Cvetko Lindič je bil partizanski kurir na območju Kozic, Spodnjega Loga, Verdrenga in Muha vasi. Ubil ga je italijanski vojak, ki je bil skrit v zvoniku cerkve v Spodnjem Logu.

Dokler je v vasi delovala osnovna šola, so vsako leto pripravili spominsko slovesnost.

Ostali podatki niso znani.

LINDIČ CVETKO

1921 - 1942

ZB MOZELJ

• Jožef Volčič  Sistory. 
  datum rojstva: 4. 2. 1893, kraj rojstva: Trst, vojni status: Civilist, datum smrti: 6. 12. 1943, kraj smrti: Gusen/Mauthausen, kraj pokopa:  Gusen/Mauthausen, država smrti: Avstrija, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Fotografija: Volčič Josip Pokopališče Komen, Geneanet, str. 6.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

[stari nagrobnik]
   [križ]

      VOLČIČ

        JOSIP
* 1893     + 1943

[na plošči levo od starega nagrobnika]

     [zvezda]
  VOLČIČEVI
    OTROCI
 RAZPRŠENI
  PO SVETU

Frančišek Vidmar. Sistory. 
datum rojstva: 11. 11. 1925, kraj rojstva: Dolnje Mraševo, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: VIII. SNOB Frana Levstika, 2. bat., datum smrti: 2. 10. 1943, kraj smrti: Lavrica, kraj pokopa: Vavta vas, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»V
[…]
II.
1. VIDMAR Franc, partizan 2. bataljona. Rodil se je 14 septembra 1914 na Dolnjem Mraševem pri Novem mestu. Padel je 2. oktobra 1943 na Lavrici. 
(Vir: ARS II, fasc. 195/IV; J. Perovšek, Naprej!, str. 37)«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 358.

• Fotografija: Vidmar Franc Geneanet, Pokopališče Vavta vas, str. 24.

[križ]                                          

VIDMARJEVI

SIN FRANC  1925  PADEL 1943

Granitna plošča je bila 22. 7. 1979  postavljena v spomin na partijsko šolo pri Oblastnem komiteju Kumunistične partije Slovenije za Štajersko. 

EŠD 16682

V TEH
PARTIZANSKIH KRAJIH
JE OD FEBRUARJA DO APRILA
1944 DELOVALA
PARTIJSKA ŠOLA
PRI OBLASTNEM KOMITEJU
KPS ZA ŠTAJERSKO
OK ZKS DOMŽALE

22. julija 1979

•   Karla Tavčar Sistory.
•   Fotografija:  Dragica Tavčar Pokopališče Merče, Geneanet, str. 4. 

  TAVČAR

[fotografija v medaljonu]
      DRAGICA
* 1914      + 1944
 V INTERNACIJI

• Fotografija: Škapin Geneanet, Pokopališče Vrabče - Tabor, str. 2. 

[zvezda]
ŠKAPIN 

FRANC
1885  -  1963
MIHAELA
1896  -  1963
ANICA
1925  -  1965

Opis in viri

Fotografija: Škapin Geneanet, Pokopališče Vrabče - Tabor, str. 2. 

• Jernej Penko.  Sistory.
  datum rojstva: 24. 8. 1905, kraj rojstva: Čepno, vojni status: Civilist, datum smrti: 19. 2. 1945, kraj smrti: Dachau, kraj pokopa:  Dachau, država smrti: Nemčija, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Fotografija: Penko Jernej Pokopališče Dolnja Košana, Geneanet, str. 10.   

