| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spominska plošča, posvečena kurirski postaji TV G-25 |
Studenčice 34 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Na sredi vasi Studenčice, tik pod strmim klančkom, h.š. 34.
|
Na tem področju je v času NOB delovala relejna kurirska postaja G-25 Kurirji in ZZB NOV 1980 |
— |
— |
— |
— |
Matjaž Rebolj, 29.9.2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Medvode |
1978 STUDENČICE, 94/1 46,1242 14,3778 |
|
Podkraj pri Velenju, pokopališče, Rezman Anton |
|
Pokopališče Podkraj Velenje. Lokacija zvezdice je približna.
Hiša v bližini: Pokopališka cesta 10A, Velenje |
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič |
15.7.2025. 07:05 |
23.7.2025. 06:22 |
— |
Nagrobnik |
Velenje |
0964 VELENJE |
|
Grob Albert Gruden - Blisk, Gorjansko |
Gruden se je kot kovinar zaposlil v tržiških ladjedelnicah. Do 1942, ko je bil vpoklican v italijansko vojsko, so ga italijanske oblasti večkrat aretirale in zaprle. Po pobegu iz vojske se je marca 1943 priključil NOB, vstopil je v »Kraško četo«, bil na goriški fronti namestnik komandanta bataljona in kasneje komandant VOS za Slovensko Istro. Deloval je tudi na Dolenjskem. Vodil je številne akcije kot npr.: napad na nemško postojanko v Dragi pri Trstu in Prešnici, mobilizacijo v tržaških predmestjih in druge. Po osvoboditvi je delal pri UDBI, tudi v Trstu, kjer ga je italijanska policija 1947 aretirala in ga imela 7 mesecev v zaporu. Leta 1952 so Grudna v odsotnosti obsodili na dosmrtno ječo.[1] Na lovu ga je ustrelil lastni sin. Igor Torkar ga je v knjigi Umiranje na obroke opisal kot Tineta Glina - Rasa. Ima spomenik pred Sodiščem v Sežani
Geslo: herojgrob123 |
Pokopališče v Gorjanskem na Krasu |
[zvezda] Albert Gruden Blisk Narodni heroj 1923 - 1982 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 22.4.2018, popr. M. Hladnik 8. 1. 2020 |
8.1.2020. 00:00 |
— |
— |
Kamnit steber |
Komen |
2425 GORJANSKO, 204/4 |
|
LJUBLJANA, PST, Litijska cesta - spomenik parizanskim pohodom ob žici okupirane Ljubljane |
Okoli 5 m visok kamnit steber z bazo 0,70 x 0,40 m, stoji na ploščadi iz obdelanih kamnitih plošč, oblike prirezanega deltoida, dimenzije 1,50 x 3,00 m. Avtor spomenika je akademski kipar Stane Keržič. Postavili in odkrili so ga leta 1960. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 174. |
Ob Litijski cesti, v višini križišča z Gramozno potjo. Ta pot vodi proti gradu na Fužinah. |
zgoraj - višina 4 m: OB PETNAJST LETNICI OSVOBODITVE LJUBLJANE. spodaj - višina 2 m: PARTIZANSKI POHOD OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE 1960. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 4.5.2018. |
— |
— |
— |
kamniti kvadrast steber - memorialna dediščina |
Ljubljana |
k.o. 1773 - Bizovik, parc. št.1362 |
|
Spomenik posvečen padlima borcema za svobodo |
Spominsko obeležje je padlima domačinoma postavila krajevna skupnost Poženik in ga odkrila 28. novembra 1968. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 156. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232. EŠD: 14240 (memorialna dediščina) |
Poženik - v zgornjem delu vasi. |
ZA SVOBODO STA PADLA BOLKA JOŽE 25. 8. 1916 - 29. 9. 1943 KORBAR JOŽE 18. 4. 1927 - 25. 12. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivec in Petra Ropret |
