Nagrobni spomenik nepravilne oblike je izdelan iz sivega marmorja, posvečen aktivistom OF. Grobna površina je obdana z okvirjem. Urejeno leta 1971. Arhitekt Anton Valentinčič.

EŠD 4196 

V TEM OKOLIŠU ZAJETI 
IN USTRELJENI AKTIVISTI 
ŠPRAJCAR ALOJZ 
POTOČAR ALOJZ 
GROM SAVO 
JANKO JOŽE 
MATJAŠIČ MARKO 
KLOPČAR MARTIN 
IN 1 NEZNAN PARTIZAN 
          1941 - 1945

• Miroslav Zlobec. Sistory. 
  datum rojstva: 5. 6. 1921, kraj rojstva: Krajna vas, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: XIX. SNOUB Srečka Kosovela, minerski vod, datum smrti: 5. 5. 1945, kraj smrti: Opčine, država smrti: Italija, kraj pokopa: ?, država pokopa: Italija, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Fotografija: Zlobec Miro Pokopališče Krajna vas – Dutovlje, Geneanet, str. 5.

ZLOBEC
MIRO       [v medaljonu fotografija, vojaška uniforma]
* 1921          + 1945  

• Anton Ogrizek. Sistory. 
  datum rojstva: 17. 4. 1919, kraj rojstva: Strmica, vojni status: Civilist, datum smrti: 20. 7. 1944, kraj smrti: Natzweiler, država smrti: Francija/Nemčija, kraj pokopa: Natzweiler, država pokopa: Francija/Nemčija, vzrok smrti: Umorjen v internaciji - taborišču, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Fotografija: Ogrizek Anton Pokopališče Studeno – Postojna, Geneanet, str. 4.

[križ]

    OGRIZEK

    ANTON
* 1919   + 1944 V NEMČIJI

Jože Mihelčič. Sistory.
datum rojstva: 11. 9. 1911, kraj rojstva: Studeno, vojni status: Civilist, datum smrti: ??. ??. 1945, kraj smrti: Dachau, država smrti: Nemčija, kraj pokopa: Dachau, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Fotografija:  Jože Mihelčič Pokopališče Studeno – Postojna, Geneanet, str. 1, 7.

                            MILAVEC

                       MIHELČIČ JOŽE
* 11. IX. 1911   + 3. III. 1945 v FLÖSENBURGU   

Spomenik je postavljen 22. padlim - umorjenim  žrtvam med drugo svetovno vojno  vaščanom okoliških zaselkov Sv. Antona pri Kopru.

