Spomenik v obliki stele iz umetnega kamna, na kateri je pritrjena plošča z vklesanim napisom in bronastim kipom borca na vrhu. Odkrit je bil leta 1957, je delo arhitekta Alojza Benegalja in kiparja Cirila Cesarja.

EŠD 19282

                           V SPOMIN ŽRTVAM NOV 1941 - 1945

PADLI KOT BORCI:
LAVRIN FRANC              1911 - 1944     JUVAN VINKO            1910 - 1944
DRNOZG JOŽE              1911 - 1944     JUVAN FRANC           1908 - 1945
LAVRIN JOŽE                 1918 - 1944     LEBAR JOŽE              1920 - 1945
LAVRIN MIRKO              1919 - 1944     FAKIN LUDVIK            1909 - 1945
BRODAR MIRKO           1925 - 1945     FAKIN DAMJAN           1925 - 1945
GROBLJAR ALBIN         1910 - 1944     KREŽE IVAN               1926 - 1944
HERLE LOJZE                1912 - 1945    GROBLJAR FRANC    1924 - 1944
HERLE MIRKO               1916 - 1945     KUDER LOJZE            1908 - 1945
SVET IVAN                     1905 - 1944     POLC JANEZ              1910 - 1944
ARH FRANC                   1921 - 1944     MACERL FRANC        1915 - 1945
IZLAKAR DAMJAN         1909 - 1944     GRAHEK NANDE       1922 - 1944
DRNOVŠEK IVAN          1911 - 1944        TALCI:
DRNOVŠEK TOMAŽ      1914 - 1944     KUDER CIRIL             1901 - 1944
DRNOZG VALENTIN      1913 - 1944     KUDER FRANC          1902 - 1941
MAJDIČ FRANC             1910 - 1944     KUDER ANTON          1904 - 1941
PIRNAT IVAN                  1925 - 1946     KUDER STANKO        1911 - 1941
SOPOTNIK FRANC        1910 - 1944     ŠTEMPIHAR FRANC  1903 - 1942
RAZBORŠEK STANKO   1917 - 1944        INTERNIRANCI:
RAZBORŠEK MIRKO      1920 - 1944     NOVAK JERNEJ         1917 - 1945
OBREZA ANTON            1915 - 1944     ROZINA JOŽE             1920 - 1944
HRIBOVŠEK FRANC      1910 - 1945     LEBAR DOMINIK        1912 - 1941
HRIBOVŠEK DAMJAN    1912 - 1945     MAJDIČ LOJZE          1907 - 1941
HRIBOVŠEK STANKO    1926 - 1944     SOPOTNIK IGNAC     1912 - 1945
ZUPAN JOŽE                  1912 - 1944     RAZBORŠEK CIRIL    1915 - 1941
KAJBIČ FRANC              1909 - 1944     OBREZA FRANC        1912 - 1942
KAJBIČ SLAVKO            1916 - 1945     ZUPAN LOJZE            1907 - 1941
ZUPAN NIKOLA              1917 - 1944     ZUPAN LEOPOLD      1909 - 1942
URAN VALENTIN           1921 - 1944     KREŽE LEOPOLD       1911 - 1941
LUDOVIKO FRANC        1909 - 1944     KLOPČIČ FRANC       1906 - 1944
LUDOVIKO JOŽE           1911 - 1944     KOVAČ ALBIN              1897 - 1943
DROLC STANKO            1927 - 1944        ŽRTVE:
VETERŠEK JOŽE           1908 - 1944     ŠERAK FRANČIŠKA   1880 - 1943
LEBAR FRANC               1919 - 1944     GOLČNIK ANTON       1882 - 1943
KUŠAR DAMJAN            1919 - 1944     PETEK LOJZE             1922 - 1943
DORNIK FRANC             1914 - 1944     MIZORI IGNAC            1927 - 1945 

                                                 SLAVA PADLIM

Nedokončano, gl. Po poti spominov.

Spominsko ploščo je vzidala v skalo Krajevna organizacija ZB NOV Ribno. Po načrtu profesorja Janeza Ravnika jo je izdelal kamnosek Alojz Vurnik. Odkritje je bilo 19. julija 1959.

EŠD 13751

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 185-186.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249 (kot leto odkritja navedeno 1960).

NA TEM MESTU STA NAPADENI
IZ ZASEDE 13. JUNIJA 1944
OMAHNILI PARTIZANKI
ANGELA KOSELJ
IZ BODEŠČ
MARIJA MARIN
IZ SUHODOL

• Jožef Hegler. Sistory.
  datum rojstva: 12. 1. 1920, kraj rojstva: Podtabor, vojni status: Aktivist OF, voj. enota, čin: rajon Struge, datum smrti: 3. 5. 1944, kraj smrti: Rapljevo-Struge, kraj pokopa:  Struge, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Domobranci
• Fotografija Hegler Jože Geneanet, Pokopališče Pri cerkvi – Struge, str. 13.

»9. HEGLER Jože, iz Strug. 3. maja 1944 so ga v Strugah ubili domobranci iz Ribnice. (Vir: KUVZ, Okrajni odbor OF Grosuplje, fasc. 900/1; vesti TOS domobranstva, z dne 4. maja 1944, fasc. 111/8, v AS DE II)
Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Knjiga 2, V Ljubljani : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 108.