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123

                         [križ]

                                           PENKO
[fotografija v medaljonu]    JERNEJ
                            23. 8. 1905  -  19. 2. 1945

Za Gornjo in Srednjo Bistrico je bil oblikovan odbor OF v februarju 1944, sekretar je bil Avgust Doma, člani odbora pa Martin Krapec, Angela Doma, Jožko Kustec in Ivan Horvat.Kraj je dal velik krvni davek. Poleg narodnega heroja Jakoba Molka-Moharja spominska plošča navaja še pet krajanov.Jožef Vučko, kmečki fant, zaposlen v Leobnu, odkoder je z neko Rusinjo, ki je bila v isti tovarni na prisilnem delu, pobegnil junija 1944. Oba sta se pridružila štajerskim partizanom. Jeseni 1944 ga je Ivan Žunič-Radovan srečal v Starih žagah na Kočevskem, kjer je bil partizan v Levstikovi brigadi. Bil je dodeljen skupini Ferda Godine, ki je pozno jeseni 1944 odšla v Prekmurje. Ker bi moral po naročilu Godine Rusinjo pustiti v Ljubnem pri pokrajinskem odboru za Štajersko, je še sam ostal tam. Toda kmalu sta se oba sama napotila proti Prekmurju in se spotoma oglasila na kurirski postaji TV-15 v Kogu in nato pri Razkrižju skušala prebresti in preplavati Muro. Reka jima ni bila naklonjena in Vučko se je utopil. Našli so ga kasneje zmrznjenega ob Muri. Rusinjo Angelo Pilipenko iz Kijeva - partizansko "Pino" so kasneje ujeli madžarski orožniki in jo izročili vlasovcem, ki so jo 15. januarja 1945 pri Ljutomeru ustrelili.Trgovca Avgusta Doma so kot sodelavca NOG in takratnega sekretarja odbora OF aretirali popoldne 9. maja 1944 kot prvega v valu množičnih aretacij. Tega dne so madžarski vojaki prijeli kurirja Danila Gomilščaka, ki je bil namenjen k Avgustu Doma zaradi prevzema propagandnega materiala. Domo so v zaporu Murska Sobota pretepli ter ga odpeljali v zapore v Čakovcu, kjer je 22. junija 1944 bil obsojen na naglem vojaškem sodišču. Bil je obsojen in interniran v Nemčijo, kjer je maja 1945 umrl v taborišču Dachau.
Martin Doma, trgovec z Gornje Bistrice, se je vključil v partizane na Pohorju, kjer je padel kot borec pohorskega bataljona. Pokopsn je v Gradcu.Jožef Ifko, kmetovalec z Gornje Bistrice, je bi kot sodelavec NOG aretiran v majskih racijah leta 1944. Po zaslišanjih in mučenjih je bil 22. junija 1944 pred naglim sodiščem obsojen in poslan v Dachau, kjer je leta 1945 umrl.Adam Horvat, kmetovalec, se ni hotel vrniti v madžarsko vojsko. orožniki so ga zasledovali in ga s pomočjo izdjalcev odkrili 13. februarja 1945. tega dne so bile obkoljene vse tri Bistrice, aretirali so mnogo moških in jih zvezane odpeljali v Beltince. Horvata so ustrelili na bistriškem pokopališči vpričo vseh aretiranih in pred skupnim grobom.

Ploščo je odkril občinski odbor ZZB NOV Beltinci 22. julija 1958.

                                           [zvezda]
                      ŽRTVAM FAŠIZMA  1941 - 1945             
M. BOR: KER NI VAS VEČ, ZATO STE VSEPOVSOD
             SAJ SMRT VAS JE ŽIVLJENJU DAROVALA!
.
NARODNI HEROJ MOLK JAKOB-MOHOR
                                 VUČKO JOŽEF         ROJEN   1912
                                 DOMA AVGUST        ROJEN   1916
                                 DOMA MARTIN         ROJEN   1911
                                 IFKO JOŽEF             ROJEN   1923
                                 HORVAT ADAM         ROJEN   1918

• Rok Uršič idr.: Čas človečnosti, Tolmin 2016. 263 sl.
• JSNP, 170 (odkrit julija 1950)
• Ana Leštan: Vojna je za vedno zaznamovala otroška srca. SB okt. 2023.

.

