Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
9820
Starod, pokopališče, Jurčič Ludvig
  • Ludvik Jurčič. Sistory. 
    datum rojstva: 1. 2. 1926, kraj rojstva: Starod, vojni status: Civilist, datum smrti: 18. 9. 1944, kraj smrti: Trst, država smrti: Slovenija, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
Pokopališče Starod. Ob cesti Podgrad - Mejni prehod Starod, pri odcepu za Starod. Naslov hiše na pokopališču: Starod 53. Lokacija zvezdice je približna.


                                           JURČIĆ

                                        POGREŠANI
[fotografija v medaljonu]  LUDVIG     1926 – 1944

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 20.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič
20.7.2025. 18:53
20.7.2025. 18:57
Nagrobnik
Ilirska Bistrica
2552 STAROD, 2275
10213
Jakovce, Mislej Jožef Milka in Mirko
  • Jože Mislej. Sistory. 
    datum rojstva: 12. 5. 1889, kraj rojstva: Bogo, vojni status: Civilist, datum smrti: 16. 5. 1943, kraj smrti: Raša, država smrti: Slovenija, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske vojaške/policijske enote
  • Emilija Mislej. Sistory. 
    datum rojstva: 5. 3. 1928, kraj rojstva: Veliko Polje, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: I. SNOUB Toneta Tomšiča, 3. bat., bolničarka, datum smrti: 2. 12. 1943, kraj smrti: Stari Breg, kraj pokopa: pri Novem mestu, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: ?


»5. MISLEJ  Milka-Milka, partizanka 3. bataljona. Rodila se je 1927 na Velikem Polju pri Sežani. Padla je 2. decembra1943 v Starem Bregu.
(Vir: F. Strle, Tomšičeva brigada, 3. del, str. 558).«

  • Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – 2. del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002,  str. 860.


»SEZNAM BORCEV TOMŠIČEVE BRIGADE ZA ČAS OD 16. JULIJA 1942 DO 13. JULIJA 1943*
[…]
Mislej Milka-Milka  *       1927 Veliko Polje Sežana  +1943 Stari Breg«

  • Franci Strle, Tomšičeva brigada 1942−1943, Knjižnica NOV in POS 5/II, Ljubljana: Založba Borec in Partizanska knjiga, 1986, str. 863.

»SEZNAM BORCEV JUŽNOPRIMORSKEGA ODREDA, 5. BRIGADE S. GREGORČIČA IN PRIMORSKEGA ODREDA
[…]
Priimek, ime, partizansko ime     Mislej Milka
Rojstvo                                        07. 03. 1928
Kraj                                              Vel. polje
Vstop v NOV                               05. 03. 1943
Opombe                                       padla

  • Olga Čibej-Lipušček, Boj za življenje, Spomini partizanke Olge, Portorož: samozal., str. 191.

  • Miroslav Mislej. Sistory. 
    datum rojstva: 27. 2. 1926, kraj rojstva: Veliko Polje, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Karavla P 14, kurir, datum smrti: 17. 8. 1944, kraj smrti: Veliko Polje, kraj pokopa: Vrabče, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote


»SEZNAM BORCEV JUŽNOPRIMORSKEGA ODREDA, 5. BRIGADE S. GREGORČIČA IN PRIMORSKEGA ODREDA
[…]
Priimek, ime, partizansko ime     Mislej Mirko-Stojan
Rojstvo                                        27. 2. 1926
Kraj                                              Vel polje
Vstop v NOV                               04. 02. 1943
Opombe                                       padel

  • Olga Čibej-Lipušček, Boj za življenje, Spomini partizanke Olge, Portorož: samozal., str. 191.

 

 

Fotografija: Mislej Jože, Miroslav, Milka Geneanet, Pokopališče Vrabče - Tabor, str. 5. 

Pokopališče Vrabče - Tabor. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Jakovce 11

 

[zvezda]                                        

MISLEJ

JOŽEF              1889         1943  
MILKA             1928         1943 
MIRKO             1926         1944 

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 19. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič.
19.11.2025. 15:56
19.11.2025. 16:10
Nagrobnik
Sežana
K. o. 2440 VELIKO POLJE, parc. št. 135/1
768
DOLNJI SUHOR-Spomenik 14. diviziji - začetek bojne poti na Štajersko.

Spomenik je dal postaviti glavni odbor Zveze borcev Ljudske Republike Slovenije 21. julija 1954. Načrt zanj je napravil arhitekt Franci Šubelj.