         HEGLER
           JOŽE 
 1920    1944  NOV

V grobu je pokopan borec NOV, ki je padel ob koncu vojne.

Na grobu je postavljen manjši nagrobnik s spominsko ploščo z napisom.

[zvezda]

KOLENKO MARTIN

ROJ. 1919 - PADEL KOT BOREC 

NOV 20. 4.1945

SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU

• Alojzij Durn. Sistory.
  datum rojstva: 6. 2. 1916, kraj rojstva: Ostrožnik, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: IV. SNOUB Matije Gubca, III. bat., datum smrti: 13. 10. 1943, kraj smrti: Vinji Vrh Kostanjevici, kraj pokopa:  Ošterc nad Kostanje., vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»7. DURN Alojz, partizan. Rodil se je  1916 na Ostrožniku pri Mokronogu. Padel je 13. oktobra 1943 ob napadu na Kostanjevico. (Vir: L. Ambrožič, Gubčeva brigada, str. 380 in 1018)«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str.72.

• Marica Janc. Sistory.
  datum rojstva: ??. ??. 1928, kraj rojstva: Trška Gora, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: IV. SNOUB Matije Gubca, četna bolničarka, datum smrti: 13. 10. 1943, kraj smrti: Oštrc pri Kostanjevica, kraj pokopa:  Oštrc pri Kostanjevica, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Domobranci

»3. JANC Marica, četna bolničarka. Rodila se je 1923 na Trški Gori. Padla je 13. oktobra 1943 pri Kostanjevici. (Vir: L. Ambrožič, Gubčeva brigada, str. 380 in 1019) 

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str.80.

 
Fotografija LOJZE DURN, MARICA JANC Geneanet, Pokopališče Oštrc, str. 5. 

[križ]

             LOJZE DURN
* 6. 2. 1916    + 13. 10. 1943.
            MARICA JANC
* 8. 12. 1927   + 14. 10. 1943.

PADLA V VIHRAH STA JEKLENIH,
NOSEČ NAM NOVI ČAS …

EŠD: 17678

Spomenik je poseben zaradi oblike: ploščata roka s tremi iztegnjenimi prsti in dvema skrčenima - v znamenju prisege.

Pod roko je plošča; do samega spomenika vodi 16 stopnic.

Spomenik je projektiral arhitekt J. Lužar, postavili pa so ga 1977. leta.

PREBIVALCI ŽALNE IN

OKOLIŠKIH VASI SO TUKAJ

28. MAJA 1942 PRISEGLI ZVESTOBO

TER USTANOVILI DVE

ČETI NARODNE ZAŠČITE

ZB IN KS ŽALNA

Pod hišo blizu Lobasove domačije v Podkraju je pod lipo spominsko znamenje, ki priča o sestanku razgovoru Dušana Kvedra - Tamaža in Bena Kotnika - Lobasa o organiziranju osvobodilne fronte na območju Mežiške doline.

( Lipa je sedaj močno porezana zaradi žledoloma in je vidna ko se pelješ proti domačiji)

POD TO LIPO STA SEPTEMBRA 1941 DUŠAN KVEDER - TOMAŽ IN BENO KOTNIK - LOBAS PRIPRAVLJALA UPOR, KI SE POZNEJE TODV MOGOČEN PLAMEN JE RAZPLAMTEL

KO ZZB KOTLJE 1. 9. 1986

Ni v Sistory?

• Fotografija: Vouk Jože Pokopališče Razguri, Geneanet, str. 1.

                    [zvezda]

                Tukaj počiva
                VOUK JOŽE
   * 19. II. 1899    + 30. X. 1944

Počivaj v miru v svobodni zemlji

• Jožef Volčič  Sistory. 
  datum rojstva: 4. 2. 1893, kraj rojstva: Trst, vojni status: Civilist, datum smrti: 6. 12. 1943, kraj smrti: Gusen/Mauthausen, kraj pokopa:  Gusen/Mauthausen, država smrti: Avstrija, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Fotografija: Volčič Josip Pokopališče Komen, Geneanet, str. 6.

[stari nagrobnik]
   [križ]

      VOLČIČ

        JOSIP
* 1893     + 1943

[na plošči levo od starega nagrobnika]

     [zvezda]
  VOLČIČEVI
    OTROCI
 RAZPRŠENI
  PO SVETU

Auerspergov logar Alojz Šturm je po visokem snegu vodil italijanske vojake do lovske koče pod Debelim vrhom. Sklepal je, da se tam zadržujejo partizani. Del italijanske čete je postavil zasedo in trije partizani so padli pod streli mitraljeza. Kasneje so Italijani prisilili domačine, da so padle pokopali na mestu dogodka.

Več o okoliščinah, ki so pripeljale do dogodka in o dogodku samem lahko preberete v knjigi "Šercerjeva bojna pot" avtorja Antona Ožbolta.

