| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Angela Marković, borka XIV. divizije, Rimske Toplice |
»Seznam borcev Tomšičeve brigade za čas od 16. julija 1942 do 13. julija 1943* […]
V Sistory te žrtve ni. |
Pokopališče Rimske Toplice |
[križ] MARKOVIĆ ANGELA - OLGA roj. JAKŠA BORKA XIV. DIVIZIJE *30. 7. 1922 + 23. 6. 1960 Žalujoči ostali |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974
S.Gradišnik,12.4.2022 |
5.7.2021. 00:00 |
15.7.2025. 09:24 |
Uredil zapis po predlogi Zdenke Primožič ter presledke za pikami, ime spomenika, kategorija, opis. M. Hladnik 15. 7. 2025 |
Nagrobnik |
Laško |
1039 RIMSKE TOPLICE, 923 |
|
Dom TVD Partizan Šoštanj |
https://sostanj.info/2019/razpis-za-uporaba-telovadnice-doma-tvd-partizan-v-sezoni-200607/ |
Šoštanj, Kajuhova cesta 015 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
25.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Telovadnica |
Šoštanj |
— |
|
Konferenca SKOJ |
Konferenca SKOJ je bila 6. 8. 1939, na njej je bil za sekretarja izvoljen Ivo Lola Ribar. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 82. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 213. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 43. |
Na škarpi pod Steletovo oz. Lectarjevo kočo na Mali planini, 70 m JV pod Črnuškim domom in 150 m SZ od spomenika padalcem. Markirana pot čez planino vodi 60 m vzhodno, cesta pa je 200 m vzhodno. |
NA PREDVEČER OSVOBODILNE VOJNE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 11. in 26. 12. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Kamnik |
1890 ČRNA, 740/10 |
|
Športno društvo Partizan Renče |
https://sd-partizan-rence.si/o-nas/zgodovina/ |
Renče, Trg 025 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
25.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Telovadnica |
— |
— |
|
Kamnje, pokopališče, Karlo Rovtar |
|
Pokopališče Kamnje. Lokacija zvezdice je približna.
Hiša v bližini: Kamnje 4. |
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič |
15.7.2025. 12:30 |
3.8.2025. 08:02 |
— |
Nagrobnik |
Ajdovščina |
2388 KAMNJE, 783 |
|
Leopold Tkalec, Griže |
Leopold Tkalec je padel v Porencah nad Libojami. |
Pokopališče Griže, pod cerkvijo, v sredini pokopališča. |
TKALEC LEOPOLD 1912 - 1945 PADEL V NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 10. 5. 2020 |
— |
— |
— |
Nagrobnik s ploščo. |
Žalec |
— |
|
Kamnje, pokopališče, Masten Alojz in 3 neznani borci |
|
Pokopališče Kamnje. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Kamnje 4 |
V SPOMIN |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič |
15.7.2025. 12:48 |
3.8.2025. 08:02 |
— |
Nagrobnik |
Ajdovščina |
2388 KAMNJE, 783 |
|
Kamnje, pokopališče, Ivan in Jožef Vodopivec |
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Kamnje. Lokacija zvezdice je približna.
