| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Otlica, Spomenik NOB |
Spomenik v obliki tridelnega paravana, ki je sestavljen iz treh uokvirjenih marmornih napisnih plošč, postavljen sredi tlakovanega ograjenega prostora. Posvečen je 43 žrtvam NOB iz Otlice in Kovka. Odkrit je bil 22. 7. 1973, avtor Alojz Rustja.
|
Spomenik stoji sredi vasi, nasproti cerkve v Otlici, hiša v bližina Otlica 47 |
ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA BORCI PADLI V NOV UMRLI V INTERNACIJI: BOLČINA IVANKA OTLICA 50 1923 -1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.11.2019, dopolnila PK, 3.2.2020 |
— |
2.8.2025. 13:43 |
M. Kermavnar, 8.8.2021, fotografija 2 in 3 |
— |
Ajdovščina |
2370 DOL-OTLICA, 9/6 |
|
Spomenik padlim borcem VDV, Gradišče nad Framom. |
Leta 1944 je enota VDV delovala na framskem območju. Skupina dvajsetih partizanov, ki je počivala na Šternovem skednju je bila izdana. Rešilo se le nekaj borcev, večina pa je padla. Ta akcija je hudo prizadela framski teren. VIR: Spominska obeležja Maribor-Tezno.
|
Desno pred uvozom na kmetijo Gradišnik v zaselku Gradišče (Loka pri Framu 30). K ograjenemu spomeniku (ograja in živa meja), kaže smerokaz. |
V hvaležen spomin Slava! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 24. 5. 2018
S.Gradišnik, 24.11.2021 |
— |
— |
S.Gradišnik, dopolnitev opisa dogodka. |
ograjen granitni kamen |
Rače - Fram |
— |
|
Muzej NOB, Zagorje ob Savi |
Muzejska zbirka NOB v stavbi, kjer je tudi prostor ZB. Okoli je urejena zelenica z osmimi doprsnimi kipi predvojnih revolucionarjev in narodnih herojev. EŠD 15857 |
Cesta 9 avgusta 4. Muzej z zelenico je v severnem delu Zagorja ob Savi. Kipi se vrstijo na V stranici ploščadi pod muzejem, skulptura pa je v JZ kotu ploščadi. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
30.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Muzej |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Višnja Gora, Mestni trg 21 – spominska plošča uspešni prehranjevalni akciji II. grupe odredov in zaščitnikov |
Kamnita plošča iz črno-sivega marmorja, velikosti 0,60 x 0,80 m ter 2,00 m od tal, je posvečena veliki prehranjevalni akciji partizanov in pripadnikov narodne zaščite, ko so izpraznili italijanske prehrambene zaloge iz skladišča v stavbi na Mestnem trgu 21, v Višnji Gori. Odkrili so jo 1. julija 1978. Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str. 257 foto 1:M. Hladnik |
Spominska plošča je vzidana na obcestni strani stavbe pri glavnem vhodu v Mestno hišo v Višnji Gori, Mestni trg 21 |
V NOČI S 3. NA 4. JUNIJ 1942 JE II. GRUPA ODREDOV
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, dopolnil TBizjak 8.9.2020 |
12.7.2020. 00:00 |
2.8.2025. 18:46 |
Vklesani napis na plošči je zaradi nezadostnega vzdrževanja slabo berljiv! |
— |
Ivančna Gorica |
k.o. 1813 - Višnja Gora, parc. št. 278 |
|
PEČAROVCI-Spominska plošča padlim v NOV in žrtvam fašizma |
— |
Nekdanja Osnovna šola, Pečarovci 31, 14 km iz Murske Sobote |