EŠD 22534

NA TEM MESTU POČIVAJO TOVARIŠI,
KI SO DALI SVOJA MLADA ŽIVLJENJA
V BORBI ZA SVOBODO - 25.10.1941

HRIBAR JANEZ IZ ZADOBROVE
ŠTEFANČIČ VALENTIN IZ BRDA LJUBLJANA
ZADNIKAR ANTON IZ BRDA LJUBLJANA

ZB DRAGA

•   Karla Tavčar Sistory.
•   Fotografija:  Dragica Tavčar Pokopališče Merče, Geneanet, str. 4. 

  TAVČAR

[fotografija v medaljonu]
      DRAGICA
* 1914      + 1944
 V INTERNACIJI

V septembru 1944 je ljudstvo vasi Labor, Boršt in Glem prvič svobodno izvolilo svoje predstavnike v krajevne narodno-osvobodilne odbore. Postavili so jo krajani in DPO 29 .11. 1951.

EŠD 15248

V SEPTEMBRU LETA 1944 

SI JE LJUDSTVO V VASI LABOR, BORŠT 

IN GLEM PRVIČ V ZGODOVINI SVOBODNO

 IZVOLILO SVOJE PREDSTAVNIKE V 

KRAJEVNE NARODNO OSVOBODILNE ODBORE.

V BORŠTU NA DAN 29. 11. 1951

Za Gornjo in Srednjo Bistrico je bil oblikovan odbor OF v februarju 1944, sekretar je bil Avgust Doma, člani odbora pa Martin Krapec, Angela Doma, Jožko Kustec in Ivan Horvat.Kraj je dal velik krvni davek. Poleg narodnega heroja Jakoba Molka-Moharja spominska plošča navaja še pet krajanov.Jožef Vučko, kmečki fant, zaposlen v Leobnu, odkoder je z neko Rusinjo, ki je bila v isti tovarni na prisilnem delu, pobegnil junija 1944. Oba sta se pridružila štajerskim partizanom. Jeseni 1944 ga je Ivan Žunič-Radovan srečal v Starih žagah na Kočevskem, kjer je bil partizan v Levstikovi brigadi. Bil je dodeljen skupini Ferda Godine, ki je pozno jeseni 1944 odšla v Prekmurje. Ker bi moral po naročilu Godine Rusinjo pustiti v Ljubnem pri pokrajinskem odboru za Štajersko, je še sam ostal tam. Toda kmalu sta se oba sama napotila proti Prekmurju in se spotoma oglasila na kurirski postaji TV-15 v Kogu in nato pri Razkrižju skušala prebresti in preplavati Muro. Reka jima ni bila naklonjena in Vučko se je utopil. Našli so ga kasneje zmrznjenega ob Muri. Rusinjo Angelo Pilipenko iz Kijeva - partizansko "Pino" so kasneje ujeli madžarski orožniki in jo izročili vlasovcem, ki so jo 15. januarja 1945 pri Ljutomeru ustrelili.Trgovca Avgusta Doma so kot sodelavca NOG in takratnega sekretarja odbora OF aretirali popoldne 9. maja 1944 kot prvega v valu množičnih aretacij. Tega dne so madžarski vojaki prijeli kurirja Danila Gomilščaka, ki je bil namenjen k Avgustu Doma zaradi prevzema propagandnega materiala. Domo so v zaporu Murska Sobota pretepli ter ga odpeljali v zapore v Čakovcu, kjer je 22. junija 1944 bil obsojen na naglem vojaškem sodišču. Bil je obsojen in interniran v Nemčijo, kjer je maja 1945 umrl v taborišču Dachau.
Martin Doma, trgovec z Gornje Bistrice, se je vključil v partizane na Pohorju, kjer je padel kot borec pohorskega bataljona. Pokopsn je v Gradcu.Jožef Ifko, kmetovalec z Gornje Bistrice, je bi kot sodelavec NOG aretiran v majskih racijah leta 1944. Po zaslišanjih in mučenjih je bil 22. junija 1944 pred naglim sodiščem obsojen in poslan v Dachau, kjer je leta 1945 umrl.Adam Horvat, kmetovalec, se ni hotel vrniti v madžarsko vojsko. orožniki so ga zasledovali in ga s pomočjo izdjalcev odkrili 13. februarja 1945. tega dne so bile obkoljene vse tri Bistrice, aretirali so mnogo moških in jih zvezane odpeljali v Beltince. Horvata so ustrelili na bistriškem pokopališči vpričo vseh aretiranih in pred skupnim grobom.

Ploščo je odkril občinski odbor ZZB NOV Beltinci 22. julija 1958.

                                           [zvezda]
                      ŽRTVAM FAŠIZMA  1941 - 1945             
M. BOR: KER NI VAS VEČ, ZATO STE VSEPOVSOD
             SAJ SMRT VAS JE ŽIVLJENJU DAROVALA!
.
NARODNI HEROJ MOLK JAKOB-MOHOR
                                 VUČKO JOŽEF         ROJEN   1912
                                 DOMA AVGUST        ROJEN   1916
                                 DOMA MARTIN         ROJEN   1911
                                 IFKO JOŽEF             ROJEN   1923
                                 HORVAT ADAM         ROJEN   1918