DALI STE ŽIVLJENJE - DA MI ŽIVIMO

BABIČ VIKTOR ROJEN 4. 11. 1914 V CEREJU   UMORJEN 2. 10. 1943

JAKUMIN JOŽEF ROJEN 3. 3. 1889 V PEČKI UMORJEN 2. 10. 1943

FIKON JOŽEF ROJEN 4. 6. 1870 V FIKONI  UMORJEN 2. 10. 1943

MUŽENIČ JOŽEF ROJEN 14. 2. 1903  V POTOKU UMORJEN 2. 10. 1943

MUŽENIČ VIKTOR ROJEN 30. 8. 1903  V KAVALIČI UMORJEN 2. 10. 1943

ROŽNIK IVAN ROJEN 27. 8. 1900 V DOLANI UMORJEN 2. 10. 1943

VATOVEC MARIJ ROJEN 4. 8. 1926 V ČEŽARJI UMORJEN 2. 10. 1943

KAVREČIČ LAZAR ROJEN 7. 7. 1899 KORTINE    UMORJEN 23. 4. 1944

KOCJANČIČ MARIJ 33 LET V DOLANI  UMORJEN 3. 10. 1944

BABIČ MATIJA ROJEN 14. 5. 1874 V CEREJU   UMORJEN 2. 10. 1943

JAKUMIN MARIJ ROJEN 27. 9. 1907 V PEČKI  UMORJEN 2. 10. 1943

KAVALIČ ŠTEFAN ROJEN 24. 12. 1897  UMORJEN 2. 10. 1943

KNES ANGEL ROJEN V GREGORIČI UMORJEN  11. 5. 1944

MUŽENIČ LAZAR ROJEN 17. 11. 1886  V SANTONU-TURKI UMORJEN 2. 10. 1943

ELER ROZALJA ROJENA 6. 5. 1911 V TOMAŽIČI UMORJENA 11. 5. 1944

RIJOŽA KAREL ROJEN 27. 8. 1898 V VRTINE UMORJEN 11. 4. 1944

GREGORIČ IVAN ROJEN 8. 1. 1892 V VERTINE UMORJEN 11. 5. 1944

GRGORIČ RUDOLF ROJEN 23. 10. 1893  V VERTINE UMORJEN 11. 3. 1944

FURLANIČ JOŽEF ROJEN 28. 8. 1901 V KAVALIČI UMORJEN 21. 4. 1944

KAVREČIČ ALEKSANDER ROJEN 10. 5. 1897  V PEČKI UMORJEN 2. 10. 1943

RACE ANGEL ROJEN 23. 10. 1908 UMORJEN  6. 4. 1944 V MATHAUZNU

POBEGA SILVESTER ROJEN 31. 12. 1905 POBEGI  UMORJEN 2. 10. 1943

Polde Kolenc je zapisan tudi na spomeniku na grobišču VII. korpusa, drugi člani družine, umrli med vojno, pa ne. 
________________________________________________________
SIstory navaja: Ime in priimek: Tomaž Kolenc, Oče: NULL, Mati: Marija, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 15.12.1893, Kraj rojstva: Gabrovka, Kraj bivanja: Golobinjek, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): Ni podatka,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 10.05.1944, Kraj smrti / izginotja: Buchenwald, Kraj pokopa: Buchenwald, Država pokopa: Nemčija

SIstory navaja: Ime in priimek: Tomaž - Pavle Kolenc, Oče: Tomaž, Mati: Marija, Priimek matere: Šali, Po domače: NULL, Datum rojstva: 18.09.1919, Kraj rojstva: Golobinjek pri Mirni Peči, Kraj bivanja: Poljane pri Dol. Toplicah, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): trgovec z lesom,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.03.1943, Kraj smrti / izginotja: Metlika, Kraj pokopa: Bušinja vas, Država pokopa: Slovenija

SIstory navaja: Ime in priimek: Leopold Kolenc, Oče: Tomaž, Mati: Marija, Priimek matere: Šali, Po domače: NULL, Datum rojstva: 21.09.1920, Kraj rojstva: Golobinjek, Kraj bivanja: Kočevske Poljane, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): kmečki sin,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 09.07.1943, Kraj smrti / izginotja: Dolenjske Toplice, pokopališče, Kraj pokopa: Kočevske Poljane, Država pokopa: Slovenija

SIstory navaja: Ime in priimek: Martin Kolenc, Oče: Tomaž, Mati: Marija, Priimek matere: Šali, Po domače: NULL, Datum rojstva: 10.11.1921, Kraj rojstva: Golobinjek pri Mirni Peči, Kraj bivanja: Kočevske Poljane, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): Ni podatka,  PODATKI O SMRTI vojni status Aktivist OF datum smrti 17. 10. 1944 kraj smrti pri Dobrniču država smrti Slovenija kraj pokopa Dobrnič država pokopa Slovenija vzrok smrti Umorjen povzročitelj smrti Domobranci

Vsi so napisani na spomeniku v Podturnu.