Hiša v bližini: Kamnje 4. |
[križ] DRUŽINA VODOPIVEC PADLA V NOV |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič |
15.7.2025. 15:26 |
27.9.2025. 07:06 |
— |
Nagrobnik |
Ajdovščina |
2388 KAMNJE, 783 |
|
Spomenik petindvajsetim talcem, Šentvid |
V parku stoji visok kamnit obelisk (arhitekt Anton Bitenc, odkritje 29. novembra 1949) z vklesanim posvetilom in imeni talcev ter bronastim kipom Zmage (kipar Božo Pengov) na vrhu. Na plošči, ki sta bili dodani 1. avgusta 1968 in sta delo kiparja Antona Sigulina, so vklesana imena padlih domačinov. Pred spomenikom sta na tleh levo in desno dve površini z betonskimi robniki ograjene zemlje, širine 2 in dolžine 4 metrov, z nasajenim okrasnim cvetjem, v sredini enakih dimenzij pa površina s pranimi pohodnimi ploščami. Levo od spomenika je 25 betonskih pravokotnih stebrov, vzporedno s pločnikom. Na desni strani v vogalu s peskom prekrite površine stojijo trije drogovi za zastave, vgrajeni nagnjeno v različne strani. Viri: Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 88. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 47. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 71-72. V Šentvidu nad Ljubljano so člani OZNE okraja Medvode ustrelili nemškega župana, zagrizenega nacista in ovaduha dr. Maurerja. Nemški okupator je 31. 1. 1944 na mestu, kjer stoji spomenik, v povračilo ustrelil 25 talcev. Spomenik, delo arh. Toneta Bitenca in kiparja Boža Pengova, je bil odkrit 29. 11. 1949. https://www.cs-sentvid.si/media/SlikeIT/Novice/Datoteke/SND1212.pdf Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid 3/4, december 2012, str. 4. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 150. Opomba 1: Po obnovi križišča pri izvozu iz tunela na Celovško cesto je novembra leta 2025 spomenik ponovno postavljen. Steber je zasukan tako, da je napis obrnjen v smeri proti centru Ljubljane. Dve plošči delo kiparja Antona Sigulina z imeni padlih domačinov sedaj stojita ob stebru. Pred spomenikom je s peskom nasuta pravokotna površina. Nasproti spomenika stoji 25 pravokotnih betonskih stebričev, ki so usmerjeni pravokotno na Celovško cesto.
|
Ljubljana, Mali park med Prušnikovo in Celovško cesto, nasproti hiše Prušnikova 116 |
VSEM PADLIM HEROJEM VELIKE DOMOVINSKE VOJNE 1941 - 1945 bronasta oljčna vejica z zvezdo in napisom: POSTAVIL KLO ŠT. VID 1948 MANJ STRAŠNA NOČ JE V ČRNEM ZEMLJE KRILI KOT SO POD SVETLIM SONCEM SUŽNI DNOVI 31.1.1944 PADLI KOT TALCI NA TEM MESTU SO . BARLE STANKO BERVAR FRANC BLAGNE JANKO BRANDSTETER JAKOB ČIMŽAR LEOPOLD DREKONJA CIRIL GOLOB MIRKO GREGORIČ VALENTIN KLEMENČIČ MIRKO KOLB BINE KONČAN IVAN KOSI MILAN LAP CENE MATJAŠIČ MILAN MIKLAVC ŽANE PEČE JOŽE PLESTENJAK JOŽE DR.POLEC JULIJ ROTOVNIK KAREL ROTAR FILIP ŠMUC FERDINAND URBANIJA SLAVKO DR.VIDIC FRANC VIŠNAR TONE ZUPAN LEOPOLD . SAMO ODŠLI STE NIHČE NE UMRE KDO LUČ SVOBODE NARODU PRIŽGE |
arhitekt Anton Bitenc, bronasti kip Zmage kipar Božo Pengov |
29. 11. 1949 |
Obstoječi spomeniki |
Prvotno ime spomenika na tem zapisu: Spomenik padlim v Šentvidu. |
Dušan Škodič, 5.10.2017
27.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
15.3.2025. 00:00 |
13.11.2025. 09:49 |
27.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak --
V Krečičevem katalogu je spomenik pripisan Jožetu Plečniku, čeprav je zapisano samo ime arhitekta Toneta Bitenca. Spomenik je bil obdan s stebrički, ki jih danes ni več, in dve plošči z napisi. -- M. Hladnik 30. 5. 2022 --
D.Divjak dodal napis z obeležja in plošče, dodal fotografije in opis 10.6.2022 --
M. Kermavnar, 13.7.2022, dodal opis dogodka iz vira Vodnik po partizanskih poteh. --
M.Kermavnar, 15.3.2025, Zaradi urejanja križišča je spomenik (začasno) odstranjen. ZP --
M. Kermavnar, 10. 11. 2025, Preimenoval spomenik, popravil Status na Obstoječi spomeniki, zvezdico postavil na novo lokacijo spomenika, dodal Opombo 1 in eno fotografijo preurejenega spomenika. -- |
Spomenik |
Ljubljana |
K.o.: 1754 - ŠENTVID NAD LJBLJANO, št.parc.: 298/2 |
|
Spodnje Podjelje |
Bronasta plošča je vzidana na spomenik s trikotno streho. Kamnosek Franc Lagonder ga je izdelal po zamisli domačinov in s podporo KO ZB NOV Srednja vas. Odkritje je bilo 22. julija 1956.
