| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Kurirska postaja Tolsti Vrh |
Napisna plošča je na Pustovi hiši na Tolstem vrhu. Javka je bila na domačiji Operčkalovih, p. d. Kukovih; nad hišo je bila kurirska postaja TV S7, ki je vzdrževala zveze s postajama Boč in Stranice. Odkrita je bila leta 1981.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Iz kartuzije Žiče preko Kamne gore do Tolstega vrha. |
NA TEM PODROČJU JE V ČASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA TV-S-7 KURIRJI IN ZZB NOV 1981 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik 1. 5. 2020 |
— |
— |
— |
Napisna kamnita plošča. |
Slovenske Konjice |
— |
|
TVD Partizan Ljutomer |
https://www.ljutomer.si/objava/227645 |
Ljutomer, Prešernova ulica 012 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
30.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Telovadnica |
Ljutomer |
— |
|
TVD Partizan Duplje |
https://www.naklo.si/objava/175343 |
Zgornje Duplje 010 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
30.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Telovadnica |
Naklo |
— |
|
Laže - Spominsko znamenje karavli P-3 |
V gozdu blizu vasi Laže, v Lozi, je imela svoj tabor karavla P-3. V njeno čast so 21. julija 1963 v Vodnem dolu postavili spominsko obeležje. P-3 je bila kurirska relejna postaja; prva kurirska postojanka na Primorskem, ki je imela organizirane zveze po principu releja. Služila je izmenjavi pisem, literature v slovenščini in potnikov s kurirji sosednjih postaj. Zametke nastanka postojanke povezujemo z vstopom Nika Šturma - Tarzana v partizane jeseni 1941. leta. Spomladi se mu je pridružil še Franc Cucek - Bognar iz Volč pri Košani in skupaj sta povezala prve partizanske borce v Brkinih, na Krasu in v Vipavski dolini. Kot dan uradnega nastanka karavle štejemo 7. 11. 1942, čeprav o tem ni nobenega pisnega dokumenta. Oznako P-3 je karavla dobila šele zgodaj spomladi 1943, ko je bila vključena v sestav 1. primorske relejne linije. Karavla je delovala skupno 887 dni. Pri opravljanju nalog se je zvrstilo 52 kurirjev. Med novembrom 1942 in avgustom 1943 je karavlo vodil Ivan Mohorčič - Tiger, nato je vodstvo do oktobra 1944 prevzel Jože Jelerčič - Vojko, od oktobra 1944 pa do osvoboditve sta komandirsko mesto zasedla Milan Klančar in Joško Juren - Tarzan. Literatura: Benedik, Franc et al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978. 27 vasi, 9/2 (avgust 1982). http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=13463&submit.x=0&submit.y=0 Fotografija: E. Franetič, december 2016. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234 |
Obeležje je postavljeno v gozdu pod Vodnim dolom, jugovzhodno od vasi. Stoji tik ob gozdni poti, ki je prevozna z osebnim avtomobilom. |
1942-1945 V tem kraju in okolici je taborila karavla P 3 |
— |
— |
— |
— |
Elena Franetič, december 2016 |
— |
— |
— |
naravna skala s spominsko ploščo |
Divača |
— |
|
Solčava - Vinko Simončič - Gašper |
Doprsni kip na podstavku. Delo kiparja Tonija Hermana. |
V Solčavi v majhnem parku pred mostom čez Savinjo, poleg trgovine |
Vinko/Simončič/Gašper/narodni heroj/1914-1944 |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
doprsni kip - bron, podstavek umetni kamen |
Solčava |
k.o. Solčava,parc.št. , lastnik:občina Solčava |
|
Spominski plošči v Logarski dolini - smer Pavličevo sedlo |
— |
Od križišča Logarska dolina - Pavličevo sedlo, 400m z desne strani ceste (smer Pavličevo sedlo) |