Iz te vasi, ki je med NOV nudila zavetje borcem in aktivistom, so dali svoja življenja na žrtvenik svobode: JOŽE PODLESEK, roj. 13.II.1911 Umrl v taborišču Buchenwald 1945 EVGEN ZELKO, roj. 7.XI.1923 Umrl v taborišču Schörzingen 21.III.1945 KAREL CELEC, roj. 30.IX.1925 padel kot borec JA 13.IV.1945 Čeprav vas ni, živite v nas, spomin svetal živel bo večen čas, Vaščani |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak, 16.maj 2020 |
16.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Puconci |
K.o.: 54-PEČAROVCI, št.parc.: 2335 |
|
Vipolže |
Vipolže v Goriških brdih- nasproti vinarja Simčič Edija,
pred hišo Vipolže 39 |
[zvezda] TA KRAJ SPOMINA IN OPOMINA, Zapis po slabo berljivi fotografiji |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 9.10.2024 |
9.10.2024. 00:00 |
2.8.2025. 19:41 |
— |
Spomenik |
Brda |
2287 Vipolže, 480 |
||
Nagrobnik družine PLAHUTA. |
datum rojstva: 15. 10. 1890, kraj rojstva: Paška vas, vojni status: Civilist, datum smrti: 13. 12. 1942, kraj smrti: Auschwitz-Birkenau, kraj pokopa: Auschwitz-Birkenau, vzrok smrti: Umrla v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
datum rojstva: 25. 3. 1913, kraj rojstva: Paška vas, vojni status: Civilist, datum smrti: 12. 3. 1943, kraj smrti: Auschwitz-Birkenau, kraj pokopa: Auschwitz-Birkenau, vzrok smrti: Umrla v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
datum rojstva: 28. 10. 1923, kraj rojstva: Paška vas, vojni status: ?, datum smrti: 21. 5. 1942, kraj smrti: Maribor, kraj pokopa: Gradec, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
datum rojstva: 4. 9. 1920, kraj rojstva: Paška vas, vojni status: Civilist, datum smrti: 23. 6. 1942, kraj smrti: Celje, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
Na nagrobniku ni napisana, na Sistory pa je še Francka Puncer, ki ima skromne podatke, a podatki, ki so na voljo, kažejo na možno sorodstvo. Tudi ona je umrla v taborišču Auschwitz-Birkenau. »Paška vas PUNCER […] Mama Terezija,1890, ter hčerki Francka in Marija 1913 so bile aretirane in odpeljane v koncentracijsko taborišče Auschwitz in tam tudi umrle. Hčerko Rozalijo, 1920, so ustrelili v Celju. Sina Alojza, 1923, so ustrelili v Mariboru.«
Glej zapis: "Spominska plošča petim članom družine Puncer", na hiši Paška vas 19. Pri Puncerjevih, p.d. Plahutovih, so bili sestanki OF. |
Gorenje pokopališče pri cerkvi sv. Mihaela.
Hiša v bližini: Gorenje 3 |
UMRLE V AUSCHZWITZU MATI TEREZIJA *1890 +1942 SIN ALOJZ *1923 +1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 15. 08. 2020 |
15.5.2025. 00:00 |
— |
V "Sistory" niso zavedeni.
Bor1974, 03.VII.2022
M. Kermavnar, 15.5.2025, dopolnil besedilo na spomeniku in rubriko Opis s podatki iz Sistory in po predlogi Zdenke Primožič iz knjige Preveč je bilo solza. Dodal Katastrske podatke. |
družinski nagrobnik |
Šmartno ob Paki |
K. o. 0962 GORENJE, parc. št. 620/1 |
|
Spominik padlim v NOB in ŽFN |
Visoka prisekana piramida iz umetnega kamna z zvezdo na vrhu. Na prednji strani sta vdelani pravokotni pokončni plošči z vklesnim napisom. Spomenik je posvečen padlim borcem in drugim žrtvam NOB iz Oštrca in okolice, odkrit je bil 1954. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 130. EŠD 22467 foto123, besedilo123 |
Spomink se nahaja v vasi Oštrc in je lepo viden z glavne ceste.
