OPIS SPOMENIKA: Spominsko obeležje je vzidano v pročelje Kulturnega doma na Kokrici. Sestavljeno je iz okvirja iz sivega marmorja  (105 cm x 75 cm) ter spominske plošče iz črnega marmorja (96 cm x 65 cm) z vklesanim in pozlačenim napisom. Avtor: neznan.

OPIS DOGODKA: Spominsko obeležje je bilo postavljeno v spomin naslednjim padlim domačinom:

-        Franc Mrak, roj. 19.11.1907, komandir I. kranjske čete, padel kot talec 3.1.1942 v Dragi,

-        Avgust Gros, roj. 20.8.1914, umrl 19.4.1942, Mauthausen, Nemčija,

-        Franc Kurat, roj. 7.10.1914, umrl 1942, Auschwitz (Oswiencim), Poljska,

-        Valentin Dolžan, roj. 14.2.1907, ustreljen 1.7.1942 v Žirovnici,

-        Stanko Pospišil, roj. 9.10.1909, ustreljen 30.10.1943 pri Otočah,

-        Stanko Kopač, roj. 13.11.1910, ustreljen 30.10.1943 pri Otočah,

-        Anton Okorn, roj. 13.6.1904, ustreljen pri Medvodah,

-        Franc Hudež, roj. 19.6.1914, padel 20.1.1945 pri Cerknem (ranjenec v bolnici Franja),

-        Milka Kurat, roj. 29.3.1924, ustreljena 29.6.1944 v Begunjah,

-        Franc Gros, roj. 25.10.1907, umrl 16.4.1944 kot borec Prešernove brigade (ranjenec v bolnici Franja),

-        Lojze Snedic-Bor, roj. 25.6.1912, ustreljen 19.5.1944 kot partizan,

-        Slavko Dolžan, roj. 31.8.1918, ustreljen leta 1944 pri Gobovcih,

-        Janez Dolžan, roj. 11.12.1915, umrl spomladi 1945, Mauthausen, Nemčija,

-        Janez Benedičič, roj. 13.9.1904, padel 3.2.1945 kot borec Prešernove brigade,

-        Alojz Gale, roj. 5.5.1923, umrl spomladi 1945, Mauthausen, Nemčija,

-        Anton Snedic, roj. 21.10.1913, padel v aprilu 1945 na Blegošu kot borec Škofjeloškega odreda,

-        Janko Snedic, roj. 25.12.1919, padel v januarju 1945,

-        Alojz Dežman, roj. 19.6.1912, padel 13.1.1945 kot vodja partizanske tehnike »JOŠT« v dolini Lobnice nad Kokro,

-        Anton Gale, roj. 11.1.1911, umrl 1944 v zaporih v Spittalu, Avstrija,

-        Franc Beton, roj. 10.11.1898, padel 2.9.1943 pri Tenetišah,

-        Alojz Justin, roj. 20.6.1907, ustreljen 27.3.1945,

-        Vid Sajevic, roj. 15.6.1924, padel v marcu 945 kot borec Prešernove brigade.

VIRI: - kras.hostei.com/paper.php?knjiga=feniksova_skrivnost_konglomeratnega_krasa,

            poglavje 2.3.6.19 – KOKRICA/Nepremičninska dediščina;

    -  Pomniki NOB v občini Kranj, ZZB NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, Kranj 1975, str. 105-106.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 228.

Spominsko obeležje je postavil Krajevni odbor ZB NOV Kokrica, odkrito pa je bilo dne 8. avgusta 1959.

EŠD: 400665, memorialna dediščina; 