Tomaž Stare 10. 11. 2025: "Lokacija spomenika je glede na prvotno mesto bila dvakrat spremenjena. V času otvoritve ni bilo ceste, le kolovoz. Spomenik je bil najprej prestavljen pod glavno cesto (desna stran ceste, če se pripelješ od spodaj iz Jereke), v 70. letih. Kasneje pa zaradi gradnje daljnovoda (transformator) nad glavno cesto (oz. na levo stran ceste) v 80. letih prejšnjega stoletja." |
Pod hišo Spodnje Podjelje 4 in skednjem (pri Orlu), v katerem Marjan Smukavec razstavlja svoje pesmi, slike in skulpture. Levo od ceste, tik za dovozom h kmetiji. |
PADLIM BORCEM NOV IN ŽRTVAM SLAVA JIM. |
— |
22. julij 1956 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 7. 2017 |
— |
10.11.2025. 19:10 |
Popravil imena po opozorilu Tomaža Stareta, dodal njegova pojasnila o prestavljanju spomenika in fotografije z otvoritve. M. Hladnik 4. in 10. 11. 2025. |
Spomenik |
Bohinj |
2196 BOHINJSKA ČEŠNJICA, 1307 |
|
Janez Zupan, Nomenj |
Bronasto ploščo je izdelala livarna Železarne Jesenice 1989. Pritrjena je bila na vogal zahodne fasade hiše, v kateri je živel prvoborec in komunist Janez Zupan (1919-1941), ustreljen kot talec v Spodnjih Gorjah 28. 8. 1941. Odkrita je bila 20. 7. 1969, po načrtu Krajevne organizacije ZB NOV Bohinjska Bistrica je bila izdelana v livarni Železarne Jesenice. Plošče ni več in tudi nikogar, ki bi znal povedati, kdaj so jo odstranili in kje je zdaj. Krajevni organizaciji ZB je ploščo predala 24. 11. 2024 sedanja lastnica rojstne hiše Janeza Zupana v Nomenju. ZB je ploščo predala istega dne v shrambo zasebni zbirki Historia v Bohinjski Bistrici in jo dala v čiščenje.
|
Nomenj 31, v bregu na SZ robu vasi Nomenj. |
[zvezda] [srp in kladivo] |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 27. 6. 2017 |
27.12.2024. 00:00 |
15.7.2025. 15:42 |
Po informaciji Borisa Maleja vpisal podatek o preselitvi plošče v muzej in dodal sliko očiščene plošče, ki jo je poslal. M. Hladnik 27. 12. 2024 |
Spominska plošča |
Bohinj |
— |
|
Spomin Milanu Majcnu |
Kot poklicni natakar je Majcen leta 1940 s kolegom najel Keršičevo gostilno. Ta je postala shajališče članov Komunistične partije Slovenije (KPS) in marksistično usmerjene študentske in vajeniške mladine, s katero se je Majcen nazorsko poistovetil. Že prej, v domačem kraju je bil sicer tudi aktiven sokol, član strelske družine in gasilskega društva. V prvih dneh okupacije je gostilna postala sedež Centralnega komiteja KPS, zato so Italijani v njej avgusta 1941 izvedli racijo in zaprli Majcna. Ob pomoči je kmalu zbežal, se pridružil partizanom v Mokrški partizanski četi, nato pa postal komandir Mokronoške čete. V zadnjih dneh oktobra 1941 so ga v hiši v vasi Murnice pri Šentjanžu s soborcem Jančijem Mevžljem obkrožili Nemci in ju šele po dveh dnevih boja in ob številčni premoči (ocene od 140 do 300 vojakov) ubili. Po vojni, 20. decembra 1951, so Majcna razglasili za narodnega heroja, naslednje leto pa nekdanjo Jernejevo cesto preimenovali v današnjo Ulico Milana Majcna. Po njem so poimenovali še nekaj ulic, šol in vojašnico po drugih slovenskih krajih, dobil pa je tudi številne spomenike in spominske plošče.[7] Slednjo so 8. maja 1970 (izdelano po načrtih arhitekta Vlasta Kopača) na pobudo občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Šiška namestili tudi na gostilno Keršič, ki bo, se nadejamo, našla mesto tudi na novi trgovsko-stanovanjski zgradbi.