— |
— |
— |
Apnenčasta skala z kovinskimi črkami-napis obnovljen leta 2013 |
Cerklje |
2112 ŠMARTNO, 777/2 |
|
Dol pri Ljubljani, pokopališče, Šimenc Ciril |
Opis in viri
|
Pokopališče Dol pri Ljubljani, ob zidu, 1. grob levo od pokopališkega vhoda nasproti glavnih vrat pokopališke cerkve. |
[križ] RODBINA ŠIMENC . [manjša plošča] CIRIL * 14. 7. 1915 + 5. 2. 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 12.3.2024, po fotografijah in predlogi Zdenke Primožič |
12.3.2024. 00:00 |
15.7.2025. 08:36 |
— |
— |
Dol pri Ljubljani |
K. o. 1761 DOL PRI LJUBLJANI , parc. št. 1/1 |
|
Javorje, sv. Magdalena |
V bližini Mežnarjeve domačije v Javorju stoji spomenik, ki so ga vaščani posvetili sedemindvajsetim padlim borcem z območja vaške skupnosti Javorje |
Ob cesti, 200 m desno pred cerkvijo sv. Magdalene v Javorju, preden cesta napravi dva velika ovinka. Na nasprotni strani ceste kaže na spomenik smerokaz na palici. (Cesta na relaciji Sleme - Javorje - Črna) |
Na tem mestu so bile borbe proti okupatorju 1941--45 Slava junakom padlim za osvoboditev slovenskega naroda! Sedemindvajset življenj je dalo Javorje da smo premagali noč 1941--1945 in zmagali v boju Svobodni ponosno vzravnani padlim smo dolžni spomin Vaška skupnost Javorje Avgust 85 ŽR |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 13. 4. 2017 |
— |
— |
— |
dve kovinski plošči na dveh betonskih traverzah |
Črna na Koroškem |
— |
|
Koper - spominske plošče |
— |
V mestu Koper na Titovem trgu na stavbi Armerija - orožarna so tri spominske plošče. |
1. PLOŠČA BORCI ISTRSKEGA ODREDA KOMANDE MESTA KOPER. NARODNE OBRAMBE IN AKTIVISTI NOB SO V REVOLUCIONARNEM ZAGONU ISTRSKEGA LJUDSTVA PREMAGALI TUKAJŠNJEGA NACIFAŠISTIČNEGA OKUPATORJA. 30. APRILA 1945 JE BILO OBALNO MESTO KOPER DOKONČNO OSVOBOJENO. OB 40-LETNICI OSVOBODITVE MAJA 1985 OBČINA KOPER . I COMBATTENTI DEL DISTACCAMENTO ISTRIANO, DEL COMANDO CITTA DI CAPODISTRIA, DELLA DIFESA NAZIONALE NONCHE GLI ATTIVISTI DELLA LOTTA POPOLARE DI LIBERAZIONE. NELLO SLANCIO RIVOLUZIONARIO DELLA POPOLAzIONE ISTRIANA INFLISSERO LA DECISIVA SCONFITTA ALL OCCUPATORE NAZIFASCISTA LOCALE. IL 30 APRILE 1945 LA CITTA COSTIERA DI CAPODISTRIA ERA LIBERA. NEL 40 - ESIMO ANNIVERSARIO DELLA LIBERAZIONE MAGGiO 1985 IL COMUNE DI CAPODISTRIA. . 2. PLOŠČA zvezda PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM ZA SVOBODO IZ KOPRA, ŠALARE, SEMEDELE IN ŽUSTERNE. AI CADUTI E ALLE VITTIME PER LA LIBERTA DI CAPODISTRIA, SALARA, SEMEDELLA E GIUSTERNA V NOB 1941 - 1945 NELLA LPL APOLLONIJO ROMANO, APOLLONIJO REMIGIO, BOŽIČ SERGIO, BURLINI ALBERTO, BUSSANI GIOVANNI, BUSSANI RINO, BRAIDES GIOVANNI, BABIČ LAZAR, BABIČ NAZARIJ, BABIČ RENATO, BABIČ JAKOB, BANDEL ANTON, BEMBIČ MARČEL, CANDOTTI GIOVANNI, CEPPI MARIO, DELLAVALLE LUCIANO, DELLAVALLE PIETRO, DEPANGHER NAZARIO, DESTRADI MARIO, DOBRILA ERMETE, FAVENTO NARCISO, FAVENTO SANTO, FURLAN IVAN, GANDUSIO PIETRO, GERIN RENATO, GREGORIČ IVAN, KODARIN JOSIP, LONZAR NEVIO, LONZAR FRANCESCO, LOVREČIČ ANTON, LOVREČIČ AVGUST, MAJER BRUNO, PACCHETTI GUIDO, POLI FRANCO, PEČARIČ PETER, PEROŠA ANTON, STEFFE EMILIO, SEGULIN FRANC, URBANC FRANCESCO, VIGINI NAZARIO, ZETTIN SANTO, ZETTO ALBERTO, ZORNADA FIORE, ZUPANČIČ BRUNO, ŽUPANČIČ PASKVAL. ČAST IN SLAVA - ONORE E GLORIA I - II - 1988 OBČANI KOPRA I CITTADINI DI CAPODISTRIA. . 