Hiša v bližini: Oštrc 5. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 13. 8. 2017 |
— |
2.8.2025. 19:38 |
— |
— |
Kostanjevica na Krki |
Oštrc,*191 |
|
ZREČE-Boris Vinter, grob na pokopališču |
Konjiška planinska pot, 12 |
Staro pokopališče Zreče. |
BORIS VINTER KOMANDANT ŠLANDROVE BRIGADE*19.2.1925 padel 22.2.1945. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 18.8.2020
22.marec 2021 dopolnil D.Divjak
12.9. 2021 S. Gradišnik. |
22.3.2021. 00:00 |
— |
22.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak
12.9.2021 dopolnil podatke in sprememba lokacije S.Gradišnik. |
Nagrobnik |
Zreče |
K.o.: 1100-ZREČE, št.parc.: 1054 |
|
Očko Ivan |
— |
Staro pokopališče Zreče. |
Tu počiva padli borec iz NOV Očko Ivan roj.6.10.1925, padel 26.2.1945. Naj mu bo lahka svobodna zemlja. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 12.9.2021 |
12.9.2021. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik., |
Zreče |
— |
|
Podlipoglav, Spominsko znamenje partizanski tiskarni Urška |
Znamenje (odkrito leta 1976) v obliki trapezoidne kovinske plošče z reliefnim napisom, pritrjene na dveh traverzah, vsajenih v piramidalen betonski podstavek, stoji na kraju, kjer je jeseni 1942 delovala partizanska tiskarna Urška. |
Znamenje stoji na robu gozda za hišo Podlipoglav 23 (za Rekarjevo domačijo). |
V JESENI 1942 SE JE TU ODBOR II. PO NOV 1976 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 22. 5. 2020 |
7.5.2023. 00:00 |
2.8.2025. 12:38 |
Dodal posnetek M. Kocjančič. Spomenik za Reškim kovačem pod gozdom so očistili in uredili mladi iz Levice. M. Hladnik 7. 5. 2023 |
— |
Ljubljana |
K. o. 1775 Sostro, parc. št. 953 |
|
Grobnica borcev NOV na mestnem pokopališču v Celju |
— |
— |
— |
— |
— |
Ni določeno |
— |
— |
2.8.2025. 20:08 |
2.8.2025. 20:08 |
— |
Spomenik |
— |
— |
|
Razpotje pri Mlinšah, Grob partizana Čeha |
Grob partizana Čeha, ki je padel 12.2.1945, obdajajo betonski robniki. Zadaj stoji dvodelen betonski nagrobnik s trikotnim zaključkom in manjšo kamnito ploščo ter vklesanim posvetilom v zgornjem delu. Grob je bil urejen leta 1955. EŠD 19289 |
Grob leži na Javorščici, jugozahodno od kmetije pri Dižniku, Razpotje 7, ob pešpoti iz Raven na Razpotje. Približno 200 m JZ od zadnje hiše na koncu ceste, Razpotje 9. Dostop po strmi makadamski cesti, od hiše preko zasebnega zemljišča v breg čez travnik do roba gozda.
Latitude:
46.142418 N 46° 08' 32''
Longitude:
14.900399 E 14° 54' 01'' |
TUKAJ JE POKOPAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 21. 5. 2020, slike M. Hladnik |
28.6.2020. 00:00 |
2.8.2025. 20:09 |
— |
— |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Ivan Kuhar |
Nagrobni spomenik vsem Kuharjevim. Posebej izstopata Ivan Kuhar - Prežihov Anza, ubit v grapi pod domačijo (še en spomenik), in Lovro Kuhar - Prežihov Voranc, revolucionar in kasnejši partijski funkcionar. |
Na nagrobni plošči Lovra Kuharja (Prežihovega Voranca) na pokopališču ob cerkvi v Kotljah. Spomenik stoji desno od vhoda na pokopališče. |
Družina Kuhar Kuhar Ivan *1904 ubit od faš. 26. 6. 1944 [...] |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 12. 4. 2017
18.10.2021 D.Divjak |
18.10.2021. 00:00 |