|
Na sprednji strani gostilne Keršič, Celovška 36 |
Na tem mestu v gostilni Keršič je živel in delal narodni heroj, komandir mokronoške čete Milan Majcen rojen 17. 11. 1914 padel 29. 10. 1941 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 19.9.2017, dop. M. Hladnik |
22.1.2024. 00:00 |
— |
Te hišne številke ni več, tudi plošče na njej ne. M. Hladnik in M. Župančič 8. 8. 2021
M.Kermavnar, 22.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povezavo na spletno stran N1info.si |
Plošča na zidu |
Ljubljana |
Celovška 36 |
|
Vojsko, Spomenik relejni kurirski postaji P-6 |
Spomenik predstavlja posebej postavljena betonski zid dimenzij 3 x 2 m z obliko pisma. Leva stran zida dimenzije 2 x 2 m ima v sredi kot pečat rdečo peterokrako zvezdo od katere potekajo v smeri diagonal kot smerokazi utori z napisi: IX. KORPUS, P-7, G. TREBUŠA 1H VOJSKO 45 min * TISKARNA SLOVENIJA P-8 1H * GROBIŠČE VOJŠČICA 40 min KLAVŽE P-6 40 min IDRIJA 3,5H PREDMEJA P-5 2,30H * SVPB PAVLA 1,30H * HUDO POLJE 1H Okrog zvezde je krožni utor z napisom: PARTIZANSKE KURIRSKE ZVEZE SLOVENIJE II. RELEJNI SEKTOR Na desni strani betonske stene je kot poštna znamka (bila do odtujitve) pritrjena bronasta spominska plošča (90 x 55 cm) s posvetilom in silhueto kurirja (fotografija 1). Pod njo je konzola za venec. Datum odkritja: 1982 Foto 1: Anka Vončina, https://www.gore-ljudje.net/novosti/61857/ Foto 2, 3: Miloš Kermavnar EŠD 19485 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234 |
Spomenik stoji pod Vojskim ob križišču cest za Vojsko, Idrijo, Trebušo in Mrzlo Rupo v kraju imenovan Pustota. Najbližja hiša: Vojsko 93a. |
Rdeči cvetovi iz vaše krvi nam pot osvetljujejo v jutrišnje dni! JUNIJ 1982 NA OBMOČJU MRZLE RUPE JE BILA OD 31.12.1942 DO 9.9.1943 RELEJNA KURIRSKA POSTAJA P-6 NATO PA DO OSVOBODITVE JAVKA MED POSTAJAMI P-5, P-7 IN P-8 PADLI KURIRJI P-6: IVAN KOKOŠAR 1923 – 1943 MIROSLAV ŠULIGOJ 1924 – 1943 OSKAR ŽIŽMOND 1923 – 1943 HVALEŽNI SOBORCI IN MLADI ROD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
— |
9.8.2025. 08:30 |
M. Kermavnar, 9.8.2025, dodal sliko z Google Street View. Bronasta plošča, ki je bila ukradena pred oktobrom 2019, je nadomeščena s ploščo iz drugega materiala. |
Spomenik |
Idrija |
K. o. 2355 Vojsko, parc. št. 838/4 |
|
Ljubljana, Hinko Smrekar |
Slovenski poročevalec je objavil 11. oktobra 1942: »2. oktobra 1942 je bil po
|
Ljubljana, Pokopališče Žale [B]: Oddelek [TAL], Vrsta [D0], Grob [615], v Spominskem parku grobišč borcev in talcev. |
HINKO SMERKAR |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 9. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
9.11.2025. 18:05 |
11.11.2025. 08:00 |
— |
Nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1736 BRINJE, parc. št. 682/11 |
|
Ustanovitev mestnega odbora OF Radovljica |
Spominsko ploščo je vzidala Krajevna organizacija ZB NOV Radovljica. Izdelal jo je kamnosek Alojz Vurnik. Odkrili so jo 9. septembra 1983.
|
Na čelu zida , ob katerega je naslonjena tržnica pred Grajskim dvorom, št. 2, Radovljica.