3. PLOŠČA P R O S T O V O L J C E M MEDNARODNIH BRIGAD ŠPANSKE REPUBLIKANSKE VOJSKE P A D L I M NA ŠPANSKIH BOJNIH POLJANAH V BOJU PROTI FAŠIZMU V LETIH 1936 - 1939 A I V O L O N T A R I DELLE BRIGATE INTERNAZIONALI DELL ESERCITO REPUBBLI- CANO SPAGNOLO. C A D U T I SUI CAMPI DI BATTAGLIA DELLA SPAGNA NELLA LOTTA CONTRO IL FASCISMO 1936 - 1939 ANTON BABIČ - BABIČI 1900 - 1939 IVAN DEBERNARDI - GAŽON 1897 - 1937 NICOLA DEPANGHER - KOPER 1901 - 1937 IVAN TREMUL - KOPER 1894 - 1937 EMILIO DRIOLI - IZOLA 1887 - 1937 SALVATORE MENIS - IZOLA 1902 - 1936 GIORDANO VIZZOLI - PIRAN 1910 - 1936 SLAVA PADLIM - GLORIA AI CADUTI DECEMBER 1977- LETO TITOVIH IN PARTIJSKIH JUBILEJEV. DECEMBRE 1977- ANNO GUBILARE DI TITO E DELLA LCS-LCJ DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE KOPER, IZOLA, PIRAN. LE ORGANIZZAZIONI SOCIO - POLITICHE DI CAPODISTRIA, ISOLA E PIRANO. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Zorč 17. 03. 2017
S. Gradišnik 19. 07. 2021 |
— |
— |
Dodal fotografijo 4. S. Gradišnik
VOLUNTARIOS INTERNACIONALES DEL A LIBERTAD 1936-1939.(Španska državljanska vojna). |
Spominske plošče |
Koper |
2605 KOPER, 730/2 |
|
Bela pri Podkraju |
Na marmornat, zgoraj prisekan blok, je pritrjena napisna plošča, ob blok je postavljen mitraljez. Spomenik je posvečen 8 borcem Vipavske čete, padlim v spopadu na tem mestu 15. 2. 1943. Avtor je Anton Tratnik, odkrit je bil 22. 7. 1977.
|
Pri mostu,100 m zahodno in navzdol od hiše Bela 5. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 28. 5. 2019 neobiskano, nedokončano |
— |
— |
M. Kermavnar, 8.8.2021, fotografije |
— |
Ajdovščina |
K. o. 2376 Višnje, parc. št. 326/47 |
|
Kristjan Korošec, Koprivnik |
» Kristijan Korošec je bil rojen 20. 12. 1924 na Koprivniku v osemčlanski delavski družini. Bivališče kurirjev Pokljuške čete je bilo v gozdu v Marovšci na Pokljuki. Nanj je naletel pastir Korošec Kristjan, rojen 20. 12. 1924 Jožetu in Jeri – Zupanc na Koprivniku, kjer je tudi živel – Tomažinov, samski, gozdni delavec. […]Pokopan v gozdu v Zajami na Pokljuki.«
|
Pokopališče Koprivnik v Bohinju |
[lovorova vejica] DRUŽINA KOROŠEC SIN KRISTJAN * 20. 12. 1924, padel 1943 TIHI DOM
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
Med vojno je umrl tudi oče Jožef Korošec. |
M. Hladnik po predlogi Z. Primožič 15. 7. 2025 |
15.7.2025. 09:05 |
15.7.2025. 09:12 |
— |
Nagrobnik |
Bohinj |
— |
|
Jože Tovornik, Rimske Toplice |
Rojen je bil leta 1919 v Trbovljah. Študiral je medicino. Po očetovi upokojitvi v trboveljskem rudniku se je družina preselila na Sevce, kjer so kupili majhno posest. Ob prihodu okupatorjev je že aprila in maja 1941 iskal možnosti organiziranega upora proti okupatorju. Bil je med tistimi, ki so se hoteli boriti za nacionalno in versko svobodo. V Mariboru je našel somišljenike, ki so želeli ustanoviti nekakšno klerikalno osvobodilno fronto. Konec julija 1941 so ga aretirali pri Grižah v Spodnji Savinjski dolini in pri njem našli obremenjujoče letake. Po zaslišanjih so ga ustrelili kot talca v Mariboru 24. avgusta 1941.