Zgodovinsko ozadje: 

      Štirinajsta divizija je nastala v juliju leta 1943 kot posledica preoblikovanja slovenske partizanske vojske, kar je sovpadalo s preoblikovanjem jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske, da bi se tako pred zavezniki uspela dokazati kot legitimna vojaška sila v boju proti nacizmu in fašizmu. Vrhovni štab Narodnoosvobodilne vojske in Partizanskih odredov Jugoslavije je na predlog glavnega štaba NOV in PO Slovenije 27. junija 1943  potrdil ustanovitev 14. in tudi 15. divizije, ki sta tako postali prvi diviziji na novo reorganizirane slovenske narodnoosvobodilne vojske. V okviru 14. divizije je bilo nato ustanovljenih več brigad, vendar so jo skozi preostanek vojne sestavljale tri - Tomšičeva, Šercerjeva in Loška brigada (imenovana tudi Bračičeva). Od oktobra 1943 je bila divizija sestavni del 7. korpusa NOV in PO Slovenije, od konca februarja 1944 do osvoboditve pa del četrte operativne cone, ki je pokrivala Štajersko.

      Decembra 1943 je v dogovoru med vrhovnim poveljnikom Narodnoosvobodilne vojske (NOV) in partizanskih odredov (PO) Jugoslavije Josipom Brozom - Titom in vodstvom slovenskega osvobodilnega boja nastala zamisel, da bi 14. divizijo poslali na Štajersko z namenom okrepitve vojaške prisotnosti in da bi divizija služila kot potreben temelj za širjenje tretjega slovenskega korpusa v Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. Narodnoosvobodilni boj se je na Štajerskem namreč širil občutno počasneje kot v drugih slovenskih pokrajinah, saj je nemški okupator v letu 1942 osvobodilnemu gibanju na Štajerskem zadal več težkih porazov. Kot zelo primeren razlog za napotitev tja je bila tudi priložnost za znatno povečanje vojaške sile NOV; prisilna nemška mobilizacija Slovencev v nemško vojsko je na Štajerskem proti koncu leta 1943 začela izgubljati zagon in vojaški potencial bi bilo škoda izpustiti. Z občutno močnejšo vojsko bi tako ob kapitulaciji Nemčije slovensko narodnostno ozemlje bilo pod temeljitim nadzorom  Slovenije. Divizija naj bi začela z delovanjem v Halozah, kjer osvobodilno gibanje sploh še ni bilo razvito, poleg tega pa je pohod ponujal možnost elementa presenečenja za okupatorja. To sta bila glavna dva razloga, zakaj je bila smer pohoda določena skozi Hrvaško.

      14. divizija je na pohod odšla 6. januarja 1944 iz Dolnjega Suhorja v Beli krajini (takrat še Suhor). Že med enomesečnim pohodom skozi Hrvaško se je okrog Zagreba zapletla v boje z ustaši; ko pa je pri Podčetrtku 6. februarja prečkala reko Sotlo in s tem tudi mejo, so se začeli boji z Nemci. Ti so se hitro organizirali, ji začeli postavljati zapore in jo obkoljevati. Spopad pri Bučah v noči na 7. februar je naznanil začetek tritedenske nemške ofenzive proti 14. diviziji, v kateri se je slednja večkrat znašla v navidez nerešljivih položajih, ko jo je sovražnik poskušal obkoliti in uničiti, in se na koncu venomer uspela izvleči. Spopadi so potekali praktično vseskozi, divizijo pa so dodatno pestili hud mraz, ki se je spustil tudi do 20 stopinj po ničlo; globok sneg (ponekod celo do enega metra); obrabljena oblačila in obutev; tovor poginulih živali, ki so ga morali nositi sami; in naraščajoče število ranjencev, ki so jih morali prenašati s sabo ali puščati pri kmetih ali v partizanskih bolnišnicah, ker v okolici niso imeli na voljo osvobojenega ozemlja, kamor bi jih pošiljali. Vse to je divizijo pripeljalo na skrajni rob fizičnih in psihičnih zmogljivosti. Nemška ofenziva je od prvega spopada pri Bučah v noči na 7. februar trajala vse do 26. februarja, divizija pa se je morala vseskozi prebijati iz nemških obkolitvenih obročev. Najhujše boje je bojevala na Graški gori, imenovani tudi ''gora jurišev'', pri Belih Vodah pa je padel tudi partizanski pesnik Karel Destovnik - Kajuh. Da bi se izognila stalnemu nemškemu pritisku, se je razdelila na štiri dele in uspešno pričakala konec ofenzive. En del se je prebil na Pohorje, ostali v Mozirske planine.

       Potrebno je poudariti, da ji brez gmotne pomoči kmetij na območjih Konjiške gore, Paškega Kozjaka, Šaleškega hribovja, Mozirskih planin, Kozjanskega in Pohorja ne bi uspelo vzdržati nemške ofenzive, saj je ob njenem koncu bila že na koncu z močmi.

       Poglavitni razlog, da so Nemci končali ofenzivo je bila presoja, da so divizijo uničili. Poleg tega je teren, po katerem se je gibala divizija, bil težko prehoden in preobširen, da bi ga lahko Nemci v celoti obvladali. Še večjo težavo je zanje predstavljala delitev divizije na več skupin, kar jim je preprečilo, da bi jo v celoti obkolili in udarili po njej.