»Tako smo se pripeljali v Poljane in se ustavili pred Kolenčevo hišo. […] 'Bilo je preveč žalostno, da bi se želela spominjati, preveč hudo, da bi lahko brez solza povedala.  […]'

Pa so priskočile hčerke na pomoč. […] Začela je starejša, Mici: 'Bilo nas je pet otrok, trije fantje in dve dekleti. Fantje so bili rojeni 1919, 1920 in 1921, ime pa jim je bilo Tomaž, Polde in Martin. Jaz sem imela ob začetku vojne petnajst let, Ivanka pa enajst.

Fantje so že leta 1942 odšli v partizane, pod jesen ni bilo nobenega več doma.  22. novembra so pa očeta odpeljali v taborišče, najprej v Italijo, nato v Nemčijo. Tam je tudi umrl.'

'Saj prvo leto še ni bilo tako hudo, dvainštiridesetega pa že ni bilo mogoče prestajati. Polde je bil nekaj časa doma, ker je bil bolan. Seveda smo pazili, da nas ne bi kdo presenetil. Kadar je bilo nevarno, se je Mici umaknila, jaz pa sem šla poizvedovat. Grem tako po cesti, kar se ustavi voz in predme skoči sedem belogardistov. Kasneje smo izvedeli, da so ustavili nekega kmeta, ko je šel v mlin. Moral je obrniti in jih peljati v Poljane. Kape in brzostrelke so zložili na voz, sami pa posedli na vrhu.

– Kam greš, dekletce?

– V mlin grem vprašat, če je že zmleto.

– Ho, ho, ho, menda smo mi tisto zrnje, za katerega bi najraje videli, da bi ga nekdo zmlel. Pa ne gre tako hitro! Po pravici povej, kam greš.

– Saj tale je pa Poldetova sestra! je zaklical eden.

– A, potem si Kolenčeva! No, ne boš jo kar takole odzvitorepila. Kje je Polde?

– V Črmošnjice je šel kosit.

– Lažeš.

Ko sem prišla domov, je bilo že za vse prepozno.' […]

– Saj je nemogoče, da bi si upali priti takole pri belem dnevu v Poljane, je rekel Polde. Pri nas je bilo takrat še nekaj ljudi v hiši in nismo bili pripravljeni na kaj takega.

– Če je res, je rekel Polde, bom jaz dva, ostali pa druge. Jih bomo že ugnali! Revež, tako je mislil, pa bolan je bil.

Takrat je bila hiša že obkoljena in zaregljale so brzostrelke.

– Kolenčev, ven! so vpili.

Krogle so žvenketale skozi okna, vrtale skozi vrata, bog se nas usmili, tako je bilo, da ni za povedati. Tam pri postelji pa Polde, ves bled in šibak.

Preden smo se zavedli, so beli že bili v hiši, planili so na Poldeta in ga držali. Neka ženska je prišla mimo hiše s košem, porezali so košu ruče in zvezali Poldetu roke.'

' Huda hajka je bila prejšnje dni, pa so se partizani razbežali, kamor se je kdo mogel. Tudi naša Mici je bežala,' je rekla Ivanka. 'Tako ni bilo nikogar, ki bi lahko rešil Poldeta. Prvič so ga ujeli beli že kmalu spočetka, ko je bil v partizanih. Pa je bil ranjen in so ga dali v bolnico. Iz bolnice je ušel. Zdaj pa ni bilo pomoči.'

'Vsi trije sinovi so mi padli. Tomaž, najstarejši, leta 1943, ko so napadli Metliko, bilo je marca, se mi zdi. Mlajši, Martin, je bil najprej kurir, potem pa intendant in je pri Dobrniču padel v zasedo – Poldeta so mi pa tu pred očmi ujeli in odgnali.

Zvečer so prišli ljudje iz Toplic.

– Stepli so se za njegovo uro.

– Za obleko so se ruvali.

– Za denar so se potem napili.

– Od Toplic do pokopališča so ga zbadali z bajoneti.

Za dlan cele kože ni ostalo na njem.

– Kamor bi položila roko, bi bila krvava.