Plošča 1. skupini OF je na Trubarjevi ul. št. 1, 2. skupini OF je na h. št. Mlaka 1 pod Radovljico, tretji skupini pa je bila na Partizanski poti 6 v Radovljici. |
V neposredni bližini je nekoč stala Trelčeva hiša, v njej je bil ustanovljen mestni odbor OF, ki je deloval od 1. 6. 1941 do 29. 6. 1942. Sekretar odbora je bil Slavko Trelc. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 8. 2017 |
— |
2.11.2025. 11:00 |
— |
Spominska plošča |
Radovljica |
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 149/4 |
|
Jaka Bernard, kraj smrti |
Spominska plošča na Oblakovi hiši je posvečena partizanoma Jaki Bernardu, narodnemu heroju, in Tonetu Demšarju, ki sta padla 8. februarja 1942 pri tej hiši. Obeležje so odkrili leta 1965, dostop do hiše je z Bukovice. Jaka Bernard, komandir škofjeloške skupine dražgoških borcev, in njen intendant Tone Demšar sta 8. februarja 1942 s Sv. Ožbolta prišla na Stirpnik na sestanek z Jožetom Gregorčičem in selškimi aktivisti, da bi se dogovorili o prihodnjih vojaških aktivnostih v Selški dolini. Ker sta bila izdana, so Oblakovo domačijo obkolili selški orožniki. Pri preboju je Tone Demšar padel v hlevu, obkoljeni Jaka Bernard pa si je na bregu za hišo sam vzel življenje. Oblakovo hišo so orožniki zažgali in v ogenj vrgli Demšarjevo truplo, Oblakovo družino pa so odpeljali v taborišče. Več... Podatki o borcih ,ki sta padla 8. februarja 1942 na Stirpniku: Jaka Bernard, rojen 21. julija 1909 v Koritnem pri Bledu, stavbenik in rezervni podporočnik nekdanje jugoslovanske vojske, v partizane je vstopil junija 1941 na Jelovici, postal je komandir Jelovške čete, sodeloval je pri prehranjevalnih akcijah v Zapužah, Dupljah in pri napadu na Remčevo žago na Lancovem, v decembrski vstaji in dražgoški bitki. Leta 1953 je bil razglašen za narodnega heroja. Anton Demšar, rojen 21. maja 1907 v Jazbinah pod Malenskim Vrhom, ključavničar in tesar, zaposlen v Škofji Loki. V partizane je vstopil 6. decembra 1941 kot prvi škofjeloški partizan, v Cankarjevem bataljonu je bil intendant, sodeloval je v boju v Rovtu, v poljanski vstaji in dražgoški bitki. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 299-301. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/stirpnik.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 259. Geslo: herojsmrt123 foto123 |
Stirpnik 10, Selca. Dostop z Bukovice 4,5 km. Plošča je bila na gospodarskem poslopju ob hišu, zdaj so jo prestavili pred hišo [nedokončano - preveriti]. |
PRI TEJ HIŠI STA DNE 8. 2. 1942 PADLA V BORBI Z NEMŠKIMI FAŠISTI NARODNI HEROJ JAKA BERNARD ROJ. 1909 IZ KORITNEGA PRI BLEDU IN TONE DEMŠAR ROJ. 1907 IZ ŠKOFJE LOKE. |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Franc Podnar, foto Nejc Pečko, dop. M. Hladnik 5. 6. 2020 |
5.6.2020. 00:00 |
10.8.2025. 17:59 |
— |
— |
Škofja Loka |
— |
|
ŠENTVID, spomenik padlim |