       Divizija se je na pohod odpravila s 1112 borci in borkami. Pohod skozi Hrvaško je terjal 7 mrtvih, 29 ranjenih, 34 bolnih, 10 borcev pa je moralo ostati v Kalniškem pogorju in stražiti odloženo strelivo. Ob tveganem prehodu preko Sotle je v diviziji ostalo še 1025 borcev in bork. Ko je 26. februar prišel h koncu in so boji ponehali, je diviziji ostalo skupno 440 borcev, dovolj zdravih za boj (ok. 40%); ranjencev je bilo 305, medtem ko je število mrtvih, ujetih in pogrešanih znašalo 367 (skoraj tretjina). Na nemški strani je padlo ali bilo ranjenih med 500 do 600 vojakov oz. petina njihove vojaške sile

      Divizija si je v manj kot dveh mesecih po koncu ofenzive že tako opomogla, da jo je aprila leta 1944 sestavljalo skoraj dvakrat toliko borcev, kolikor jih je imela na voljo konec februarja. Vpliv njenega delovanja je čutila vsa Štajerska, kajti intenzivnost osvobodilnega gibanja je naglo naraščala in splošna mobilizacija je krepila enote 4. operativne cone in 7. korpusa NOVJ na Dolenjskem. Boj je do osvoboditve bíla skupaj kar 22 mesecev in velja za simbol narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem.

Viri: 

  • Marjan Žnidarič, Na krilih junaštva in tovarištva, Ljubljana 2009, str. 107 - 142, 379 - 386.
  • Božo Repe, S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda, Ljubljana 2015, str. 193.
  • EŠD 11208
  • Vodnik, 21, 22.
  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 193.

Viri slik:

https://docplayer.si/176203532-Univerza-v-mariboru-filozofska-fakulteta-oddelek-za-umetnostno-zgodovino-magistrsko-delo-tina-lovrec.html

Pohod XIV.divizije na Štajersko

Da bi pospešili oboroženo vstako na Štajerskem, je Glavni štab NOV in PO Slovenije v soglasju z Vrhovnim štabom poslal XIV. divizijo na Štajersko.

6. januarja 1944 so se Tomšičeva, Šercerjeva in Bračičeva brigada , skupno 1112 prekaljenih ter dobro oboroženih in opremljenih borcev in bork odpravilo s Suhorja in iz sosednjh vasi na pot.

 Po enomesečnem pohodu, preko rvaške je divizija v noči na 7. februar 1944 pri Sedlarjevem prešla Sotlo in stopila na tla Štajerske, kjer nato kljub izredno neugodnim vremenskim razmeram v nepretrganem boju z veliko močnejšimi nemškimi silami izpolnila svojo nalogo.XIV. divizija, 26. oktobra 1944 razglašena za udarno, 2. novembra 1951 pa za proletarsko, je bila z ukazom Vrhovnega poveljnika oboroženih sil FLRJ (Federativna ljudska republika op.D.D.) maršala Josipa Broza-Tita z 14. aprila 1953 preimenovana v XIV. proletarsko divizijo Borisa Kidriča.

Spomenik ob cesti na Suhorju je odkril Glavni odbor ZB LR Slovenije 21. julija 1954. Izdelan je bil po načrtu arhitekta Francija Šublja.

Vir: arhiv ZB NOB Metlika (83)

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 138.

https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf

Spomenik 14. divizije se nahaja v vasi Dolnji Suhor pri Metliki (št. 1), ki leži ob magistralni cesti Novo mesto – Metlika. Postavljen je v bližini župnijske cerkve sv. Jožefa, zraven osnovne šole Suhor.

na strani proti šoli:
                   [zvezda]
.
napis na strani obrnjeni proti križišču:
    S TEH POLOŽAJEV SO
    6. 1. 1944 TOMŠIČEVA
 ŠERCERJEVA IN BRAČIČ-
EVA BRIGADA V SESTAVU
    XIV DIVIZIJE BORISA
   KIDRIČA KRENILE NA
   ZGODOVINSKI POHOD
    PREKO HRVATSKE NA
            ŠTAJERSKO
 .
napis na južni (desni) strani:
  OB DESETLETNICI
POHODA POSTAVILA
    ZVEZA BORCEV
       21. VII. 1954

Obstoječi spomeniki
Stanko Podržaj 16. 12. 2016 12.2.2022, 9.2.2022 D.Divjak
19.2.2022. 00:00
12.2.2022, 19.2.2022 dopolnil podatke in opis D.Divjak M.Kermavnar, 17. 11. 2023, dodal manjkajoče besedilo na spomeniku ter slike 3/2 in 3/3 Mojce Luštrek
Spominski steber
Metlika
K.o..: 1505 - Bušinja vas, št.parc.: 5657/5
10214
Tomačevica, Kukanja Ivan
  • Janez Kukanja. Sistory. 
    datum rojstva: 12. 7. 1857, kraj rojstva: Mali Dol, vojni status: Civilist, datum smrti: 7. 8. 1944, kraj smrti: Neumarkt/Dachau, država smrti: Nemčija, kraj pokopa: Neumarkt/Dachau, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»UMRLI V INTERNACIJI (po zapisih Viktorja Kosa)
[…]
20. Kukanja Janez, Mali Dol, +7. 8. 1944, pokopan 9. 8. 1944«