Prva plošča: VRESK ALOJZ KOMISAR 1 KOROŠKEGA BAT. +1912 PADEL 12.5.1943 ZB SOLČAVA Druga plošča: KLEMENŠEK CIRIL SMRT FAŠIZMA +1911 +26.8.1944 ZB SOLČAVA |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 7.5.2018 |
— |
— |
— |
Dve marmorni plošči pritrjeni na skalo |
Solčava |
k.o. Logarska dolina, |
|
Spominska plošča neznanemu ruskemu vojaku |
Spominska plošča je bila odkrita leta 1981 pri Opresniku. |
Plošča je vzidana na območju državne ceste Luče - Solčava. Od odcepa za apartmaje Pod macesnovo streho - 20 m naprej z desne strani iz smeri Luč. Najbližja obcestna oznaka: 428/1252, 8,5 km. |
BOREC KOROŠKEGA ODREDA RUSKE NARODNOSTI PADEL V NOB ZB SOLČAVA |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 7.5.2018 - nedokončano |
— |
— |
— |
Marmorna plošča |
Solčava |
k.o.Solčava, |
|
Partizanske bolnice v Robanovem kotu |
Spominsko obeležje je bilo odkrito leta 1982. |
Z državne ceste Luče - Solčava tik pred mostom zavijemo za krajinski park Robanov kot (smerokazi). Po slabih 300m vožnje vidimo križ na skali in 20m naprej je z desne strani ceste obeležje pritrjeno na skalo. |
NA PODROČJU ROBANOVEGA KOTA SO OD 13.6.1944 DO 12.5.1945 DAJALE ZAVETJE BORCEM 4. OPERATIVNE CONE TRI PARTIZANSKE BOLNICE. ZB SOLČAVA |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 6.5.2018 - nedokončano |
— |
— |
— |
Bronsta plošča vzidana na skalo |
Solčava |
k.o.Solčava,parc.št., lastnik:Vera Ošep |
|
Solčava, žrtvam fašizma |
Oblika piramide na nizkem podstavku. Spomenik je delo kiparja ing. arh. Dušana Sameca in je bil odkrit leta 1956.
Geslo: Foto123 |
V Solčavi v neposredni bližini turističnega info centra Rinka na isti strani ceste, kmalu za odcepom ceste ob potoku Jurčetu. |
Žrtve fašizma (nedokončano, prepiši imena, slikaj bližje) |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
piramidast steber, umetni kamen |
Solčava |
k.o.Solčava,parc.št., lastnik:Občina Solčava |
|
Videm, Keržič Stane |
Akademski kipar in prof. Stane Keržič. se je rodil 12. novembra 1918. Umrl je 18. decembra 1969. »Takoj po končanem študiju se je Stane z Marijo lotil obilice kiparskih
nalog, ki so jih takoj po 2. svetovni vojni narekovale spomeniške akcije NOB po
vsej Sloveniji. Zasut z naročili, prekratkimi roki, v skrbeh za livarno (če bodo
pravočasni), je Stane garal od jutra do večera. Vsi spomeniki so morali biti
vezani na dogodke v 2. svetovni vojni. Kar 18 slovenskih krajev danes krasijo in
opominjajo njegovi in Marijini spomeniki NOB. . Ime spomenika: |
Osnovna šola Toneta in Franceta Kralja (prej Osnovna šola Dobrepolje) - v učilnici poleg preddverja, Videm 80, 1312 Videm - Dobrepolje. |
V DOBREPOLJSKI DOLINI PROF. STANE KERŽIČ AKADEMSKI KIPAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 22.2.2025 |
22.2.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Videm - Dobrepolje |
K. o. 1800 PODGORA, parc. št. 1306/3 |
|
Komen - Spomin na Adalberta Vrabca |
— |
Hiša ob križišču, Komen 118 kjer je knjižnica |
23.9.1890 se je v Komnu rodil Adalbert Vrabec Eden, mizar komunist organizator in član deželnega vodstva KPJ , borec proti fašizmu doma in v tujini. Umrl 1944 v nemškem taborišču Flossenburg 15. februar 1986 KS Komen |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 22.4.2018
D.Divjak 17.4.2022 |
17.4.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 17.4.2022 |
Plošča na fasadi |
Komen |
K.o.: 2412 - KOMEN, št.parc.: 1871/2 |
|
Deskle, Spomenik pred OŠ |
Spomenik 92 padlim borcem (Vojkove brigade) je bil odkrit 19. 9. 1958 pred tovarno v Anhovem in 29. 11. 1967 prenesen pred OŠ v Desklah. Kipar Boris Kalin.