»RAZGLAS
Verz na nagrobniku je iz pesmi Memento mori Franceta Prešerna, in sicer gre za prvi verz prve kitice.
|
Pokopališče Rimske Toplice. |
[križ] DOLGOST ŽIVLJENJA NAŠEGA JE KRATKA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik |
24.10.2023. 00:00 |
15.7.2025. 09:31 |
S.Gradišnik, dodal opis, 24. 10. 2023
M.Kermavnar, 15.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil besedilo na nagrobniku in Opis
Kategoriziral kot družinski nagrobnik in dodal linka na Sistory in Geneanet. M. Hladnik 15. 7. 2025 |
Nagrobnik |
Laško |
1039 RIMSKE TOPLICE, 613/1 |
|
Angela Marković, borka XIV. divizije, Rimske Toplice |
»Seznam borcev Tomšičeve brigade za čas od 16. julija 1942 do 13. julija 1943* […]
V Sistory te žrtve ni. |
Pokopališče Rimske Toplice |
[križ] MARKOVIĆ ANGELA - OLGA roj. JAKŠA BORKA XIV. DIVIZIJE *30. 7. 1922 + 23. 6. 1960 Žalujoči ostali |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974
S.Gradišnik,12.4.2022 |
5.7.2021. 00:00 |
15.7.2025. 09:24 |
Uredil zapis po predlogi Zdenke Primožič ter presledke za pikami, ime spomenika, kategorija, opis. M. Hladnik 15. 7. 2025 |
Nagrobnik |
Laško |
1039 RIMSKE TOPLICE, 923 |
|
Dom TVD Partizan Šoštanj |
https://sostanj.info/2019/razpis-za-uporaba-telovadnice-doma-tvd-partizan-v-sezoni-200607/ |
Šoštanj, Kajuhova cesta 015 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
25.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Telovadnica |
Šoštanj |
— |
|
Konferenca SKOJ |
Konferenca SKOJ je bila 6. 8. 1939, na njej je bil za sekretarja izvoljen Ivo Lola Ribar. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 82. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 213. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 43. |
Na škarpi pod Steletovo oz. Lectarjevo kočo na Mali planini, 70 m JV pod Črnuškim domom in 150 m SZ od spomenika padalcem. Markirana pot čez planino vodi 60 m vzhodno, cesta pa je 200 m vzhodno. |
NA PREDVEČER OSVOBODILNE VOJNE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 11. in 26. 12. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Kamnik |
1890 ČRNA, 740/10 |
|
Športno društvo Partizan Renče |
https://sd-partizan-rence.si/o-nas/zgodovina/ |
Renče, Trg 025 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
25.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Telovadnica |
— |
— |
|
Kamnje, pokopališče, Karlo Rovtar |
|
Pokopališče Kamnje. Lokacija zvezdice je približna.
Hiša v bližini: Kamnje 4. |
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič |
15.7.2025. 12:30 |
3.8.2025. 08:02 |
— |
Nagrobnik |
Ajdovščina |
2388 KAMNJE, 783 |
|
Leopold Tkalec, Griže |
Leopold Tkalec je padel v Porencah nad Libojami. |
Pokopališče Griže, pod cerkvijo, v sredini pokopališča. |
TKALEC LEOPOLD 1912 - 1945 PADEL V NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 10. 5. 2020 |
— |
— |
— |
Nagrobnik s ploščo. |
Žalec |
— |
|
Kamnje, pokopališče, Masten Alojz in 3 neznani borci |
|
Pokopališče Kamnje. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Kamnje 4 |
V SPOMIN |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič |
15.7.2025. 12:48 |
3.8.2025. 08:02 |
— |
Nagrobnik |
Ajdovščina |
2388 KAMNJE, 783 |
|
Kamnje, pokopališče, Ivan in Jožef Vodopivec |
|
Pokopališče Kamnje. Lokacija zvezdice je približna.