       ZA ZMAGO SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE

SO DALI SVOJA ŽIVLJENJA NASLEDNJI TOVARIŠI

    MRAK FRANC                DOLŽAN SLAVKO

    GROS AVGUST              DOLŽAN JANEZ

    KURAT FRANC              BENEDIČIČ JANEZ

    DOLŽAN VALENTIN       GALE ALOJZ

    POSPIŠIL STANKO        SNEDIC ANTON

    KOPAČ STANKO            SNEDIC JANKO

    OKORN ANTON             DEŽMAN ALOJZIJ

    HUDEŽ FRANC              GALE ANTON

    KURAT MILKA                BETON FRANC

    GROS FRANC                JUSTIN ALOJZIJ

    SNEDIC LOJZE              SAJEVIC VID 

                          SLAVA JIM

                                                 KO. ZB. KOKRICA

                                                         8.8.1959     

• Frančiška Podvinšek. Sistory. 
  datum rojstva: 30. 9. 1907, kraj rojstva: Gaberke, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Šaleška četa, datum smrti: 24. 7. 1942, kraj smrti: Podlesnik v Ravnah pri Šoštanju, kraj pokopa: Šoštanj, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Franc Podvinšek. Sistory.
  datum rojstva: 21. 11. 1907, kraj rojstva: Ravne, Velenje, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Pohorski bataljon, 2. četa , politkomisar, datum smrti: 8. 1. 1943, kraj smrti: , država smrti: Osankarica, Pohorje, kraj pokopa: Gradec, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

Opomba: Podatek o dnevu in mesecu smrti  sta v Sistory (8. 1.) druga kot na nagrobniku (1. 8.).  Padel je na Osankarici, poslednji boj Pohorskega bataljona je bil 8. 1. 1943.

• Fotografija: Podvinšek Fani, Franc Bruno Geneanet, Pokopališče Velenje – Podkraj, str. 58.

                        PODVINŠEK
        FANI  * 30. 9. 1907 padla 22. 7. 1942
FRANC BRUNO  * 21. 11. 1907 padel 1. 8. 1943

• Fotografija: Stanovšek Franjo Geneanet, Pokopališče Velenje – Podkraj, str. 132.

STANOVŠEK – OVI

FRANJO MAISTROV BOREC  1899 – 1977

Ivan Pirečnik, sekretar celice KPS iz Šoštanja, je bil kot talec ustreljen v Mariboru 27. decembra 1941.Vir: Dr. milan Ževart, NOB v Šaleški dolini, str.230.

• Ivan Pirečnik. Sistory.
  datum rojstva: 13. 5. 1908, kraj rojstva: Lokovica, vojni status: Sodelavec partizanskega gibanja, datum smrti: 27. 12. 1941, kraj smrti: Maribor, država smrti: Slovenija, kraj pokopa: Gradec, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

    PIREČNIK                                                       REŽEN
IVAN      * 13. 5. 1908   + 27. 12. 1941
USTRELJEN V MARIBORU
ŽALUJOČI

Spomenik je postavljen na ograjenem prostoru nad cesto. Na širšem stebru, sezidanem iz obdelanega kamna, je pritrjena plošča z imeni osmih vaščanov, ki so padli oz. so umrli v času NOB. Odkrit 25. 6. 1972, avtor Jože Opara.

• EŠD 17309

PADLI IN UMRLI ZA SVOBODO

1941 - 1945

JELUŠIČ MARIJA     POČKAJ JOŽEF

1882 - 1944            1906 - 1944

OPARA PAVEL        SEGULIN FRANC

1910 - 1944            1910 - 1944

POČKAJ ANGEL      VATOVEC JOŽEF

1920 - 1943             1920 - 1943

POČKAJ DOMINIK    ZADNIK JOŽEF

1924 - 1945             1920 - 1944

NE POZABITE NAS !

SPOMENIK POSTAVILI VAŠČANI SLOP V JUNIJU 1972

• Stevo/Štefan, Dragomi Benčič. Sistory 
  datum rojstva: 25. 10. 1922, kraj rojstva: Klanec, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Brkinska brigada, datum smrti: 2. 10. 1943, kraj smrti: pri Klivniku pri Ilirski Bistrici, kraj pokopa: Sabonje, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Fotografija: Stevo Benčič Geneanet, Pokopališče Klanec pri Kozini, str. 3.

»OBČINA HRPELJE–KOZINA
(kraji, ki so bili med NOB v okrožju Slovenska Istra)
a) Padli borci in aktivisti v NOB
BENČIČ STEVO (Ivan), Klanec
rojen 25. 10. 1922, študent, pripadal
Brkinski brigadi, padel 2. 10. 1943
pri Klivniku, Ilirska Bistrica«

• Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, druga, dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str. 810.

[križ]
                                            DRUŽINA BENČIČ
[fotografija v medaljonu ]  STEVO 25. 10. 1922
                                         PADEL NA KLIVNIKU
                                         DNE 2. 10. 1943

KLICALA TE NAŠA ZEMLJA JE BRKINI
TAKOJODŠEL SI NA POMOČ DOMOVINI
VEČ KOT VSE SI DAL SVOJO KRI
ZA SVOBODO SLOVENIJE IN VSEH LJUDI

Brajnik Maks je za posledicami vojne umrl leta 1950.