Opis v Registru kulturne dediščine:
|
Srebrničeva ulica 12, Deskle |
. V SPOMIN DELAVCEM TOVARNE ANHOVO IN OSTALIM KRAJANOM PADLIM V NOV . . BORCI BOLTAR EMIL BREŠČAK FRANC BREZIGAR JOŽE BRIŠAN ADOLF DRNOVŠČEK ALBERT ERZETIČ ALOJZ ERZETIČ HERMENEGILD GABRIJELČIČ ANTON GOLJEVŠČEK PAVEL IPAVEC ALOJZ IVANČIČ FRANC IVANČIČ METOD LOVIŠČEK STANISLAV MAVRIČ ALOJZ MAVRIČ EMIL MARKIČ IZIDOR MEDVEŠČEK FLORJAN MEDVEŠČEK MAKS PODBRŠČEK KAREL PODBRŠČEK RAFAEL STANIČ VIKTOR TOMŠIČ ZORKO . ŽRTVE FAŠISTIČNEGA . TERORJA ČEFARIN MARIJA ČOTAR ANDREJ GOLJAVŠČEK ALBERT GOMIŠČEK FRANČIŠKA GORJAN GOTARD JUG ANGELA JUG IVANKA JUG NEŽA KASZAK FAUSTIN KONJEDIC JOŽE KONJEDIC UBALD KRAŠČEK JOŽE KRIZNIČ ALOJZ PODBRŠČEK FELIKS PODBRŠČEK PAVLA PODBRŠČEK RUDOLF STANIČ IGNAC TINTA IVAN VALENTINČIČ PERINA ZIDARIČ MARIJA . . ŽRTVE VOJNE ČARGO ERMAN DRNOVŠČEK IVAN KODELJA STANKO KRAŠČEK MARJAN MEDVEŠČEK MARIJA PODBRŠČEK FANI PODBRŠČEK LJUBOMIR PODBRŠČEK MARTA RAMORINO NELA RAMORINO VLADIMIRA ZIDARIČ MARIJA . leva stran obeliska ANHOVO CONTI CAMILO DESKLE GOMIŠČEK ALOJZ MEDVEŠČEK ANICA GOLJA IVAN BREZIGAR FELIKS GOR. POLJE KODELJA MIHAEL RAHOTINA IZIDOR STANIČ ALOJZ GOR. VAS PODBRŠČEK FRANC KAL NAD KANALOM PIRIH JOŽE SIMSIČ FRANC PODBERŠČEK ERVIN BREŠČAK TEODOR ZIDARIČ ALOJZ VALENTINČIČ ALBIN GORENJE POLJE MEDVEŠČEK ALOJZ GOLJEVŠČEK HENRIK BOLTAR MIRKO GORENJA VAS GOLOLIČIČ JOŽEF KOSTANJEVICA JERONČIČ ANTON TOMAŽIČ FRANC URBANČIČ ALOJZ URBANČIČ VENCESLAV BLAŽIČ ANTON KANAL VALENTINČIČ JOŽE PIZZOCCHERO GINO LOŽICE BERDON ALOJZ STANIČ PAVEL TINTA MILAN LEUPA HUMAR ŠTEFAN SKRT ANDREJ ŠKODNIK STANISLAV MORSKO MELINK IZIDOR KANAL ZNIDARČIČ IVAN LEUPA HUMAR CVETKO BERLOT JOŽEF SKRT MARKO PLAVE KRAŠČEK EMIL ROČINJ KENDA RUDOLF . desna stran obeliska ANHOVO ŽNIDARŠIČ ALOJZ ŽELEZNIK MARIJA GABRIJELČIČ MARIJA ČARGO EDVARD AJBA KOGOJ VALENTIN STERLINKO ANTON AVČE MUNIH ALOJZ DESKLE VALENTINČIČ ALOJZ GERBEC JOŽEF ZIDARIČ JOŽEF GORJANC RUDOLF ANHOVO ZELINŠČEK FRANC AVČE KOVAČIČ STANKO DE POSARELLI SREČKO AJBA JERONČIČ VLADIMIR DESKLE STANIČ JOŽEF KODELJA ANTON KODELJA LOVRENC ZIMIC IVANKA ERZETIČ ALOJZ MANFREDA ALOJZ TINTA MIHAEL BREŠČAK ALOJZ BREŠČAK EVGEN OGRIČ PETER ZLATOPER IVAN ZIMIČ FRANC MEDVEŠČEK IVAN BUKERO ALOJZ VALENTINČIČ JOŽEF BORŠTNIK ROZINA GORENJE POLJE CARLOVINI RUDOLF PLAVE KONJEDIC STANISLAV BERLOT MIRKO MOČILA PERKON HILARIJ PRELESJE BOLTAR ALOJZ PLAVE KONJEDIC LADO KONJEDIC ANTON RENČE MARTINUČ ERNEST ROČINJ SIRK LEOPOLD UKANJ JERONČIČ JOŽEF VRHAVČ PERTOVT AVGUSTIN VRHOVLJE BIZJAK FRANC BAVDAŽ JOŽEF TERČIČ RUDOLF ŽARŠČINA MAVRIČ ANTON LEUPA LANGO JOŽEF KAL NAD KANALOM GORJUP VENCESLAV KANAL MAVRIČ ANTON . na kamnitem kvadru poleg obeliska SLAVA PADLIM ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
nedokončano, neposlikano - Lanko |
— |
— |
M. Kermavnar, 7.9.2021, fotografije, napis na spomeniku |
— |
Kanal ob Soči |
2276 DESKLE, 4231 |
|
Grobovi slovenskih izgnancev, Rudolstadt, Nemčija |
Geslo: izgnanci123 |
Severno pokopališče Rudolstadt |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 26.11.2023 |
26.11.2023. 00:00 |
— |
— |
Grobovi |
Nemčija, Rudolstadt |
— |
|
Podgorica |
Bronasti kip partizana s puško je delo Staneta Kolenca, odkrit je bil leta 1958, sem prestavljen pa leta 1970. Črke na plošči so že precej prerjavete, marmorna obloga podstavka okrušena.