Hiša v bližini: Kamnje 4. |
[križ] DRUŽINA VODOPIVEC PADLA V NOV |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič |
15.7.2025. 15:26 |
3.8.2025. 08:01 |
— |
Nagrobnik |
Ajdovščina |
2388 KAMNJE, 783 |
|
Janez Zupan, Nomenj |
Bronasto ploščo je izdelala livarna Železarne Jesenice 1989. Pritrjena je bila na vogal zahodne fasade hiše, v kateri je živel prvoborec in komunist Janez Zupan (1919-1941), ustreljen kot talec v Spodnjih Gorjah 28. 8. 1941. Odkrita je bila 20. 7. 1969, po načrtu Krajevne organizacije ZB NOV Bohinjska Bistrica je bila izdelana v livarni Železarne Jesenice. Plošče ni več in tudi nikogar, ki bi znal povedati, kdaj so jo odstranili in kje je zdaj. Krajevni organizaciji ZB je ploščo predala 24. 11. 2024 sedanja lastnica rojstne hiše Janeza Zupana v Nomenju. ZB je ploščo predala istega dne v shrambo zasebni zbirki Historia v Bohinjski Bistrici in jo dala v čiščenje.
|
Nomenj 31, v bregu na SZ robu vasi Nomenj. |
[zvezda] [srp in kladivo] |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 27. 6. 2017 |
27.12.2024. 00:00 |
15.7.2025. 15:42 |
Po informaciji Borisa Maleja vpisal podatek o preselitvi plošče v muzej in dodal sliko očiščene plošče, ki jo je poslal. M. Hladnik 27. 12. 2024 |
Spominska plošča |
Bohinj |
— |
|
Vojsko, Spomenik relejni kurirski postaji P-6 |
Spomenik predstavlja posebej postavljena betonski zid dimenzij 3 x 2 m z obliko pisma. Leva stran zida dimenzije 2 x 2 m ima v sredi kot pečat rdečo peterokrako zvezdo od katere potekajo v smeri diagonal kot smerokazi utori z napisi: IX. KORPUS, P-7, G. TREBUŠA 1H VOJSKO 45 min * TISKARNA SLOVENIJA P-8 1H * GROBIŠČE VOJŠČICA 40 min KLAVŽE P-6 40 min IDRIJA 3,5H PREDMEJA P-5 2,30H * SVPB PAVLA 1,30H * HUDO POLJE 1H Okrog zvezde je krožni utor z napisom: PARTIZANSKE KURIRSKE ZVEZE SLOVENIJE II. RELEJNI SEKTOR Na desni strani betonske stene je kot poštna znamka (bila do odtujitve) pritrjena bronasta spominska plošča (90 x 55 cm) s posvetilom in silhueto kurirja (fotografija 1). Pod njo je konzola za venec. Datum odkritja: 1982 Foto 1: Anka Vončina, https://www.gore-ljudje.net/novosti/61857/ Foto 2, 3: Miloš Kermavnar EŠD 19485 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234 |
Spomenik stoji pod Vojskim ob križišču cest za Vojsko, Idrijo, Trebušo in Mrzlo Rupo v kraju imenovan Pustota. Najbližja hiša: Vojsko 93a. |
Rdeči cvetovi iz vaše krvi nam pot osvetljujejo v jutrišnje dni! JUNIJ 1982 NA OBMOČJU MRZLE RUPE JE BILA OD 31.12.1942 DO 9.9.1943 RELEJNA KURIRSKA POSTAJA P-6 NATO PA DO OSVOBODITVE JAVKA MED POSTAJAMI P-5, P-7 IN P-8 PADLI KURIRJI P-6: IVAN KOKOŠAR 1923 – 1943 MIROSLAV ŠULIGOJ 1924 – 1943 OSKAR ŽIŽMOND 1923 – 1943 HVALEŽNI SOBORCI IN MLADI ROD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
— |
9.8.2025. 08:30 |
M. Kermavnar, 9.8.2025, dodal sliko z Google Street View. Bronasta plošča, ki je bila ukradena pred oktobrom 2019, je nadomeščena s ploščo iz drugega materiala. |
Spomenik |
Idrija |
K. o. 2355 Vojsko, parc. št. 838/4 |
|
Spomin Milanu Majcnu |