• Fotografija: Brajnik Maks Geneanet, Pokopališče Trbonje, str. 2. 

[križ]

GALUNOVI

[napisna plošča levo, fotografija v medaljonu]

Tukaj počiva
BRAJNIK MAKS
* 21. 9. 1923,    + 13. 2. 1950
na vojnih posledicah

Naj počiva v miru!   

• Ignac Kuhar. Sistory.
  datum rojstva: 30. 7. 1866, kraj rojstva: Gozd pri Kamniku, vojni status: Civilist, datum smrti: 24. 10. 1944, kraj smrti: Nova Štifta, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
• Terezija Kuhar. Sistory.
  datum rojstva: 27. 9. 1863, kraj rojstva: Tirosek, vojni status: ?, datum smrti: 24. 10. 1944, kraj smrti: Nova Štifta, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
• Cecilija Kuhar. Sistory.
  datum rojstva: 27. 11. 1888, kraj rojstva: Tirosek, vojni status: ?, datum smrti: 24. 10. 1944, kraj smrti: Nova Štifta, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
• Angela Kuhar. Sistory.
  datum rojstva: ??. ??. 1907, kraj rojstva: Tirosek, vojni status: ?, datum smrti: 24. 10. 1944, kraj smrti: Nova Štifta, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»Leta 1944 je kar nekaj Novoštiftčanov civilistov postalo žrtev nemških pregonov in čistk: […] Posebej žalostna je zgodba družine Kuhar (starša Ignac in Terezija ter hčerki Angela in Cecilija), ki so zgoreli v svoji hiši. Oktobra 1944. leta, ko vdrli s kamniške strani Nemci in domobranci s Črnivca, so začeli požigati domačije na tej strani Nove Štifte. Ljudje so zbežali od svojih domov, pri Kuharjevih sta oba starša zaradi bolezni ležala in sta jih hčerki čuvali. Ko so hišo požgali, se niso mogli rešiti in so zgoreli. […]
Žrtve druge svetovne vojne iz Nove Štifte
[…]
II. Žrtve okupatorja
[…]
- Kuhar Angela, roj. 1907, Tirosek, (Nacetova), zgorela v hiši l. 1944
- Kuhar Cecilija, roj. 1888, Tirosek (Nacetova), zgorela v hiši l. 1944
- Kuhar Ignac, roj. 1863, Tirosek, (Nacetov), zgorel v hiši l. 1944
- Kuhar Terezija roj. 1863, Tirosek, (Nacetova), zgorela v hiši l. 1944«

• Zoran Tratnik, Gornji Grad med 2. svetovno vojno, Zbornik, Celje: Muzej novejše zgodovine,  str. 62, str. 186.

• Fotografija: Kuhar Ignac,  Terezija, Cecilija, Angela Pokopališče Nova Štifta – Gornji Grad, Geneanet, str. 5.

[KRIŽ] 
                            NACETOVI
KUHAR    IGNAC     *  30.7.1866   + 24.10.1944
           TEREZIJA     *  27.9.1863   + 24.10.1944
            CECILIJA    * 27.11.1888   + 24.10.1944
             ANGELA        * 4.5.1907   + 24.10.1944
      ŽRTVE OKUPATORJEVEGA NASILJA

Na bivši graničarski karavli JLA pri mejnem prehodu Reht nad Mežico so 22. 7. 1974 odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Francu Pasterku Lenartu.

Sedaj je to zaprt objekt v prenovi. Plošča je trenutno postavljena na tla ob steni karavle.

Bivša karavla se je imenovala po Francu Pasterku - Lenartu. Objekt je menjal lastnika, zato so ploščo oddali v varstvo muzealcu Tadeju Pungartniku iz Mežice. -- S.Gradišnik,14.10.2022. 

geslo: vojska123

NARODNI HEROJ JUGOSLAVIJE

FRANC PASTERK - LENART

KOMANDANT 1. KOROŠKEGABATALJONA

                  1945

• Nagode Betka: SIstory navaja Ime in priimek: Elizabeta Nagode, Oče: Jožef, Mati: Neža, Datum rojstva: 29. 10. 1910, Kraj rojstva: Mirke pir Vrhniki, Kraj bivanja: Butajnova, Stara občina: Šentjošt nad Horjulom,  Nova občina: Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, Poklic (soc. status): učitelj, Datum smrti/izginotja: 02. 07. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rovte, Kraj pokopa: Rovte.