– Pobili so ga na pokopališču. […]'«

(Neža Maurer, Zveza mora ostati, Ljubljana: Zavod »Borec« v Ljubljani, 1967, str. 155, 156, 157, 158)

KOLENC
OČE TOMAŽ 1893--1944
SIN TOMI 1919--1943
SIN POLDE 1920--1943
SIN MARTIN 1921--1944

V spomin padlim borcem za svobodo

Spomenik je bil otvorjen leta 1984. Kip ponazarja trpečo skupino ljudi vseh starosti in je delo kiparja Negovana Nemca. Ob skulpturi sta postavljena dva kamna. Na levem je napis, na desnem pa so imena žrtev, ki so padli v NOB. Spomenik se nahaja ob cesti, ki povezuje Ajševico z Gorico. Do spomenika vodi tlakovana pot.

EŠD 26239

PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM NOB IZ ROŽNE DOLINE

Opis dogodka:

2. julija 1942 se je nemški vojak sam po nesreči ustrelil v nogo. Na nemški žandarmeriji je trdil, da so ga ustrelili partizani. Že naslednjega dne so ob 6. uri zjutraj prignali v gramoznico, kjer sedaj stoji obeležje, pet napol oblečenih mož in jih na mestu ustrelili.

Gestapovci so zahtevali talce najprej od komandirja žandarmerijske postaje v Podbrezjah, vendar je ta sodelovanje odklonil. Več sreče je gestapo imel pri kovorskem občinskem komisarju. Ta je šel sam kazat hiše, iz katerih naj Nemci poberejo talce. 

Spominsko obeležje je postavil krajevni odbor ZB NOV Podbrezje in ga odkril v oktobru 1960.

Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 133-134.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 227.

EŠD: 15924

Foto 4: posneta 7. 1. 2020

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=15924

3. 7. 1942 so bili/ na tem mestu/ ustreljeni talci/Alojz Pavlin/Vinko Golmajer/Jože Bodlaj/Jože Kokalj/Peter Dolenc/(...) Podbrezje

OPIS SPOMENIKA:  

Spomenik, visok 455cm, je izdelan iz istrskega kamna.  Napisi so vklesani v stranske ploskve

OPIS DOGODKA:

Osrednji spomenik je posvečen padlim domačinom, ki so se med NOB v velikem številu pridružili boju proti okupatorju.

Tako so že 26. julija 1941 na Cegelnici ustanovili 1. Kranjsko četo, katere prenekateri borec se je kasneje boril v večjih borbah, tako v Dražgošah, kot  pod Storžičem, na Mošenjski planini in v Okrogelski jami.

Poleg zgoraj omenjenega besedila so na spomeniku zapisana imena sledečih borcev in talcev:

BORCI NOV OD LETA 1941

Mede Pavla – Katarina, narodni heroj, Mede Rudi – Groga, Fister Miha, Guček Jože, Poličar Jože, Rejc Vinko, Vinkšel Miha

1942

Pipan Ferdinand

1943

Ažman Franc, Golob Vinko, Grašič Peter, Hafner Stanko, Hribar Valentin, Jenko Janko, Potočnik Jakob, Voglar Jože, Zelnik Anton

1944

Ažman Pavla, Križaj Ivan, Križaj Jože, Markič Matevž, Sajovic Vinko, Šubic Pavel

TALCI

Golob Marija, Lavička Bohuslav, Markovič peter, Barle Jože, Praprotnik Janez, Praprotnik Jože, Strupi Jože, Hrovat Alojz, Hrovat Vinko, Dolfar Janez, Grašič Viktor

VIRI:  Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije 1975, Pomniki NOB v občini Kranj, str. 113-114; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 231.

EŠD: 16399

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=16399

Spomenik, delo arhitekta Nandeta Jocifa, je postavil krajevni odbor ZB NOV Naklo in ga odkril 4. julija 1965.