Kot poklicni natakar je Majcen leta 1940 s kolegom najel Keršičevo gostilno. Ta je postala shajališče članov Komunistične partije Slovenije (KPS) in marksistično usmerjene študentske in vajeniške mladine, s katero se je Majcen nazorsko poistovetil. Že prej, v domačem kraju je bil sicer tudi aktiven sokol, član strelske družine in gasilskega društva. V prvih dneh okupacije je gostilna postala sedež Centralnega komiteja KPS, zato so Italijani v njej avgusta 1941 izvedli racijo in zaprli Majcna. Ob pomoči je kmalu zbežal, se pridružil partizanom v Mokrški partizanski četi, nato pa postal komandir Mokronoške čete. V zadnjih dneh oktobra 1941 so ga v hiši v vasi Murnice pri Šentjanžu s soborcem Jančijem Mevžljem obkrožili Nemci in ju šele po dveh dnevih boja in ob številčni premoči (ocene od 140 do 300 vojakov) ubili. Po vojni, 20. decembra 1951, so Majcna razglasili za narodnega heroja, naslednje leto pa nekdanjo Jernejevo cesto preimenovali v današnjo Ulico Milana Majcna. Po njem so poimenovali še nekaj ulic, šol in vojašnico po drugih slovenskih krajih, dobil pa je tudi številne spomenike in spominske plošče.[7] Slednjo so 8. maja 1970 (izdelano po načrtih arhitekta Vlasta Kopača) na pobudo občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Šiška namestili tudi na gostilno Keršič, ki bo, se nadejamo, našla mesto tudi na novi trgovsko-stanovanjski zgradbi.
|
Na sprednji strani gostilne Keršič, Celovška 36 |
Na tem mestu v gostilni Keršič je živel in delal narodni heroj, komandir mokronoške čete Milan Majcen rojen 17. 11. 1914 padel 29. 10. 1941 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 19.9.2017, dop. M. Hladnik |
22.1.2024. 00:00 |
— |
Te hišne številke ni več, tudi plošče na njej ne. M. Hladnik in M. Župančič 8. 8. 2021
M.Kermavnar, 22.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povezavo na spletno stran N1info.si |
Plošča na zidu |
Ljubljana |
Celovška 36 |
|
Sanitetni postaji št. 10, planina Baban |
Nedokončano. . Od konca 1942 pa do kapitulacije Italije jeseni 1943, je na Primorskem nastalo 10 sanitetnih postaj, skritih v kraškem gozdnatem terenu, kjer jih sovražnik ni odkril. Tajnost razporeda in terenska obveščevalna služba sta bili glavni zaščiti in varovalni sredstvi. Te sanitetne postaje so bile takole razporejene (SP št. 1 do 10): - št. 1: za Gladkimi skalami oz. na Visokem vrhu med Idrijo in Čekovnikom (obeležje); - št. 2: Na hribu v Krnicah nad Kanomljo (obeležje); - št. 3: v Lukčevih robeh, sever. od Malih Vrš nad Čepovanom (obeležje); - št. 4: v Žlebih pri Pečinah oz. v neki votlini pri Logarščah nad levim bregom Bače; - št. 5: v Liscu pri domačiji V dragi nad Leskovcem, nad Podmelcem (obeležje); - št. 6: nad kanjonom Tolminke pod Čadrgom; - št. 7: ob hudourniku Podbreg nad Gregorčičevim slapom pri Vrsnem (obeležje); - št. 8: v Skalcah nad Sužidom, na zah. pobočju Matajurja (obeležje); - št. 9: na policah nad Gomilami oz. v BukovIju nad Doblarjem (obeležje); - št. 10: na pl. Baban pod Skutnikom, nad Žago na Bovškem (obeležje); Vir: https://www.jamarska-zveza.si/images/Documents/Nase_jame/Nase_jame_25_1983.pdf Stran 70 (72) Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Sanitetna postaja št. 10 na planini Baban v Kaninskem pogorju je dostopno po planinski poti iz Žage. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 10. 10. 2018 po podatkih R. Uršiča |
28.12.2023. 00:00 |
15.7.2025. 16:15 |
— |