»2. NAGODE Betka, rojena 29. septembra 1910, učiteljica v Šentjoštu. Po naročilu pripadnikov MVAC iz Šentjošta nad Horjulom so jo 2. julija 1942 skupaj s še nekaterimi žrtvami aretirali Italijani. Pripadnik MVAC je z Italijani vodil ujetnike v Rovte, kjer so jih brez zaslišanja ustrelili. (Vir: Franček Saje, Belogardizem, str. 493; Pismo občinskega odbora ZZB Vrhnika, št. 3/92 z dne 30. januarja 1992 RO ZZB Slovenije, kopija pri avtorju) 

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 441.

»Šentjoški belogardisti so kmalu pokazali, kako si zamišljajo boj proti partizanom. Pravzaprav so to pokazali že pred svojim javnim nastopom. Dne 2. julija sta dva izmed šentjoških belogardistov, Stanko Skvarča in Franc Grdadolnik, preoblečena v italijanska vojaka, pripeljala skupino italijanskih vojakov v Šentjošt. Tu so Italijani po nalogu šentjoških belogardistov aretirali učiteljico Betko Nagode z Mirk, šolskega upravitelja Jožeta Mivška iz Borovnice, gostilničarja Tomaža Vrhovca in Leopolda Lebna. Zaprli so jih v šentjoško cerkev, drugi dan pa jih odvedli v Rovte, kjer so jih postrelili, ne da bi jih prej zaslišali. To so bile prve žrtve šentjoških belogardistov.  […] Verd: […] Nagode Betka, ustreljena v Rovtah 1942 […] Borovnica […] Mivšek Jože, ustreljen v Rovtah 1942 […]« 

• Karel Grabeljšek, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica, 1968, str. 73, 170, 171.

