Spomenik je piramidna skalnata stena, visoka 220 cm, z osnovo 135 cm, debeline 20 cm, na kateri je s štirimi vijaki pritrjena pravokotna kamnita plošča (tonalit), velikosti 100 x 70 cm, z vklesanim besedilom. Pred spomenikom je delno popločen prostor za cvetje, velikosti 150 x 200 cm.

Spomenik je posvečen delovanju Slobodanove čete I. dolenjskega partizanskega bataljona in za njim Dolenjskega odreda na območju Arenberka, Stare Gore pri Mirni. Gradišča pri Trebnjem, Črešnjevka, Rihpovca...

Spomenik so poškodovali neznani vandali, zato je bil obnovljen 4.7.2010.

Na območju Blatnega klanca je spomladi 1942 delovala in širila upor 

Svobodanova četa

I. Dolenjskega partizanskega bataljona.

Ob združitvi čet bataljona je bil po tam sklicanem posvetu vojaških in političnih voditeljev na Dolenjskem ustanovljen

7. 5. 1942.

DOLENJSKI ODRED

Pozneje pa so tam taborile še druge enote NOV in POS.

4. 7. 1986    4. 7. 2010

OO ZZB NOV Trebnje

Spominska plošča na hiši Na Puču v Martinj Vrhu je posvečena ustanovitvi Škofjeloškega odreda in Gorenjskega vojnega področja septembra 1944. Obeležje so odkrili 11. septembra 1977, dostop do hiše Na Puču je od Zadnje Smoleve nad Železniki.

Štab 9. korpusa je na povelje GŠ NOV in POS poleti 1944 iz Gorenjskega odreda, ki je v tem času narasel na devet bataljonov, ustanovil dva nova odreda – Škofjeloškega in Kokrškega. 11. septembra 1944 so se pri Pučarjevi kmetiji v Martinj Vrhu zbrale tiste enote Gorenjskega odreda, ki so tedaj delovale na desnem bregu Save: 1. in 2. minersko-sabotažna četa, 3. četa 2. bataljona ter 1. in 2. transportna četa; dodeljeni so bili še puškarska delavnica, tri relejne kurirske postaje ter obveščevalni center Blegoš. Odred je deloval samostojno, pogosto pa tudi v sestavu 31. divizije. Najhujše boje je odred bil v zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945 na območju Blegoša, Martinj Vrha in Rovta. 5. maja 1945 je varoval prvo slovensko vlado v Ajdovščini. Odred je bil med prebivalstvom zelo priljubljen, saj jim je nudil zaščito in med njimi širil politično in kulturno dejavnost. Prvi komandant odreda je bil Ivan Javor - Igor, za njim pa Oto Vrhunec - Blaž, politični komisar je bil ves čas Tone Volčič - Sašo.

Štab 9. korpusa je 4. septembra 1944 ustanovil Gorenjsko vojno področje, njegovo operativno območje je obsegalo vso Gorenjsko razen Kamniškega okrožja. Njegova naloga je bila, da razvije na svojem ozemlju učinkovito zaledno oblast, organizira mobilizacijo Gorenjcev v partizansko vojsko, zbira hrano in vojaško opremo, organizira delavnice, etapne kuhinje in sanitetno službo, skrbi za splošni red v zaledju in obveščevalno službo, organizira komande mest in partizanske straže. Komandant GVP je bil Albin Drolc - Krtina, prvi politični komisar je bil Lojze Bergant - Gorenjc, za njim pa Janko Urbanc - Olga.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 195-197.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/martinj-vrh.html

EŠD 21182

PO UKAZU GLAVNEGA ŠTABA NOV

IN POS JE BIL NA TEM MESTU

DNE 15. SEPTEMBRA 1944

USTANOVLJEN ŠKOFJELOŠKI ODRED.

PO UKAZU ŠTABA IX. KORPUSA NOV IN POS

JE BILO NA PUČU USTANOVLJENO SEPTEMBRA 1944

GORENJSKO VOJNOPODROČJE.

11.9.1977                        ZB NOV MARTINJ VRH

Levo ob cestiob vstopu v vas Žabče iz smeri Tolmin

ZA SVOBODO UMRETI

POMENI VEČNO ŽIVETI

PADLI BORCI

JAN ANTON 1925-1943

JANEŽ ANTON 1914-1944

KAVČIČ FRANC 1906-1943

KAVČIČ JOŽE 1903-1943

KAVČIČ IVAN 1925-1944

RUTAR IVAN 1923-1943

RUTAR MIHAEL 1925-1943

UMRLI V MATHAUSNU

JANEŽ FRANC 1893-1943

KAVČIČ IVAN 1883-1943

SOVDAT ANDREJ 1900-1943

ORG. ZB IN

KRAJANI ŽABČ               25. MAJ 1986

• Anton Kotnik. Sistory.
  datum rojstva: 5. 5. 1912, kraj rojstva: Razbor, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: II. SNOUB Ljube Šercerja, vodnik, datum smrti: 6. 11. 1944, kraj smrti: Andraž nad Polzelo, kraj pokopa: Zavodnje-Šoštanj, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• 
  Štefan Kotnik. Sistory.
  datum rojstva: 12. 12. 1922, kraj rojstva: Zavodnje, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: II. SNOUB Ljube Šercerja, datum smrti: ??. 1. 1945, kraj smrti: Stari Log pri Pragerskem, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

Fotografija: Kotnik Anton, Štefan, Franc Geneanet, Pokopališče Velenje – Podkraj,  str. 128.