Na sprednji strani je v dveh stolpcih napisanih 36 imen in priimkov, na drugi strani pa 35 imen in priimkov padlih v NOV. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 47. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 71-72. Fotografija 1: Dušan Škodič Opomba 1: Po obnovi križišča pri izvozu iz tunela na Celovško cesto je novembra leta 2025 spomenik ponovno postavljen. Dve plošči delo kiparja Antona Sigulina z imeni padlih domačinov sedaj stojita ob stebru spomenika 25 talcem, vsaka v svojem kamnitem okvirju. |
Ob stari Celovški cesti, blizu Prušnikova 114. |
- P A D L I B O R C I - N O V - ARHAR VINKO JURCA FRANC . |
kipar Anton Sigulin |
1. 11. 1968 |
Obstoječi spomeniki |
— |
9.12.2021 D.Divjak |
15.3.2025. 00:00 |
11.11.2025. 08:24 |
Plošči sta bili sprva najbrž del Bitenčevega spomenika zraven. M. Hladnik 30. 5. 2022 --
M.Kermavnar, 16.11.2024, po informaciji Zdenke Primožič dodal fotografije 3/1 do 3/4 --
M.Kermavnar, 15.3.2025, Zaradi urejanja križišča je spomenik (začasno) odstranjen. ZP --
M. Kermavnar, 10. 11. 2025, Popravil Status na Obstoječi spomeniki, zvezdico postavil na novo lokacijo spomenika, dodal Opombo 1 in eno fotografijo preurejenega spomenika. -- |
Spomenik |
Ljubljana |
K.o.: 1754 - ŠENTVID NAD LJUBLJANO, št.parc.: 298/2 |
|
Golac, pokopališče, Juriševič Jožef |
|
Pokopališče Golac pri Materiji. 450 metrov zračne linije vzhodno od središča vasi.
Lokacija zvezdice je približna. |
[križ] JURIŠEVIČ [fotografija v medaljonu] JOŽEF |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič |
15.7.2025. 17:39 |
5.8.2025. 17:30 |
— |
Nagrobnik |
Hrpelje-Kozina |
2582 GOLAC, 293/15 |
|
Prvotno grobišče borcev v Radovljici |
Grob velikosti 2,25 m x 5 m in globine 2 m je bil izkopan za 6 krst. Predviden je bil napis KOT ŽRTVE STE PADLI ... |
V trikotniku Gorenjske ceste nasproti gimnazije v Radovljici. |
— |
— |
1949 |
Premaknjeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
11.11.2025. 19:53 |
11.11.2025. 20:02 |
— |
Grob(išče) |
Radovljica |
— |
|
Jakob Babič |
Nemci so zaslutili, da domačini v Ljutomeru snujejo odpor. Zaradi izdaje so že 15. oktobra 1941 aretirali nekaj aktivistov na ljutomerskem in radgonskem področju. Prvi aretiranec je bil Jakob Babič. Rojen je bil 1909 na Cvenu kot sin kmečkih staršev. Obiskoval je meščansko šolo v Ljutomeru. V mestu in okolici je organiziral več sestankov, julija 1941 je bil imenovan za sekretarja mestnega odbora OF za Ljutomer. Sodeloval je pri sabotažnih akcijah. Nemci so ga zaprli v ljutomerske zapore in ga nečloveško mučili, tako da so mu zdrobili prsni koš, polomili roke in noge. Toda ničesar ni izdal. Dne 16. oktobra 1941 so ga vsega izmučenega privedli na Miklošičev trg ter ga ustrelili s pretvezo, da je hotel pobegniti. Jakob Babič je bil prva žrtev v Pomurju. Njegovo truplo so Nemci prepeljali v Gradec in upepelili. Na bivšo mežnarijo, pred katero so Nemci 16. oktobra 1941 ustrelili sekretarja OF Ljutomer je OO Združenja borcev Ljutomer 16. oktobra 1962 odkrila spominsko ploščo.