»V Arhivu Slovenije hranijo tudi personalne mape predvojnih in medvojnih učiteljev. V mapi učiteljice Elizabete Nagode beremo, da je bila rojena 20. septembra 1910 na Mirkah pri Vrhniki. Po končanem 8. razredu osnovne šole na Vrhniki je odšla v Maribor in pri Šolskih sestrah naredila štiri razrede meščanske šole. Na Zasebni ženski učiteljski šoli Šolskih sester v Mariboru je dokončala štiri letnike učiteljišča in opravila diplomski izpit. V začetku leta 1937 je kot učiteljica pripravnica nastopila službo v Veliki Polani pri Lendavi, rojstnem kraju pisatelja Miška Kranjca. Na lastno prošnjo je bila februarja 1941 razrešena te službe in premeščena v Šentjošt – Ljubljana okolica, kjer je ostala Tem suhoparnim podatkom takratnega prosvetnega ministrstva dodajmo še sledeče: Njen oče je bil Jožef, mati pa Neža. Med devetimi otroki v družini je bila Elizabeta ali Betka, kot so jo klicali doma, predzadnja. Njena sestra Marija se je leta 1928 poročila s Francem Furlanom, ki smo ga v sestavku že nekajkrat omenili. Nagodetova, po domače Meletova, kmetija je bila v Verdu največja. Ko Betka po koncu šolanja ni dobila zaposlitve, je hodila v Bistro pri Borovnici poučevat invalidno hčerko grajskega oskrbnika Koeniga. Med šolanjem v Mariboru in kasneje v službi je ob počitnicah rada prišla domov na Mirke in tako vsaj površno sledila dogodkom v domačem kraju. […] Na zadnji dan pouka je učiteljica Betka razdelila spričevala, se poslovila od učencev in kolegov ter odšla domov na Mirke. Njeni sorodniki se spominjajo, da je prišla domov v soboto. Lahko sklepamo, da si je želela domov. Kdo bi si mislil, da se bo kljub počitnicam tako kmalu spet vrnila v kraj svojega službovanja.
V noči na 29. junij je okoli 500 mož II. grupe odredov, ki so prišli z Dolenjskega, prešlo železniško progo blizu postaje Verd in se mimo Stare Vrhnike usmerilo proti Žažarju in Koreni. Del teh enot je tedaj med Verdom in Borovnico napadel tovorni vlak, s katerim so Italijani peljali v Italijo veliko skupino internirancev. Že 30. junija so bile zato vse italijanske enote tega področja alarmirane in dobile so še okrepitve. Italijani so zaprosili tudi Nemce, naj zastražijo okupacijsko mejo. Do prve praske med Italijani in partizani je prišlo 1. julija pri Ljubgojni blizu Horjula. Italijani so zato požgali Ljubgojno. V Šentjošt je 1. julija prišla močna skupina Italijanov iz Rovt. Glavnina II. grupe odredov je bila ta dan zbrana pri Butajnovi in se je pripravljala za prehod meje. Ko so v noči na 3. julij na štirih krajih poizkusili priti na Gorenjsko, so jih Nemci na dveh krajih odbili, zato so Italijani tudi naslednje dni obdržali svoje enote na tem območju. Še 8. in 9. julija je prišlo do spopada pri Ligojni pri Vrhniki in uničena je bila cela vas. Po partizanskem napadu na Polhov Gradec v noči na 10. julij so Italijani požgali vas Belico. (R. Hribernik, Dolomiti v NOB; Ivo Ferlec, II. grupa odredov). Pri Nagodetovih na Mirkah gotovo niso vedeli za vse te razmere, ko se je Betka 2. julija popoldne odločila, da gre v Šentjošt, pa so jo vendar skušali pregovoriti, naj ostane doma. Vztrajala je, da ne more odlašati, saj mora urediti še nekatere papirje v šoli, obenem bo pa vzela tudi živilske nakaznice za julij. Skrbelo jo je, da bi bil tudi Šentjošt požgan. Znanec, na katerega je slučajno naletela na Vrhniki, jo je opozoril na nevarnost, češ da je v Šentjoštu in okolici polno Italijanov, pa ga ni hotela poslušati. Odhitela je po cesti proti Podlipi. Že naslednji dan so jo Italijani ustrelili v Rovtah hkrati z učiteljem Jožetom Mivškom, njegovim svakom Tomažem Vrhovcem in Leopoldom Lebnom.
Poglejmo sedaj nekaj razlag za ustrelitev učiteljice Nagodetove in njenih sotrpinov. F. Saje v knjigi Belogardizem trdi, da sta 2. julija 1942 Stanko Skvarča in Franc Grdadolnik, preoblečena v italijansko vojaško uniformo, pripeljala v Šentjošt večjo skupino Italijanov. »Po belogardističnem naročilu so aretirali učiteljico Betko Nagode, šolskega upravitelja Jožeta Mivška, gostilničarja Tomaža Vrhovca in Leopolda Lebna. Jetnike so čez noč zaprli v šentjoško cerkev, kamor so jih belogardisti hodili zasmehovat. Naslednji dan pa je belogardist Stanko Skvarča italijanske fašiste in četverico ujetnikov odvedel v Rovte. Tu so Italijani pri nekem kozolcu še isti dan brez zaslišanja postrelili vse štiri žrtve belogardističnega izdajstva v Št. Joštu«. (Str. 382)

Tone Kebe v že omenjenem članku O nastanku bele garde za vodiča Italijanov iz Rovt namesto Franca Grdadolnika postavi Pavla Lukana. Ne verjame, da so zaprte jetnike 2. julija zasmehovali belogardisti, saj tedaj še ni bilo bele garde, dopušča pa možnost, da so jih zasmehovali ljudje, naklonjeni organizatorjem bele garde, ki takrat v javnosti še niso nosili uniform. Med viri svojega pisanja o dogodkih v Šentjoštu Kebe večkrat omeni zapiske Jakoba Žaklja, seveda samo tiste, ki se mu zdijo primerni za potrditev njegove verzije dogodkov. Niti z besedico pa ne pove, da je Žakelj v daljšem zapisu, ki ga je leta 1956 overil pri notarju v Clevelandu, po točkah ovrgel Sajetovo poročilo o Šentjoštu, tudi tisti del o ustrelitvi učiteljice Nagodetove in drugih. Trditev, da sta Stanko Skvarča in Franc Grdadolnik pripeljala Italijane iz Rovt, označi Žakelj za popolno izmišljotino, saj so bili Italijani dovolj dolgo nastanjeni tik gostilne Vrhovec in so lahko sami opazovali ljudi, ki so tja zahajali. Kljub temu pa so vse pustili popolnoma v miru in bi tudi omenjeni dan verjetno nikogar ne aretirali, če ne bi na svojem pohodu v bližini Šentjošta slučajno ustavili Nagodetovo in v njeni torbi našli propagandni material in menda celo nekaj korespondence. V naslednji točki svoje izjave Žakelj zavrne Sajetovo trditev, da so Šentjoščani zahtevali ustrelitev Andreja Tominca, saj so bili Tominčevi na dobrem glasu, čeprav so simpatizirali z OF. Usodno za mladega fanta je bilo, da je ob prihodu Italijanov obračal seno blizu kraja, kjer je bila cesta prekopana in zasekana. Ko je zagledal vojake, je hotel zbežati, oni pa so takoj začeli streljati. (Matija Škerbec, Krivda rdeče fronte, II. del, str. 23). Naj k temu dodamo dejstvo, da so partizani v noči na 10. julij napadli italijansko posadko v Polhovem Gradcu. Italijani, katerim je padel v roke Andrej Tominec, so šli na pomoč oblegani posadki. Bili so torej na bojnem pohodu in vsako srečanje z njimi je bilo lahko usodno.« 