  • Ivanka Uršič in Doroteja Jazbec [ur.], Iz požganih domov v izgnanstvo, DIVČI, JABLANEC, KOMEN, MALI DOL TOMAČEVICA, Spominski zbornik, Petdeseta obletnica 15. februar 1944−1994,  Komen: Krajevna skupnost, 1994, str. 118.
  • Fotografija: Kukanja Ivan  Geneanet, Pokopališče Tomačevica - Komen, str. 3.

 

Pokopališče Tomačevica - Komen. 350 m od hiše Tomačevica 1C po cesti Tomačevica-Komen, nato levo na lokalno cesto proti pokopališču še 450 m.

 

[križ]


                 GULJEVI

OČE IVAN KUKANJA
ST. OČE IVAN   1857  V INT. 1944

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 19. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič.
19.11.2025. 16:27
19.11.2025. 16:27
Nagrobnik
Komen
K. o. 2413 MALI DOL, parc. št. 3554
9821
Kubed, pokopališče, Jakomin Celestin
  • Celestin Jakomin. Sistory.
    datum rojstva: 24. 1. 1925, kraj rojstva: Kubed, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Cankarjev bataljon, datum smrti: 29. 2. 1944, kraj smrti: Škofljica pri Ljubljani, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123

Pokopališče Kubed . Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Kubed 25

[križ, vrtnice] 

                                        JAKOMIN

[fotografija v medaljonu]  CELESTIN
                                        1925   -   1944

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 20.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič
20.7.2025. 20:40
8.8.2025. 10:58
Nagrobnik
Koper
2614 KUBED, 1477
2594
SPOMINSKA PLOŠČA posvečena zbirališču partizanskih skupin

V skalo na Starem gradu pri Smledniku je bila 9. junija 1961 na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Smlednik vzidana spominska plošča v spomin na partizansko javko. Preko te javke so od leta 1941 pa do pomladi 1945 potekale kurirske zveze med okrožjem Škofja Loka in okrožjem Kamnik.  

  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57.
  • Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 106.
Ob makadamski cesti na Stari grad

Na tem mestu je bilo zbirališče partizanskih skupin 

1941 - 1945

ZB Smlednik 9. 7. 1961

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 3. 12. 2017, zadnja slika Marc Greenberg
Marmorna plošča na skali
Medvode
1970 SMLEDNIK, 632/4
6481
Ladu BABIČ in Vojku KOČEVAR-pobreško pokopališče Maribor
Ob steni pobreškega pokopališča Maribor

"BABIČ LADO    1922 - 1942

NAMESTNIK POLITKOMISARJA

I. SNOUR TONETA TOMŠIČA

KOČEVAR VOJKO   1924 - 1945

ŠTABNI KURIR 28. UDAR. BRIGADE"

Obstoječi spomeniki
Bor1974
9.1.2021. 00:00
Spominska plošča
Maribor
9822
Gornje Cerovo, pokopališče, Jakin Jožef
  • Jožef Jakin. Sistory.
    datum rojstva: 23. 8. 1906, kraj rojstva: Gornje Cerovo, vojni status: Civilist, datum smrti: 22. 5. 1944, kraj smrti: Gornje Cerovo, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Fotografija: Jakin Jožef Pokopališče Gornje Cerovo- Kojsko, Geneanet, str. 7.
Pokopališče Gornje Cerovo- Kojsko. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Gornje Cerovo 61.

[fotografija v medaljonu] JAKIN JOŽEF
                                              * 28. VIII. 1906
                                              USTRELJEN KOT TALEC 22. V. 1944

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 20.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič
20.7.2025. 21:04
20.7.2025. 21:04
Nagrobnik
Brda
2289 CEROVO, 657
6615
Duplje pokopališče
Spodnje Duplje

ŠPAROVČEVI
IVAN 1914 PADEL V N.O.V. 1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
3.4.2021. 00:00
20.8.2025. 18:52
Nagrobnik
Naklo
2092 DUPLJE, 31/3
10215
Tomačevica, Pangos Avguštin in Marjo

 

  • Avguštin Pangos. Sistory. 
    datum rojstva: 2. 9. 1887, kraj rojstva:Mali Dol , vojni status: Civilist, datum smrti: 12. 10. 1943, kraj smrti: Mali Dol, kraj pokopa: Mali Dol, , vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»ŽRTEV POŽIGA 27. 9. 1943
Pangos Avguštin - Martinov, št. 18 (zgorel v hiši)«

Ivanka Uršič in Doroteja Jazbec [ur.], Iz požganih domov v izgnanstvo, DIVČI, JABLANEC, KOMEN, MALI DOL TOMAČEVICA, Spominski zbornik, Petdeseta obletnica 15. februar 1944−1994,  Komen: Krajevna skupnost, 1994, str. 121.