— |
18.10.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Nagrobnik |
Ravne na Koroškem |
Št.parc.: 896 - KOTLJE, št.parc.: 199 , lastnik KS Kotlje |
|
Prečna, Grob borcev Dolenjskega odreda |
Spomenik predstavlja grob z napisno ploščo. EŠD 4228 Opomba 1: Grob je posvečen trem borcem 2. čete II. Bataljona Dolenjskega odreda, ki so padli 16.7.1942 pri češči vasi. Opis boja je na povezavi: Boj pri Češči vasi |
Grob stoji na vaškem pokopališču v Prečni na prostoru med prehodom med starim in novim pokopališčem ter grobnico padlim borcem. |
BORCI 2. ČETE II. BAT. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 28.10.2019 |
— |
— |
M. Kermavnar, 4.12.2022, dodal Opombo 1 v rubriko Opis in viri |
Grob |
Novo mesto |
K. o. 1448 Prečna, parc. št. 72/2 |
|
Anton Jelovčan in Ciril Osterman, Kroparska gora |
Plošča litega brona, pritrjena na skalo. "Ciril Osterman Ciril je bil rojen 25. 2. 1914 v kajžarski družini na Otočah. Oče mu je padel v prvi svetovni vojni. Mati se je ponovno poročila. Pri njej je ostal toliko časa, da je dokončal osnovno šolo na Srednji Dobravi. V Ljubljani se je izučil za ključavničarja. [...] Žagarjeva šola je pripomogla, da je bil v prvih vrstah delavskega gibanja. [...] Organizirano je delal v OF na terenu in v tovarni. Prvič je bil aretiran že januarja 1942 in mesec dni zaprt v Kranju. Ponovno je bil aretiran v letu 1943, ko so ga odpeljali v Ljubljano, po štirinajstih dneh pa poslali v zapore v Begunje. Po osmih dneh je bil izpuščen domov. Z delom v OF na vasi je nadaljeval. Pred tretjo aretacijo mu je uspelo 25. 3. 1944 pobegniti v partizane. Dodeljen je bil gospodarski komisiji rajona OF Jelovica s sedežem v Kroparski gori. [...] Delal je v transportni karavli gospodarske komisije Okrožnega odbora OF Kranj. Anton Jelovčan je mladost preživljal pri starših v Martinj vrhu. Po končani osnovni šoli je opravljal razna priložnostna dela. S svojo skupino delavcev je prevzemal sečnjo in spravilo lesa kmečkih posestnikov. V letu 1934 se je s šestčlansko družino preselil iz Selških Lajš v Kropo, kjer je kupil hišo. Zaposlil se je v tovarni žebljarske in železoobrtne zadruge kot strojni delavec. Med okupacijo je sodeloval v gibanju OF in ga finančno in materialno podpiral. V partizane je odšel 25. 9. 1944. Dodeljen je bil okrožni gospodarsko-finančni komisiji Kranj. Nazadnje je vodil mesnico Gorenjskega vojnega področja. Začetek spomladanske nemške ofenzive na Gorenjskem in Cerkljanskem je spodbudil tudi domobrance s postojank v Kranju, Kovorju, Brezjah in Kamni Gorici. Pogosto so vpadali v Kropo in širšo okolico. 20. 3. 1945 so po Kropi delali preiskave, v nekaterih hišah pa tudi plenili. V hajki v okolici Krope in Kroparske gore so za Varlovino zalotili Jelovčana in Ostermana, ki sta na begu padla. Spominsko ploščo iz lite bronovine, delo Livarne železarne Jesenice, je vzidala v živo skalo in 1969. leta odkrila Krajevna organizacija ZB NOV Kropa." Ciril Osterman je pokopan v grobnici na pokopališču v Srednji Dobravi, kjer ima svoje obeležje.
|
Nahaja se ob markirani poti Jamnik-Vodice; v bližini na desni je rob Zidane skale ali Kroparske gore (Orlovina oz. Varlovina) s pogledom na Kropo.