V LETIH 1941 – 1945

PADLI ZA SVOBODO

NISMO NIČ

SMO VEČ KOT NIČ

NE DOSTI VEČ

KADAR PA UMREMO

ZA SVOBODO

JE ONA VSE

Vir foto: Google Maps

Prenešeno na sloj Obeležja.

vsi123

Na spominski plošči gasilskega doma piše le UMRLI GASILCI.

 V soboto, 19. junija 2021 je bila odkrita informacijska tabla z opisom nekdanje partizanske bolnice Bobove, ki je delovala na lokaciji levo od table in pod nekdanjo romarsko cerkvijo.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

• Sandor Tence: Italijanski zdravnik v slovenski partizanski bolnici. SB sept. 2023.
• Objekte odkrili šele leta 2019. Svobodna beseda julij 2025. 12.

Slovenska vojna partizanska bolnica Bobovec (SVPB-B) je bilo ime za sklop bolnic, ki je med 2. svetovno vojno deloval v Kočevskem rogu v okolici vasi Koprivnik-Svetli Potok-Nemška Loka-Miklarji-Ponikve. Sestavljen je bil iz treh skritih bolniških postojank: Bobovec, Barje ( namenjena za rekonvalescente in skladišče) in Kremen.Vsaka je imela po več lesenih objektov. Ekonomat bolnice in rekonvalescentna postaja sta bila v logarski koči na Miklarjih. Javke za sprejem pacientov so bile v Starem Brezju in Kumrovi vasi. Bolnico je vodil italijanski vojaški zdravnik dr. Amilcare Scalinci, ki se je po kapitulaciji italijanske vojske pridružil partizanski saniteti. SVPB-B je delovala do 20. marca 1945, ko je bila v uporabi samo še njena postojanka Kremen. Priključena je bila k Slovenski centralno vojni bolnici (SCBPB), ki je delovala v Kočevskem rogu.Postojanko Bobovec so začeli graditi v septembru 1943. Prve ranjence je sprejela 18. novembra 1943. Imela je vsaj tri lesene barake, v katerih so bili nameščeni pacienti in osebje bolnice ter kuhinja. Postavljena je bila v gostem smrekovem gozdu okoli 150 m vzhodno od romarske cerkve imena Jezusovega na Kumrovi gori. V bližini so naredili podzemno skrivališče-bunker, kamor so skrili ranjence v primeru nevarnosti.

Objekti postojanke Bobovec se do danes niso ohranili. Nanjo spominjajo izravnani tereni, kjer so stali objekti, opeka in različni ostanki.

Zapisal Blaž Štangelj.
Tekst se ponovi v angleškem jeziku.

• EŠD 23365

Bunker, v katerem je bil med NOB sedež RO KPS, RO OF in Gospodarske komisije OO, so večkrat obnovili tako, da še vedno lahko vidimo, v kakšnem prostoru so se stiskali in živeli njegovi uporabniki. Na vrhu betonskega bunkerja sta dva betonska nosilca, plošči, ki nosita starejšo kovinsko ploščo z reliefnim napisom in drugo, novejšo ploščo z vgraviranim napisom.  

Napis na prvi plošči:

SEDEŽ 
RO KPS  RO OF  IN 
GOSPODARSKE 
KOMISIJE 
OO 
1. IX. 1943 - 45

Napis na drugi plošči:

BIVAK JE BIL NOVEMBRA 1943 IZKOPANA JAMA, POKRITA Z DESKAMI, ZEMLJO, LISTJEM IN RASTLINAMI IZ OKOLICE. NAREDILI IN BIVALI V NJEM SO PARTIZANI: KAREL GRABELJŠEK, VIKTOR KLOBUČAR, ADOLF MALAVAŠIČ, NANDE ŠINKOVEC IN ŠE DRUGI.

L. 1952 GA JE ZB NOB VRHNIKA OBNOVILA Z BETONOM ZA TRAJEN SPOMIN