  • Marjo Pangos. Sistory.
    datum rojstva: 17. 4. 1924, kraj rojstva: Mali Dol, vojni status: VDV, voj. enota, čin: 2. brigada VDV, datum smrti: 13. 1. 1945, kraj smrti: Volčji grad, kraj pokopa: Volčji grad, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

 

Pokopališče Tomačevica - Komen. 350 m od hiše Tomačevica 1C po cesti Tomačevica-Komen, nato levo na lokalno cesto proti pokopališču še 450 m.

 

[reliefna podoba Kristusove glave, križ]

DRUŽINA PANGOS

AVGUŠTIN 1887.- 12. 10. 1943.      KOT ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA

MARJO  1924.- 13. ! 1945.              PARTIZAN MARTIN IN BOREC J. A.
                                                        PADEL ZA SVOBODO NARODA

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 19. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič.
19.11.2025. 16:48
19.11.2025. 16:48
Nagrobnik
Komen
K. o. 2413 MALI DOL, parc. št. 3554
4745
Gavce

EŠD 4412

Severno ob cesti Šmartno ob Paki - Šoštanj v kraju Gavce, presd hišo 28 a.

Spominski kamen, posvečen petim borcem Šercerjeve brigade, padlim na tem mestu 26. 11. 1944 med nemško ofenzivo v Gornji Savinjski dolini. Postavljen 1955.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik neobiskano, nedokončano Stane Gradišnik, 24. 08. 2020
Monolit.
Šmartno ob Paki
351
Spominska plošča relejni kurirski postaji G-24

Na trgovinici v Domu vaščanov v Vogljah je spominska plošča iz marmorja (60 cm x 25 cm) s kurirskim emblemom in z vklesanim posvetilom.

Kurirska postaja G-24 se je zadrževala v Vogljanski gmajni. Zvezo so vzdrževali čez Savo z G-25 na medvoškem območju, G-9 na kamniško-domžalskem območju in G-20 v Olševski gmajni. Delovanje teh kurirjev je bilo izredno težavno, ker so zveze potekale po ravninskem predelu med gostimi sovražnimi postojankami in čez Savo med Prebačevim in Smlednikom. Prvi kurir te postaje je bil domačin Anton Galjot – Nande s Prebačevega, komandir Janez Arh – Leskovec iz Stare Fužine v Bohinju, za njim Franc Naglič – Dane iz Prebačevega.

Kurirji postaje G-24 so se vse do poletja 1944 zadrževali v Vogljanski gmajni. V tem času pa so se zaradi bližnjih postojank domobrancev in neprestanega zasledovanja začeli seliti v Olševsko gmajno, pogosto tudi v repenski hrib in celo na Rašico. Toda tudi tu so  jih domobranci in Nemci 28. avgusta 1944 v skupini terenskih aktivistov napadli. Ob napadu so zajeli ranjenega komandirja Franca Nagliča-Daneta ter kurirja Jožeta Bobnarja in Andreja Pušavca, oba iz Vogelj in vse tri takoj po zajetju tam ustrelili.

Marmornato ploščo so postavili nekdanji kurirji in ZZB NOV Voglje 1980.

VIRI:

Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem,

Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 93-94.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21584            

EŠD:  21584, memorialna dediščina 

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Spominska plošča je pritrjena na sredi severovzhodne fasade trgovine, Na vasi 21, ki je sredi Vogelj (Dom vaščanov)

NA TEM PODROČJU JE

V ČASU NOB DELOVALA

RELEJNA KURIRSKA

POSTAJA G-24

KURIRJI IN

ZZB NOV

1980

Obstoječi spomeniki
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014
spominska plošča
Šenčur
2964
Beli Grič

Kamniti nagrobnik s posvetilom neznanemu partizanu (na nagrobniku je napisano, da gre za dva partizana!) iz 12. SNOUB, ki je padel leta 1944 in je tu pokopan. 

EŠD 19504

Beli Grič pri Mokronogu, na južnem robu vaškega pokopališča pri cerkvi sv. Križa.

NEZNANA BORCA
PADLA MED NOB 1941-1945

OO BORCEV MOKRONOG TREBELNO
2012??

b.jerčič, 4. 4. 2018, dop. M. Hladnik 28. 5. 2019
odlomljena granitna plošča z rdečim napisom
Mokronog-Trebelno
1325
277
Padli tovarne Planika Kranj

V belo marmorno ploščo (velikosti: 60 cm x 50 cm) so vklesana imena s črkami rdeče barve (najprej so bile črke pozlačene). Plošča stoji na betonskem podstavku.