Dostop po pešpoti z Jamnika, ki se prične pri prvih 2 hišah - v Kolombrtu. Po približno 40 minut hoje navkreber zagledamo na desni ta spomenik; moramo še kakšnih 10 minut naprej mimo odcepa za tehniko Meto. |
[zvezda] PADLA ZA SVOBODO JELOVČAN ANTON OSTERMAN CIRIL 20. 3. 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
22.2.2025. 00:00 |
— |
Dodal sklic na Sistory in citat iz Poti spominov. M. Hladnik 22. 2. 2025 |
plošča na skali |
Radovljica |
K. o. 2165 Kropa, parc. št. 509 |
|
Spomenik na pokopališču na Dobračevi |
Spomenik na pokopališču na Dobračevi ob skupnem partizanskem grobišču je posvečen žrtvam okupatorjevega nasilja v okolici Žirov. Obeležje so odkrili 1. novembra 1953 in prenovili leta 1978. Dostop do pokopališča je s ceste Škofja Loka–Žiri z Dobračeve. V skupnem grobu počiva dvaindvajset znanih in devetindvajset neznanih borcev, ki so padli v bojih v okolici Žirov. Več... Podatki o padlih borcih: Mihael Bogataj, rojen 4. septembra 1913 v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, živel je v Miljah pri Kranju, padel je 13. septembra 1944 na Dobračevi. Rudolf Bogataj, rojen 14. aprila 1907 na Ledinici, delavec, v partizane je vstopil 19. oktobra 1943, padel je 15. septembra 1944 na Koprivniku kot borec Vojkove brigade. Silvester Bončina, rojen 31. decembra 1915 v Spodnji Idriji, živel je v Idriji, padel je 27. decembra 1944 na Žirovskem vrhu. Franc Carli, rojen 26. septembra 1909 na Vojskem, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 4. januarja 1944 kot borec 4. bataljona Vojkove brigade ob nemškem napadu na Žiri. Anton Čufar, rojen leta 1909 v Podlonku, krojač, v partizane je vstopil poleti 1943, padel je v začetku avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Štefan Jenstrle, rojen 24. decembra 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je na Žirovskem vrhu avgusta 1943. Ivan Jeraša - Miško, rojen v Škofji Loki, padel je 1. maja 1945 v Krekovšah pri Idriji kot komandant Komande mesta Žiri. Miha Kavčič, rojen 4. januarja 1917 v Podlonku, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1943, pogrešan je od avgusta 1943 po hajki na Žirovskem vrhu. Pavel Kobal - Ural, rojen leta 1921 na Pečinah pri Tolminu, kmečki sin, ranjenega so Nemci zajeli in ustrelili 17. novembra 1943 kot borca Vojkove brigade. Franc Komel, rojen 7. decembra 1917 v Podgori pri Šentvidu nad Ljubljano, frizer v Kranju, v partizane je vstopil 27. aprila 1943, padel je 2. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Karel Kržišnik, padel je v žirovski hajki od 2. do 4. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu kot borec Gorenjske (Prešernove) brigade. Janez Mrak - Jurče, rojen 16. januarja 1921 v Virlogu pri Škofji Loki, mizar, marca 1943 je vstopil v Gorenjski odred in nato prešel v Prešernovo brigado, na Selu so ga Nemci hudo ranjenega ustrelili za pokopališčem na Dobračevi. Franc Papler, rojen 25. novembra 1926 na Dobravici pri Podnartu, krojaški pomočnik, kot borca Prešernove brigade so ga 13. septembra 1944 aretirali domobranci in ustrelili na poti iz Žirov v Goropeke. Stanko Pavlovčič, rojen 14. maja 1923 v Hinterbergu pri Leobnu v Avstriji, predilec v predilnici v Škofji Loki, v partizane je vstopil maja 1943, padel je na Žirovskem vrhu med 2. in 4. avgustom 1943. Janko Prezelj, rojen 19. avgusta 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 26. junija 1943, pogrešan je od avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Ernest Seidler, rojen 17. novembra 1913 na Poljšici pri Gorjah, zidarski pomočnik, v partizanih od septembra 1941, padel je 2. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Ivan Silič, ujet in ustreljen od domobrancev, Nemcev in četnikov 8. aprila 1945 v Osojah nad Novo vasjo pri Žireh. Franc Šorli, rojen 28. marca 1904 v Tolminu, živel je na Jesenicah, vodovodni inštalater in klepar, v partizane je vstopil v začetku leta 1942, padel je med 2. in 4. avgustom 1943 na Žirovskem vrhu. Valentin Šturm - Lenin, rojen 14. februarja 1916 na Prtovču, gozdni delavec, v partizane je prvič vstopil avgusta 1942, rešil se je iz nemške zasede pri Selških Lajšah in odšel domov, februarja 1943 vstopil v Gorenjski odred in nato v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh. Jože Tušek, rojen 16. marca 1913 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Pavel Velikanje, rojen 22. januarja 1927 v Srednji Kanomlji pri Idriji, v partizane je vstopil februarja 1943, padel je 13. septembra 1944 kot borec Vojkove brigade. Med pokopanimi so še: dva neznana borca, verjetno iz Prešernove brigade, ki sta padla decembra 1944 med Zabrežnikom in Kladjem; dva neznana borca ruske narodnosti, ki sta padla 20. marca 1945 na Žirku nad Žirmi; štirje borci Vojkove brigade, ki so padli v okolici Goropek 4. januarja 1944; osem neznanih borcev Vojkove brigade, ki so padli 11. aprila 1944 v Osojnici, dva neznana borca, verjetno Vojkove brigade, ki sta padla septembra 1944 na Selu; dva neznana borca, ki sta padla 13. septembra 1944 v Brekovicah; šest borcev Vojkove brigade, ki so padli na Koprivniku 15. septembra 1944; trije neznani borci Vojkove brigade, ki so padli 4. januarja 1944 ob nemškem napadu na Žiri in neznani borec ruske narodnosti, padel na Ledinici. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 420-422. EŠD 15633 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 262-263. EŠD 15633 |
Spomenik je na pokopališču na Dobračevi v Žireh. |
1941 NEZNANIM 1945 JUNAKOM PADLIM V LJUDSKI REVOLUCIJI NAM NAJ NIKDAR NE PORASE GOMILE JUNAKOV NEZNANIH, KO MISLIL BO VSAKDO LE NASE SANJAL BO Z VAMI – POET. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar, zadnja slika M. Hladnik 26. 7. 2018 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Žiri |
— |
|
Podbela |
V šesterokotno oblikovan prostor je postavljen obelisk s šesterokotnim tlorisom. Zaključuje se s plamenico. Na stranicah so napisi z bronastimi črkami. Postavljen 1.11.1953, obnovljen leta 1979. Napisano pet imen. Prvo je bila spominska plošča posvečena padlim iz vasi na hiši v bližini, kjer danes stoji spomenik. Po pogtresu 1976 leta so hišo porušili, leta 1979 so v središču vasi postavili nov spomenik. Ploščo hrani Kobariški muzej. EŠD 15349 |
Ko se pripeljemo po cesti iz Borjane v središče vasi po potresu nanovo zgrajene, je majhen park kjer je spomenik. |
Padlim borcem NOV v borbi za svobodo 1941 - 1945. Slava jim. NARODNI HEROJ MARKO REDELONGHI 1912 - 1944 BOREC ČUŠIN JANEZ 1925 - 1943 BOREC ČUŠIN MAKSIMILJAN 1921 - 1943 BOREC ČUŠIN REMIGIJ 1906 - 1944 BOREC KRAMAR JOŽEF 1918 - 1945 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič 25.12.2018 |
— |
— |
— |
Prosto stoječi spomenik |
Kobarid |
2217 SEDLO, 300/119 |
|
V spomin žrtvam |
Spomenik je posvečen žrtvam NOB ter spominu na napad partizanov in domačih aktivistov na nemški transport 15. 5. 1944. leta pri Virtniku na Sv. Vidu. Vir: ZB NOB Radlje ob DraviS.Gradišnik, 13. 4. 2023 |
V središču Vuhreda
Vuhred 1, 2365 Vuhred |
V SPOMIN ŽRTVAM NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 7. 8. 2021, S. Gradišnik 2.7.2022
M. Hadnik 30.12.2022, D. Divjak 31.5.2025 |
31.5.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 26.1.2022, napis na spomeniku,
povezava na vir.