»Na spomeniku, ki ga je projektiral in izdelal akademski kipar Stane Kolenc, odkrit pa je bil 22. junija 1959 (ali 1958), je vklesanih 32 imen:«
|
Podgorica 63, pred trgovino Mercator levo ob cesti Šentjakob-Domžale. |
[zvezda] PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA DRAGOMELJ NEMEC ANTON 1924 - 1943 DREMELJ FRANC 1915 - 1944 GRČAR ANTON 1911 - 1944 KOKALJ FRANC 1920 - 1943 PŠATA ZAJC ANTON 1919 - 1944 KRALJ RUDOLF 1912 - 1945 CAJHEN IGNAC 1915 - 1944 SKUBI PETER 1923 - 1943 URBANČIČ STANKO 1920 - 1944 PODGORICA DEČMAN FRANC 1908 - 1944 ZAJC FRANC 1908 - 1944 HROMC IVAN 1914 - 1944 GOROPEČNIK FRANC 1913 - 1944 TUŠAR OTON 1909 - 1945 LESKOVEC MATEVŽ 1903 - 1944 COLNAR IGNAC 1911 - 1944 KRALJ FRANC 1914 - 1944 KRALJ LUCIJA 1882 - 1944 KRALJ IVANKA 1913 - 1944 KRALJ TEREZIJA 1921 - 1944 KRALJ JERNEJ 1924 - 1944 KRALJ JAKOB 1919 - 1943 GOROPEČNIK BLAŽ 1912 - 1944 GOROPEČNIK STANE 1927 - 1944 GOROPEČNIK IVAN 1919 - 1944 ROTAR JANEZ 1905 - 1944 JEMEC ANTON 1920 - 1944 PATERNOSTER FRANC 1908 - 1944 DRAGAR LOVRO 1907 - 1944 ŠENTJAKOB ZAJC ANTON 1922 - 1944 RUČGAJ ALOJZ 1921 - 1944 RUČGAJ IGNAC 1923 - 1943 ŠTEMPIHAR ANTON - 1915 - 1944 PODGORICA RUČGAJ MARIJA 1880 - 1944 KRALJ KATI 1924 - 1944 FRANC REBOLJ 1922 - 1944 SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 7. 2018 |
30.3.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 14.10.2023, dopolnil napis na spomeniku, dodal fotografiji 3/2 IN 3/3.
Zdenka Primožič 30. 3. 2025 v Opis dodala besedilo iz časnika SZDL občine Ljubljana - Bežigrad. |
kamnita kvadra s železno ploščo in kipom |
Ljubljana |
1759 PODGORICA, 990/4 |
|
Spominska plošča Oskarju Kovačiču |
Plošča je vzidana na stavbi, v kateri je med letoma 1939 in 1941 živel
narodni heroj Oskar Kovačič. |
Polokrogli starejši blok na Privozu, dostop s pločnika v prehod med bloki, možno samo peš. |
V tej hiši je stanoval in delal narodni heroj Oskar Kovačič od 1939 do 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 29.12.2017 |
— |
— |
M. Kermavnar, 19.4.2022, fotografija 3 in 4/1 |
Plošča na zidu |
Ljubljana |
Prule, 23/88 |
|
Vrtojba, Spomenik trem padlim borcem |
Spomenik je sestavljen iz usločenega kamnitega zida in napisne plošče. Odkrit
je bil 28. 10. 1977. Avtorica Rita Počekaj.