Prvotno – dokler še ni bila zgrajena nova tovarna – je bila na pročelju stavbe (tovarna čevljev Prešeren) na Blejski cesti vzidana spominska plošča le z imeni prvih treh s sedanjega obeležja ter s podpisom: SPOMINJAMO SE NANJE, KI SO SE ŽRTVOVALI ZA DOMOVINO.

Z združitvijo nekdanje male Prešernove čevljarske tovarne z veliko tovarno obutve »Planika« so bili prostori na Blejski cesti sproščeni in uporabljeni za stanovanja. Zato so postavili pred tovarno »Planika« novo ploščo z dodatnimi imeni Črnivca, Bitenca in Vertnika.

Spominsko obeležje je bilo odkrito 14. septembra 1956.

  • Pomniki NOB v občini Kranj, str. 26.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 230.
  • EŠD 28058
  • Viktor Štravs. Sistory.
V parku, 15 m desno od glavnega vhoda v poslopje nekdanje tovarne čevljev Planika.

ŠTRAUS VIKTOR         1905 – 1944

ROTAR IVAN               1909 – 1944

REŽEK FRANC            1909 – 1944

ČRNIVEC JOŽE           1915 – 1942

BITENC JOŽE              1923 – 1944

VERTNIK VINKO          1922 – 1944

Obstoječi spomeniki
Rudi Zevnik, Lado Nikšič
7.2.2025. 00:00
19.11.2025. 23:24
Na ogledu 7. 3. 2024 opažamo zelo zanemarjen in zaraščen spomenik pred nekdanjo tovarno Planika Kranj, o čemer smo obvestili MO Kranj (sl3 in sl4), 22.4.2024 Lado Nikšič Dodal podatke o Viktorju Štrausu iz Sistoy. M. Hladnik 7. 2. 2025 Na ponovnem ogledu 5. 11. 2025 prijetno presenečenje: ob novem križišču pri Planiki obnovljeno obeležje, obnovljeni tudi napisi ((sl1 in sl2), 19. 11. 2025 Lado Nikšič
Kranj
2135 DRULOVKA, 508/1
9823
Libeliče, pokopališče, Gačnik Janko

Gačnik Janko je bil slovenski pedagog, koroški učitelj in kulturni delavec, velik domoljub in borec za pravice Slovencev. 
[…]
Tudi druga svetovna vojna mu je prinesla neprijetnosti. Fašisti so ga zaradi sodelovanja v osvobodilnem gibanju zaprli in internirali v Italijo. Od tam se je leta 1943 prebil do zbirnega taborišča Gravina, kjer je učil in spodbujal svoje rojake. Gačnik Janko je bil na mnogih področjih družbeno aktiven tudi po 2. svetovni vojni.
Po njem so poimenovali Gačnikovo pot, ki je speljana med drugim mimo poslopja nekdanje osnovne šole, v katerem je danes sedež Občine Ravne na Koroškem.

  • Fotografija: Gačnik Janko Pokopališče Libeliče, Geneanet, str. 10 
Pokopališče Libeliče. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Libeliče 26

GAČNIK JANKO
UČITELJ IN BOREC
1895 - 1967

napis ob strani nagrobnika:

NMAV ČREZ JEZARO

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 20.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič, 9.10.2025, povezavo na Koroško filatelistično društvo.
20.7.2025. 21:38
22.11.2025. 15:55
Nagrobnik
Dravograd
0825 LIBELIČE, 47
10216
Ptuj, Kavčevič Franc in Anica
  • Franc Kavčevič.  Sistory. 
    datum rojstva: 14. 11. 1890, kraj rojstva: Starše, vojni status: ?, datum smrti: 2. 10. 1942, kraj smrti: Maribor, kraj pokopa: Gradec, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Ana Kaučevič. Sistory. 
    datum rojstva: 1. 5. 1924, kraj rojstva: Ptuj, vojni status: Civilist, datum smrti: 7. 8. 1943, kraj smrti: Auschwitz-Birkenau, država smrti: Poljska, kraj pokopa: Auschwitz-Birkenau, država pokopa: Poljska, vzrok smrti: Umorjen v internaciji - taborišču, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»Transport 6. 2. 1943 iz Maribora (33 žena)
[…]
Tabor. štev.:
Priimek in ime                      Kavčevič Anica
Letnica rojstva in kraj          1924   Ptuj 
Datum smrti v taborišču      1943«

  • KL Koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau (Oswiecim - Brzezinka, Zbornik, Maribor: Založba Obzorja, 1982, str. 537.

Prim. tudi:
Boris Farič, Tatjana Štefanič, Dejan Zadravec, »Počivajte v miru!« Nagrobniki s starega ptujskega mestnega pokopališča, Ptuj: Mestna občina Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Zgodovinski arhiv na Ptuju, 2018, str. 274.