|
Z Miklošičevega trga se pride do Trga Jakoba Babiča, kjer je na naslovu Trg Jakoba Babiča 1A omenjena spominska plošča. |
[zvezda] V TEJ ULICI JE BIL DNE 16. 10. 1941 USTRELJEN KOT PRVA ŽRTEV FAŠIZMA BABIČ JAKOB PRVI SEKRETAR OF SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 7.maj 2020 |
9.6.2024. 00:00 |
— |
Dodal fotografije in označil kot obstoječe M. Hladnik 9. 6. 2024 |
Spominska plošča |
LJUTOMER |
K.o.: 259-LJUTOMER, št.parc.: 2084 |
|
Bokavšek Ladislav, pokopališče Piran |
— |
Pokopališče Piran |
BOKAVŠEK LADISLAV2.9.1925 - 15.11.1982 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
14.7.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Piran |
— |
|
Loka pri Zidanem Mostu, pokopališče, Hiršel Franc |
»Kurirska postaja S 5
PAZI, v zgornjem opisu je razlika v imenu !?, Datum rojstva ustreza, Datum smrti je drug! |
Pokopališče Loka pri Zidanem Mostu. Lokacija zvezdice je približna.
Hiša v bližini: Loka pri Zidanem Mostu 117 |
HIRŠEL FRANC ŽALUJOČA MAMA |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič |
15.7.2025. 17:57 |
5.8.2025. 17:24 |
— |
Nagrobnik |
Sevnica |
1364 LOKA PRI ZIDANEM MOSTU, 73/2 |
|
Alojzij Novak |
Alojz Novak je bil borec Kranjskega bataljona. Spomenik postavljen 1961 na pobudo Krajevnega odbora ZB NOV Ribno, arh. Janez Ravnik 1959. Kamnosek se je zmotil in napisal Podnard namesto Podnart.
Na stari č-b sliki je plošča še brez zvezde. |
Plošča je na skali pri studencu, desno ob gozdni cesti s Taleža proti Oblakovi planini, 200 m za odcepom ceste prot Ribenski planini pri hišni št. 35. Kraju se reče Papež (Papeški vrh), levo je Žnidarjeva planina, desno spodaj Čmarjeva planina; tja se mimo spomenika odcepi pešpot. |
[zvezda] Padel za svobodo Slava mu! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 7. 2017 |
19.11.2020. 00:00 |
12.11.2025. 08:36 |
Zadnji trije posnetki 17. 11. 2020. M. Hladnik |
Spomenik |
Medvode |
2193 SELO PRI BLEDU, 1255 |
|
Plavje, pokopališče, Miklavčič Josip - Boris |
»MIKLAVČIČ KOSIP (Josip), Plavje
Fotografija: Miklavčič Josip Boris Pokopališče Plavje - Škofije, Geneanet, str. 4. |
Pokopališče Plavje - Škofije. Lokacija zvezdice je približna.
Hiša v bližini: Plavje 35a |
[zvezda] [fotografija v medaljonu] |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič |
15.7.2025. 20:23 |
5.8.2025. 17:29 |
— |
Nagrobnik |
Koper |
2589 PLAVJE, 644/1 |
|
Kamniškemu občinskemu prazniku in sedmim talcem |
Prva plošča je bila odkrita ob občinskem prazniku 1954. Praznik je bil ukinjen in nadomeščen z 29. marcem, rojstnim dnevom R. Maistra. Na drugi strani recepcije je plošča z aktualnim občinskim praznikom. Na drugi plošči so imena sedmih talcev, uslužbencev bivšega okraja Kamnik, ki so jih Nemci ustrelili 31. 1. 1944 V Šentvidu pri Ljubljani. Gestapo je 7. 12. 1943 aretiral 39 Kamničanov z namenom likvidacije OF v Kamniku. Odpeljali so jih v begunjske zapora, Mirka Drnovška, sekretarja kamniške organizacije OF, pa so že med zaslišanjem 8. 12. 1943 v pisarni gestapa v Kamniku ubili. Od 39 aretiranih talcev so jih 31. 1. 1944 v Šentvidu ustrelili 14, od teh je bilo 5 uslužbencev okraja Kamnik. Plošča, prvotno obdana z bronastim trnjevim vencem, je bila odkrita leta 1946.
|
Glavni trg 24, v avli občinske stavbe, levo od recepcije. |
Prva plošča: . Druga plošča: [zvezda s srpom in kladivom] VAM, KI STE PADLI KOT TALCI BRANDSTETER JAKOB INŽ. GOLOB MIRKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 5. 2018 |
— |
— |
— |
dve plošči |
Kamnik |
1911 KAMNIK, 16 |