                                       TU ŠE EN DOM JE NAŠ
[fotografija v medaljonu]    KOTNIK ANTON
                                                 * 5. 5. 1912 PADEL V NOV 7. 11. 1944
[fotografija v medaljonu]    KOTNIK ŠTEFAN
                                                * 12. 12. 1922 PADEL V NOV 3. 1. 1945
[fotografija v medaljonu]    KOTNIK FRANC
                                                 * 23. 11. 1918 UDELEŽEN V NOV 1. 2. 2003

                                       VAŠ PRERANI GROB NAŠA BOLEČINA.

Geslo: zapor123

• Martin Malenšek. Sistory.
  datum rojstva: 28. 9. 1914, kraj rojstva: Črmošnjice pri Stopičah, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Gorjanski bataljon, medicinec, datum smrti: 14. 9. 1942, kraj smrti: Osredek, Žumberak, država smrti: Hrvaška, država pokopa: ?, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Ustaši

• Fotografija:  Malenšek Martin Pokopališče Stopiče, Geneanet, str. 6.
  ....................................

»In oče je nato povedal, da mu je tisti partizan rekel, kako so se kraju in bolnišnici nepridipravi približevali s partizanskimi kapami na glavah,  med sabo pa so imeli enega svojih, povitega v bele povoje. Dr. Černelc je mislil, ko jih je zagledal, da gredo k bolnišnici hrvaški partizani, in jim je šel nasproti. Skupaj s stražarjem, ki je tudi nasedel prevari, so ga zgrabili in začeli napadati bolniško osebje in ranjence. Podivjano so se znašali z noži, klali in streljali vse povprek, vse živo, ne meneč se, ali je ranjenec, zdrav partizan ali civilist. Tako so ubili Černelca, bolničarko Zlatko, medicinca Martina Malenška iz Težke Vode, dva stražarja, osem težje in  dva lažje ranjena, skratka petnajst ljudi.« 

• Miran Beretič,  Od znoja do boja, Pripoved v 4 knjigah, knjiga 2 Krvava žetev, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, 2000, str. 248, 249.

[križ]

SIN MARTIN   29. 9. 1914     PADEL 14. 9. 1942

MALENŠKOVI

F. Strle je bil partizanski pisatelj in publicist.

• Franci Strle. Wikipedija.
• Franci Strle. Slovenski grobovi.

   STERLETOVI

FRANCI 1927-1991

Spominska plošča je bila odkrita leta 1975.

PADLIM BORCEM
     IN TALCEM
    1941 - 1945

Spomeniki ... Žalec, 112

Franci Strle, Tomšičeva brigada IV, str. 449 - 450. (Kadunčevi in Stepanovi borci so junaško napadali in jurišali. Zadetih je bilo več partizanov. Nemški ostrostrelec se je spravil na drevo in od tam dobro skrit prožil smrtonosne strele. Padli so Ivan Završnik iz Vologa pri Šmartnem ob Dreti, Ivan Rahten - Andrič iz Šmiklavža pri Graški Gori in Ivan Sitar iz Pake pri Velenju. Pokopali so jih ob vznožju hriba Petelinjek. Hudo ranjen je bil komandir Alojz Kadunc - Slavc iz Sel pri Šmarju-Sapu. Rani je podlegel čez tri tedne. Huje je bil ranjen tudi Jože Gazer iz Mozirja.)

Prva plošča:

"*

TUKAJ POČIVAJO 
TRIJE BORCI TOMŠIČEVE
BRIGADE NOV. NA TEM MESTU
PADLI ZA SVOBODO 1. 7. 1944.

SLAVA JIM

OBČINSKI ODBOR ZB NOV
DOBRNA"

druga plošča:

"KO ZZB NOB

VINSKA GORA

15.11.2008"

Sistory: Ime in priimek: Ivan Eržen, Datum rojstva: 11.04.1923, Kraj rojstva: Idrija, Datum smrti / izginotja: 20.04.1945, Kraj smrti / izginotja: Vojsko, Kraj pokopa: Idrija

           ERŽEN
JANKO    1923 - 1945
    PADEL V NOB

• Anton Ločan. Sistory.
  datum rojstva: 7. 1. 1918, kraj rojstva: Topolšica, vojni status: NOV in POS, datum smrti: 7. 1. 1945, kraj smrti: Podvolovljek, vzrok smrti: Posledice ran, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Fotografija:  Ločan Anton Geneanet, Pokopališče Velenje – Podkraj,  str. 122.

[križ, ovit z vrtnicami z upognjenimi cvetovi]

LOČAN
ANTON 1918 PADEL 1945

KORADEJEVI

Grob dveh borcev, padlih v drugi svetovni vojni, obeležen z marmorno nagrobno ploščo in peterokrako zvezdo je bil urejen leta 1971.

Na SZ koncu pokopališča je tudi skala z zvezdo za družino Toplikar. 

• Pomniki narodno osvobodilnega boja v občinah Vojnik-Dobrna, 21
• EŠD 4421

.....................................................................
»BORCI, KI SO VOJNO PREŽIVELI
[…]
TOPLIKAR JOŽE-MIRKO, * 1916, Ljubljana, avtomehanik«

• Mirko Fajdiga, Bračičeva brigada na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem, II. del, 2.
  knjiga, Maribor: Založba Obzorja, 1994, str. 786.

                [zvezda]

V BORBI ZA SVOBODO SVOJEGA
LJUDSTVA STA PADLA.
        KRAMERŠEK ANTON
   *1901 PADEL SEPT. 1944
          IN JAKOB JOŽE
   *1926 + KOT TALEC 1945
..........................

  drugi spomenik:

                                 [zvezda]
             TOPLIKAR
       MILENA 1921 – 2011
JOŽE - MIRKO 1916 – 2011