|
Vrtojba, Cesta na Čuklje 1 |
NA TEM MESTU SO . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Hladnik 26.4.2021,M. Kermavnar 27.8.2021,
30.8.2021 D.Divjak |
1.4.2020. 00:00 |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2021
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije in napis na spomeniku
30.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spomenik s ploščo |
Šempeter-Vrtojba |
K.o.: 2316 - VRTOJBA, št.parc.: 2466/1 |
|
Voglje - Spomenik Štefanu Bizjaku in Ferdinandu Pipanu |
OPIS OBELEŽJA: Kamnit spomenik, visok 100 cm in prav toliko širok. Skala je surovo obklesana in ima zglajeno ploskev za napis. OPIS DOGODKA: Štefan Bizjak, doma iz Vogelj, je bil borec Kokrške čete. 24. 3. 1942 zvečer so Štefan Bizjak in njegova soborca Tine Zaletel-Tilen in brat Miha Bizjak iz Trboj, ki je nekaj dni prej pobegnil pred gestapovsko aretacijo, iz Vogljanske gmajne odšli v vas Voglje. Jugovzhodno pred vasjo so naleteli na zasedo patrulje nemških žandarjev iz Šenčurja. Osemčlansko patruljo je vodil znan nacist in zločinec Josef Robatscher, glavni stražmojster žandarmerije, doma iz Innsbrucka, Kajserjagerstrasse 2, v Avstriji. V poročilu nemško žandarmerijsko glavarstvo v Kranju navaja, da so se tedaj vasi približevali trije partizani, na katere je Robatcher pričel takoj streljati in pri tem ubil vodjo partizanov Štefana Bizjaka.Ostala dva sta se rešila. Ferdinand Pipan, doma iz Strahinja pri Naklem, je bil borec 5. (Kokrškega) bataljona Gorenjskega odreda. Pri opravljanju svoje dolžnosti je 24. 5. 1943 tudi on pri Vogljah padel v nemško zasedo. Obležal je v bližini kraja, kjer zdaj stoji spomenik. Spomenik je postavil krajevni odbor ZB NOV Voglje, odkrit pa je bil 10. julija 1960. Načrt zanj je napravil gradbeni tehnik Hinko Ciglič. Na spomeniku je napačno vklesano, da je Štefan Bizjak padel 23. 3. 1942 in da je bil Ferdinand Pipan borec Kokrške čete. VIRI: Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 90. Pomniki NOB v občini Kranj, str. 188-189. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 234. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=470963 EŠD: 470963, memorialna dediščina |
Nekoliko zunaj vasi Voglje, proti JV strani, najbliže hiši na Krakovski ulici št. 27 |
NA TEM MESTU STA PADLA ŠTEFAN BIZJAK 23. 3. 1942 FERDINAND PIPAN 24. 5. 1943 PARTIZANA KOKRŠKE ČETE ZB VOGLJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014 |
— |
— |
— |
surov kamen |
Šenčur |
— |
|
Čevdrci |
Tu je bila 26. 7. 1941 ustanovljena Tržiška četa. Štela je 32 borcev, poveljeval ji je Stanoje Radenkovič in komisar Jože Janežič. Prve akcije je izvedla nekaj dni po ustanovitvi. Ploščo je postavil kolektiv tovarne Peko 1. maja 1955, ZB Križe in ZB Tržič pa obnovile 22. julija 1961. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 31. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 275 in 277. EŠD 20909 |
Spomenik se nahaja na višini 860 m ob nemarkirani poti s Pristave pri Tržiču proti Kriški gori. Najhitrejši dostop je s parkirnega prostora ob cesti proti Gozdu. Ne krenemo po markirani "strmi poti na Kriško goro", ampak po markirani horizontalni poti proti Tržiču. Po kakih 300 m se od nje odcepi kolovoz navzgor, po njem do odcepa poti proti levi in po vodoravni poti še 300 m do skale s ploščo. Od spomenika se pot spusti proti Pristavi. Še februarja je stal ob markirani poti proti Tržiču smerokaz Čevdrci z zvezdo, pa ga je nekdo odstranil. Pot proti spomeniku je bila tam zaraščena, smerokaze bo treba postaviti na novo, ker je sicer v prepletu kolovozov in stezic lokacijo težko najti. 15 minut oz. kakih 600 m od P.