• Janko Maček, Zgodba o učiteljici Elizabeti, V labirintu vojne in revolucije – Učiteljica Betka Nagode. NSZ 1. dec. 2000, dostop 18. 9. 2023.

[križ, reliefna podoba Kristusove glave]

MELETOVI
NAGODE

ELIZABETA    29. 9. 1910  -  3. 7. 1942
USTRELJENA V ROVTAH

Za obeležje je povedal domačin iz Raven pri Mlinšah, v literaturi in v RKD ga ni zaslediti. Izjava Juvanove, Ravne št.6: Pred leti so prišli na grob trije sorodniki padlega doma iz Frama. S seboj so imeli dva lista papirja (zemljevid, kopijo iz lierature ?). Povedali so, da je tu pokopan njihov stric. Dokumente so oddali pri predsedniku ZB Mlinše. Pozneje so prinesli še spominsko ploščo. Juvanova pove, da je po izdaji tu padlo 10 partizanov. Po svobodi so enega prekopali. Zora Kovač: Po spominu njenega očeta je v grobu samo en borec, ostale so po vojni prekopali. Miloš Prosenc, predsednik ZB Zagorje nima podatkov o tem spomeniku, oziroma dogodku. Iščem naprej, ker je med padlimi tudi moj sorodnik. S.Gradišnik. 

Našel sem prvi otipljiv dokument Franci Strle, Tomšičeva brigada IV, od str. 639 do 681. Gre za spis borcev Tomšičeve brigade za čas od 1. aprila 1944 do 15. maja 1945. Tu so omenjeni tudi borci, ki so padli v Smučidolu leta 1945. Vseh 10 borcev naj bi padlo zaradi izdaje 12. 3. 1945 V skupnem grobu počivajo naslednji borci: Irman Franc*1907 Radomlje+1945 Smučidol, Jug Jože-Pepi*1911 Žalec+1945 Smučidol, Pasaskov (Tonaskov)Georgije*1905 Rostov SSSR + 1945 Smučidol, Ramšak Miroslav*1927 Ljubija+1945 Smučidol, Robavs ing. Viktor+1945 Smučidol, Šavli Anton*1917 Šmartno+1945 Smučidol, Štembal Jože-Brglez*1919 Stožice+1945 Smučidol, Tančman(Tavcmar)Karlo*1914 Trbovlje, Veber(Veler)Ivan*1903 Podkraj+1945 Smučidol, Žaubi Anton*1917 Pšajnovica+1945 Smučidol.

Opis dogodka ostaja neznan.

GROB 9 BORCEV

TOMŠIČEVE BRIGADE

12. 3. 1945

• Milan Kobeja. Sistory 
  Fotografija: Kobeja Milan Pokopališče Krajna vas – Dutovlje, Geneanet, str. 4.
  datum rojstva: 8. 8. 1920, kraj rojstva: Merče, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: 
  IPO, politdelegat MCV za Kras, datum smrti: 22. 5. 1944, kraj smrti: pri Dutovljah, kraj pokopa: Merče, vzrok smrti: Nesreča, povezana z vojnimi dogodki, povzročitelj smrti: Sam

• Fotografija: Kobeja Milan Pokopališče Krajna vas – Dutovlje, Geneanet, str. 4.

[zvezda] 

KOBEJA MILAN
BOREC – NOB
1915 - 1944