S.Gradišnik, dodal fotografije,2. 7. 2022
Dodal dve fotografiji. M. Hladnik 30. 12. 2022
D. Divjak dopolnil podatke 31.5.2025 |
Obelisk |
Radlje ob Dravi |
K. o.: 817-VUHRED, št.parc.: 240/1 |
|
Ruše-Partizanska postojanka Kselovi in dom Minke Namestnik |
Dom Minke Namestnik (Pod goroj št. 79) 100 metrov JV od smerokaza ob Knifičevi cesti se podira in je zaraščen. |
Knifičeva ulica 33, Ruše, zahodni del kraja. |
Kselovi, partizanska postojanka Dom Minke Namestnik |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2017 |
— |
— |
— |
hiša, tabla |
Ruše |
— |
|
Koncentracijsko taborišče Lanciano, Chietti, Italija |
Geslo:taborišče123, nedokončano123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 1.6.2025 |
1.6.2025. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Velike Lašče, pokopališče, Škulj Franc |
SIstory navaja Ime in priimek: Franc Škulj, Oče. Jožef, Mati: Marjeta, Datum rojstva: 27. 09. 1902, Kraj rojstva: Kot, Kraj bivanja: Rašica, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Datum smrti/izginotja: 05. 10. 1943, Kraj smrti/izginotja: Renicci, Kraj pokopa: Renicci. |
Pokopališče Velike Lašče, od glavnih pokopaliških vrat po poti naravnost, 2. vrsta levo (s poti) 10. grob (šteto v smeri od vhodnih vrat). |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.8.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
20.8.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Velike Lašče
|
K. o.1717 Velike Lašče, parc. št. 241/1 |
|
Senožeče pokopališče |
»Da bi se Italijani maščevali s čimbolj nečloveškim, brutalnim, krvavim povračilom zaradi množičnega odhoda brkinskih fantov k partizanom. so 13. marca 1943 z ogromno, do zob oboroženo vojsko in policijo nenadoma navalili na Brkine. Hoteli so seveda dobiti v roke pobegle brkinske fante – ker so se izognili mobilizaciji – in v Brkinih zatreti osvobodilno gibanje. Toda načrt jim ni uspel. Iznenadili so le 19 partizanov Brkinske čete in jih nepričakovano obkolili. V tem boju je proti vsakemu partizanskemu borcu navalilo približno 750 črnosrajčnikov, alpincev in policistov. […] V tem nadčloveškem boju, ki je trajal nad 4 ure, je padlo 5 partizanskih borcev, med njimi mlada učiteljica Pepca Čehovin-Tatjana […] Čehovin Pepca-Tatjana, aktivistka OF in partizanska učiteljica, je kot borka Brkinske čete padla na Kozjanah 13. marca 1943 [besedilo levo od fotografije].« (Jože Hočevar, Prvi primorski partizanski bataljon, Nova Gorica/Koper: Skupnost borcev 1. primorskega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča Nova Gorica, 2002, str. 180,181) Po Pepci Čehovin-Tatjani nosi ime Kulturno društvo Pepce Čehovin- Tatjane Senožeče. |
Pokopališče se nahaja na S robu Senožeč. |
ŠTURM ČEHOVIN RODBINA KORITNIK [križ] [križ] ČERMELJ [križ] RODBINA ŽETKO [križ] MARKOVČIČ SOTLAR FRANETIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
14.9.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 14. 9. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige 1. primorski partizanski bataljon Simona Gregorčiča in dodala pojasnilo v zvezi z imenom kulturnega društva v Senožečah.
|
družinski nagrobniki |
Divača |
— |
|
PST infotabla |
— |
Ob PST na križišču s Cesto na Brdo; na drugi strani ceste je še ena infotabla. |
PST |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik po sliki in lokaciji Mojce Župančič. |
27.9.2020. 00:00 |
— |
— |
Infotabla |
Ljubljana |
Brdo, 1212/1 |
|
PLISKOVICA - spomenik I. bat 19. SNOUB "Srečko Kosovel" , ki je izvedel uspešno vojaško akcijo |
Kamnita plošča je iz svetlega kamna, pravokotne oblike, velikosti 40 x 80 cm, z vklesanim napisom in s štirimi vijaki pritrjena. Odkrita 1948 Približno meter stran od te plošče, na isti višini, okoli 2 m od tal, je pritrjena prav tako kamnita pravokotna plošča iz svetlega kamna z vklesanim napisom: V TEJ HIŠI JE V LETIH OD 1906 DO 1908 ŽIVEL SREČKO KOSOVEL OB 100 - LETNICI ROJSTVA KS PLISKOVICA |
Na obcestno stran župnišča pri cerkvi sv. Tomaža v vasi Pliskovec. |
PLISKOVICA OZ. VELIKI DOL NA KRASU: "NA TEM MESTU JE I. BAT. 19. SNOUB "SREČKO KOSOVEL" 19. OKTOBRA 1943 ZAJEL IN RAZOROŽIL 273 ITALIJANSKIH KARABINJERJEV IN 11 FAŠISTOV TER JIM ZAPLENIL MNOGO BOJNE OPREME" PLISKOVICA, 27.8.1983 POSTAVILI NEKDANJI BORCI 19. SNOUB "SREČKO KOSOVEL" |
— |
— |
— |
— |
t. Bizjak, 6.12.2019 |
— |
— |
— |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogodka, memorialna dediščina |
Sežana |
k.o.2429 - Pliskovica, parc. št.: *7 |