Park spominov, Pokopališče Ptuj - staro, Mestno. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Volkmerjeva cesta 15, Ptuj

 

[križ]

        KAVČEVIČ   -     SOTLAR

FRANC      *1890  USTRELJEN 1942
ANICA       *1924  UMRLA V AUŠVICU 1943

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 20. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič.
20.11.2025. 05:24
21.11.2025. 11:06
Nagrobnik
Ptuj
9824
Gornje Cerovo, pokopališče, Forti Severin in Leopolda
  • Severin Forti. Sistory.
    datum rojstva: 6. 1. 1898, kraj rojstva: Gornje Cerovo, vojni status: Civilist, datum smrti: 22. 5. 1944, kraj smrti: Gornje Cerovo, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Leopolda Forti Sistory.
    datum rojstva: 1. 6. 1903, kraj rojstva: Gornje Cerovo, vojni status: Civilist, datum smrti: 22. 5. 1944, kraj smrti: Gornje Cerovo, kraj pokopa: Gornje Cerovo, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
Pokopališče Gornje Cerovo- Kojsko. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Gornje Cerovo 61.

    [levi del nagrobnika]
[fotografija v medaljonu] 

FORTI SEVERIN
r. 6. 1. 1898
u. 22. 5. 1944

Vedno si delal za domovino
za njo si žrtvoval življenje.

Hvaležni otroci postavili v spomin

 

   [desni del nagrobnika]
[fotografija v medaljonu]

FORTI LEOPOLDA
r. 1. 6. 1903
u. 22. 5. 1944

Za našo svobodo si nas
morala prezgodaj zapustiti
ljuba mamica.

Hvaležni otroci postavili v spomin

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 21.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič
21.7.2025. 06:34
21.7.2025. 06:37
Nagrobnik
Brda
2289 CEROVO, 657
5792
Javka Kapla

Kaplje preteklosti, 45

Javka Kapla je 5 minut hoje nad hišo Tirna 4-a. Žal je brez napisa, sestavlja jo kamnita miza in pet štorov. 

Kurirji S-21a so jih pričakali na obrežju reke in jim z baterijo dalči znak, če je bil prehod prost. Ko pa so Nemci ta dogovor odkrili, so se sporazumevali z metanjem kamenja v reko.

Zaradi težkega položaja je bila S-21a v decembru 1944 začasno ukinjena in priključena k S-29.

Vir: R.Zakonjšek, Kurirji, str.365.

V gozdu nad Selcami pri Tirni.
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
26.5.2020. 00:00
S.Gradišnik, dodal fotografije in zapis, 21.10.2022
kamnita miza
Zagorje ob Savi
9825
Čemšenik, pokopališče, Drnovšek Janez
  • Janez Drnovšek. Sistory.
    datum rojstva: 20. 1. 1911, kraj rojstva: Dobrljevo, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: IX. SNOUB Kočevska, datum smrti: ??. 10. 1944, kraj smrti: Bloška Polica, vzrok smrti: Pogrešan v boju, povzročitelj smrti: Domobranci - nemške okupacijske enote
  • Fotografija: Drnovšek Janez  Pokopališče Čemšenik, Geneanet, str. 17.
Pokopališče Čemšenik. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Čemšenik 3

 

[križ] 

     DRNOVŠEK
OČE JANEZ   * 20. 1. 1911   PADEL 1944

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 21.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič
21.7.2025. 06:54
21.7.2025. 06:56
Nagrobnik
Zagorje ob Savi
1875 ČEMŠENIK, 2/3
10217
Slivnica pri Mariboru, Lešnik Avgust in Franc
  • Avgust Lešnik. Sistory. 
    datum rojstva: 9. 8. 1896, kraj rojstva: Fram, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 23. 11. 1944, kraj smrti: Melk/Mauthausen, država smrti: Avstrija, kraj pokopa: Melk/Mauthausen, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»16. september 1944 - iz Dachaua
[…]
98513 Lešnik Avgust, 9. 8. 1886, Fram, kmet - 4. 8. 1944. Orehova vas, umrl 23. 11. 1944, Melk«

  • France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 464.
  •  Franc Lešnik. Sistory. 
    datum rojstva: 24. 2. 1924, kraj rojstva: Orehova vas, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Lackov odred, miner, datum smrti: 30. 10. 1944, kraj smrti: Planica, Pohorje, kraj pokopa: Slivnica, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

 

Pokopališče Slivnica pri Mariboru. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: K cerkvi 9, Slivnica pri Mariboru

 

[križ]                                             

AUGUST LEŠNIK
* 9. 8. 1896       +23. 11. 1944
Mauthausen

FRANC LEŠNIK - VUK
* 8. 2. 1924      padel 30. 10. 1944
Planica

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 24. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič.
20.11.2025. 05:47
24.11.2025. 09:40
Nagrobnik
Hoče-Slivnica
9826
Gojače, pokopališče, Čermelj Ferdo
  • Ferdinand Čermelj. Sistory.
    datum rojstva: 14. 2. 1918, kraj rojstva: Gojače, vojni status: NOV in POS, datum smrti: , kraj smrti: Sv. Mihael pod Čavnom, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske vojaške/policijske enote