Geslo: herojsmrt123

42 BORCEM VI. SNOUB »IVANA GRADNIKA«
            PADLIM 26. IV. 1943 V SPOMIN
                  V OSRČJU TE PLANINE
                             PARTIZANI
                        SMO ŽIVLJENJE
                             DAROVALI
                 ZA ŽIVLJENJE DOMOVINE
         BOVŠKE ORGANIZACIJE ZB NOV
                             JUNIJ 1972

Skupno grobišče z nagrobnikom posvečenim padlim partizanom na Orlici 1944.
EŠD 8227

PO VAŠIH POTEH V KRVI UMITIH
                       GREDO MILIJONI

DALI SVOJA ŽIVLJENJA V BORBI
ZA OSVOBODITEV DOMOVINE

TOMAŽIČ ANTON
POKERŽNIK ADOLF
STROPNIK IVAN
    PADLI V BORBI DNE 11.XI.1944
    PRI BREKALU NA ORLICI

BAUČER EMIL
IN EDEN NEPOZNAN BOREC
 PADLA 24. 1. 1945 PRI POLNARJEVEM VRHU

               SLAVA NJIM

REPNIK FRANC    *1929  +1954

Adolf Rojc - Bogdan je bil prvoborec in komandant. Postavljena je bila plošča 29. 11. 1983.

• EŠD 21711

.
»Področje, ki sta ga pokrivali Spodnjevipavska in Zgornjevipavska četa, je bilo tako obsežno, politično razgibano in vojaško pomembno, da se je kmalu po ustanovitvi Gregorčičevega bataljona pokazala potreba, da se ustanovi še ena četa. To zamisel je opravičeval tudi vse večji dotok novih prostovoljcev v partizanske vrste. Tako je iz jedra, ki ga je sestavljal Vojkov vod, kateri je izšel iz nanoške bitke brez izgub, zdaj nastala še Trnovska četa, ki pa so jo borci imenovali kar Vojkova četa. Formirana je bila okoli 27. septembra 1942 v dolini Korenine, severno od Sinjega vrha nad Ajdovščino, kot 3. trnovska četa Gregorčičevega bataljona, s prvotno nalogo, da bo delovala na območju Idrije in Črnega Vrha, s kasneje ustanovljenima četama pa se je to območje razširilo še na Zgornjo Tribušo, Konomlje in Ledine. Ob nastanku je štela 25 borcev, kasneje pa tudi več, med katerimi so bili: […] Adolf Rojc-Bogdan […]
'Napad na bunker na Mali Peči nad Črnim Vrhom nad Idrijo: 5. novembra 1942 smo krenili iz tabora na Brinovem griču prek Lomov na Malo Peč. Bilo je 12 borcev prostovoljcev, in sicer: […] Bogdan […]
Rojc Adolf-Bogdan, r. 1923, Zalošče, Dornberk, v NOV 29. julija 1942, Zgornjevipavska četa¸ padel marca 1943«

• Jože Hočevar, Prvi primorski partizanski bataljon Simona Gregorčiča, Nova Gorica/Koper: Skupnost borcev 1. primorskega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča,  2002, str. 153, 154, 156, 157, 247.

     Opomba: Datum smrti (marec 1943) v tem tekstu se razlikuje od datuma na plošči in Sistory (november 1943).

[zvezda]
PADLEMU PRVOBORCU
ROJC ADOLFU-BOGDANU
KOMANDIRJU 3. ČETE 3. BATALJONA
19. SNOUB SREČKA KOSOVELA
ROJEN 11.1.1923 ZALOŠČE
PADEL NA TEM KRAJU 12.11.1943
29.11.1983
ZZB NOV BRANIK DORNBERK

.
vsi123

Pod ploščo Janezu Evangelistu Kreku je še manjša plošča s pojasnilom:

Spominska plošča vzidana 1922

okupatorji so jo 1944 odstranili

obnovilo 1979 svojemu rojaku v čast

svobodno ljudstvo selške doline

Planinska koča na Golakih poimenovana po narodnem heroju Ivanu Turšiču-lztoku.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh str. 358

Ivan Turšič, Slovenski biografski leksikon