Spominska plošča |
Bovec |
K. o. 2212 Žaga, parc. št. 1752/1 |
|
Jaka Bernard, kraj smrti |
Spominska plošča na Oblakovi hiši je posvečena partizanoma Jaki Bernardu, narodnemu heroju, in Tonetu Demšarju, ki sta padla 8. februarja 1942 pri tej hiši. Obeležje so odkrili leta 1965, dostop do hiše je z Bukovice. Jaka Bernard, komandir škofjeloške skupine dražgoških borcev, in njen intendant Tone Demšar sta 8. februarja 1942 s Sv. Ožbolta prišla na Stirpnik na sestanek z Jožetom Gregorčičem in selškimi aktivisti, da bi se dogovorili o prihodnjih vojaških aktivnostih v Selški dolini. Ker sta bila izdana, so Oblakovo domačijo obkolili selški orožniki. Pri preboju je Tone Demšar padel v hlevu, obkoljeni Jaka Bernard pa si je na bregu za hišo sam vzel življenje. Oblakovo hišo so orožniki zažgali in v ogenj vrgli Demšarjevo truplo, Oblakovo družino pa so odpeljali v taborišče. Več... Podatki o borcih ,ki sta padla 8. februarja 1942 na Stirpniku: Jaka Bernard, rojen 21. julija 1909 v Koritnem pri Bledu, stavbenik in rezervni podporočnik nekdanje jugoslovanske vojske, v partizane je vstopil junija 1941 na Jelovici, postal je komandir Jelovške čete, sodeloval je pri prehranjevalnih akcijah v Zapužah, Dupljah in pri napadu na Remčevo žago na Lancovem, v decembrski vstaji in dražgoški bitki. Leta 1953 je bil razglašen za narodnega heroja. Anton Demšar, rojen 21. maja 1907 v Jazbinah pod Malenskim Vrhom, ključavničar in tesar, zaposlen v Škofji Loki. V partizane je vstopil 6. decembra 1941 kot prvi škofjeloški partizan, v Cankarjevem bataljonu je bil intendant, sodeloval je v boju v Rovtu, v poljanski vstaji in dražgoški bitki. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 299-301. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/stirpnik.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 259. Geslo: herojsmrt123 foto123 |
Stirpnik 10, Selca. Dostop z Bukovice 4,5 km. Plošča je bila na gospodarskem poslopju ob hišu, zdaj so jo prestavili pred hišo [nedokončano - preveriti]. |
PRI TEJ HIŠI STA DNE 8. 2. 1942 PADLA V BORBI Z NEMŠKIMI FAŠISTI NARODNI HEROJ JAKA BERNARD ROJ. 1909 IZ KORITNEGA PRI BLEDU IN TONE DEMŠAR ROJ. 1907 IZ ŠKOFJE LOKE. |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Franc Podnar, foto Nejc Pečko, dop. M. Hladnik 5. 6. 2020 |
5.6.2020. 00:00 |
10.8.2025. 17:59 |
— |
— |
Škofja Loka |
— |
|
Ustanovitvi mestnega odbora OF Radovljica |
Spominsko ploščo je vzidala Krajevna organizacija ZB NOV Radovljica. Izdelal jo je kamnosek Alojz Vurnik. Odkrili so jo 9. septembra 1983. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 170-171. |
Na čelu zida , ob katerega je naslonjena tržnica pred Grajskim dvorom, št. 2, Radovljica.
Plošča 1. skupini OF je na Trubarjevi ul. št. 1, 2. skupini OF je na h. št. Mlaka 1 pod Radovljico, tretji skupini pa je bila na Partizanski poti 6 v Radovljici. |
V neposredni bližini je nekoč stala Trelčeva hiša, v njej je bil ustanovljen mestni odbor OF, ki je deloval od 1. 6. 1941 do 29. 6. 1942. Sekretar odbora je bil Slavko Trelc. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 8. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Radovljica |
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 149/4 |