 

 

  • Fotografija:  Čermelj Ferdo Pokopališče Gojače – Črniče, Geneanet, str.4.  
Pokopališče Gojače – Črniče. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Gojače 6D

[križ, vrtnice]

ČERMELJ FERDO
1918 PADEL V NOV
   FEBRUARJA 1943

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 21.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič
21.7.2025. 07:17
13.10.2025. 10:34
Nagrobnik
Ajdovščina
2385 GOJAČE, 253
10218
Ptuj, Koželj Alojz
  • Alojz Koželj. Sistory. 
    datum rojstva: 3. 6. 1889, kraj rojstva: Dovje, vojni status: Civilist, datum smrti: 17. 11. 1944, kraj smrti: Mauthausen, država smrti: Avstrija, kraj pokopa: Mauthausen, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»Padli
[…]
Interniranci v nacističnih in ustaških taboriščih:
[…]
Koželj Alojz (1889−1944), železniški čuvaj, Ptuj«

  • Vida Rojic, Ptuj v boju za lepše dni, Ptuj: Občinski odbor Zveze borcev NOV, 1960, str. 112.

»18. avgust 1944 - iz Dachaua
[…]
89732 Koželj Alojz 3. 6. 1889, Dovje, železničar - 23. 1. 1944, Sp. Hajdina, umrl 17. 11. 1944, Mauthausen«

  • France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 435.

 

Mirko Koželj - Ni v Sistory?

 

Prim. tudi:

  • Boris Farič, Tatjana Štefanič, Dejan Zadravec, »Počivajte v miru!« Nagrobniki s starega ptujskega mestnega pokopališča, Ptuj: Mestna občina Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Zgodovinski arhiv na Ptuju, 2018, str. 283.

 

Park spominov, Pokopališče Ptuj - staro, Mestno. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Volkmerjeva cesta 15, Ptuj


[križ]

KOŽELJ ALOJZ              1889 - 1944
              Podlegel v Mauthausenu

- " -      MIRKO             1927 - 1945
             Med vojno izgubljen

Žalujoči otroci in ostali!

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 20. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič. -- M. Hladnik, 2. 7. 2021
20.11.2025. 06:24
23.11.2025. 18:33
M.Kermavnar, 23. 11. 2025, iz zapisa "Park spominov, Ptuj" (M. Hladnik, 2. 7. 2021) prenesel fotografijo na ta zapis zaradi preurejenja zapisov grobov na tem pokopališču.
Nagrobnik
Ptuj
8219
Spominska plošča taborišča ukradeni otroci, Mainburg, Nemčija
Geslo: otroci123
Mainburg, Nemčija, lokacija ni natančno določena.

Neobiskani spomeniki
D.Divjak, 1. april 2023
1.4.2023. 00:00
Dodal lit. M. Hladnik 15. 10. 2023.
Spominski plošči
Nemčija
5458
Slava Klavora, Maribor

Spominska plošča je bila vzidana na pročelju rojstne hiše narodne herojinje Slave Klavora. Hišo so kasneje podrli in z njo je izginila tudi plošča.

Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 526.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 214, 219.

Spominska plošča je bila vzidana na stavbi z naslovom Usnjarska ulica 23, ki ne obstaja več. Lokacija na zemljevidu je približna.
Uničeni spomeniki
Ivan Smiljanić
26.4.2020. 00:00
Spominska plošča
Maribor
657 MARIBOR-GRAD, 2180/40
10219
Ptuj, Korotaj Andrej
  • Andrej Korotaj. Sistory. 
    datum rojstva: 22. 11. 1904, kraj rojstva: Marčan, Varaždin, vojni status: Sodelavec partizanskega gibanja, datum smrti: 10. 9. 1944, kraj smrti: Ptuj, bolnišnica, kraj pokopa: Ptuj, vzrok smrti: Posledice ran, povzročitelj smrti: Gestapo


Prim. tudi:

  • Boris Farič, Tatjana Štefanič, Dejan Zadravec, »Počivajte v miru!« Nagrobniki s starega ptujskega mestnega pokopališča, Ptuj: Mestna občina Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Zgodovinski arhiv na Ptuju, 2018, str.269.
  • Fotografija: Andrej Korotaj Geneanet, Pokopališče Ptuj - staro, Mestno, str.9. 
Park spominov, Pokopališče Ptuj - staro, Mestno. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Volkmerjeva cesta 15, Ptuj

 

[ležeči križ, položen na cvetlico]

ANDREJ KOROTAJ
*22. 11. 1904   +10. 9. 1944
UMRL SI OD FAŠISTIČNIH
KROGEL
                              SLAVA TI

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 20. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič.
20.11.2025. 06:38
21.11.2025. 11:05
Nagrobnik
Ptuj