46.34750000 14.31222222
V RKD je vrisana prenizko.
|
26. JULIJA 1941 JE BILA TU USTANOVLJENA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 2. 2018, foto 24. 7. 2018 z vodniško pomočjo Bojana Logarja |
— |
— |
— |
plošča na skali |
Tržič |
— |
|
Čegeljše |
Devet talcev je bilo ustreljenih 8. 7. 1942 v povračilo za napad Kokrškega odreda na tržiškega izdajalca Petra Strupija dan prej. Izdajalca so ranili. Družine ustreljenih so Nemci izselili. Odkrila ZB NOV Tržič 29. 11. 1950. Načrt je napravil Miha Kurnih, izdelalo Kamnoseštvo Kranj (ali pa morda Hotavlje). Albin Purgar (11. 3. 1911 Pristava) je bil zaposlen pri Ivanu Hrovatu, Ernest Našič (17. 4. 1882 Novo mesto) pri Alojzu Štefetu, Stanko (23. 9. 1921 Tržič)in Daniel Našič (20. 7. 1926 Tržič), Marjan Patarič ()5. 8. 1905 Vodženci), Janez Jagodic (4. 1. 1901 Tržič) v Peku, Andrej Mokorel (27. 11. 1882 Tržič) in Vladimir Knific (1. 6. 1920 Tržič) v Predilnici Tržič, in Anton Janežič (20. 10. 1918 Turjak) v Runu. 2012 so na seji ZB poročali o problemu urejanja okolice in nejasnosti glede prestavitve spomenika.
|
V Čegeljšah na SZ koncu Tržiča, v bregu ob cesti med hišnima št. Koroška cesta 84 in 86. |
KOT ŽRTVE SO PADLI NAŠIČ STANKO VSI IZ TRŽIČA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 10. 2017 |
25.6.2021. 00:00 |
— |
Dop. M. Hladnik 25. 6. 2021 |
kamnit kvader z zvezdo |
Tržič |
— |
|
Spominska plošča kurirski postaji G-13 |
Pri Kumru je bila že v letu 1942 javka kurirjev enot Poljanskega bataljona. Po izdaji štabnega kurirja Poljanskega bataljona Poldeta Krajnerja, ki je bil vrinjen nemški vohun, so tu škofjeloški gestapovci 20. novembra 1942 zajeli kurirja škofjeloške čete Janka Bernika-Bohuna iz Škofje Loke in kurirja poljanske čete Tineta Rihtaršiča. Ušla pa sta kurir Peter Kavčič-Jegorov in intendant Štefan.
Kurirska
postaja G-13 je bila ustanovljena konec julija 1943 na desni strani Poljanske
Sore, februarja 1944 pa so se preselili na levo stran reke, v Sopotnico. Kurirji
so vzdrževali zveze s postajami G-15 pri Sv. Andreju, G-7 v Vinharjih, G-5 v
Delnicah, s sedeži političnih organizacij in s tehniko Julija. Za varnejši
prehod čez Poljansko Soro so ustanovili v Polhovcu pomožno postajo G-13a. Na
postaji je bilo največ šest kurirjev, prvi komandir postaje je bil Janez
Platiša.
zapis
Franca Podnarja na:
https://zbnobskofjaloka.weebly.com/na-logu.html
Ob prenovi fasade je bila plošča odstranjena in shranjena. 27.10.2021 je na hiši ni. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Spominska plošča prve relejne linije je na stanovanjski hiši Jožeta Čadeža,, po domače Kumra (Na Logu 17), Na J pobočju Gabrške Gore. Dostop iz vasi Log 2,5 km proti SZ.
Šk. Loka – Log 10,5 km. |
[zvezda] |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Lado Nikšič |
24.10.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27.10.2021, fotografija 2, opomba o statusu plošče |
marmorna plošča |
Škofja Loka |
— |
|
Spominsko znamenje pri Končniku |
Na Končnikovi domačiji v Topli je spominska plošča padlemu kurirju - obveščevalcu, domačinu iz Tople Francu Kranjcu, ki so ga konec marca 1945 ustrelili nemški polcisti. Ploščo so odkrili 20. avgusta 1981. |
Na Končnikovi hiši v Topli. Zadnja domačija na vrhu Tople. |
FRANC KRANJC, 28. 3. 1945 V SVITU SVOBODE ZA SVOBODNI SVET 20. 8. 1981 ZB PODPECA |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 8. maj 2017 |
— |
— |
— |
Plošča na steni hiše ob cesti |
Črna na Koroškem |
— |
|
Elvira Vatovec |
PREDSTAVITEV ELVIRE VATOVEC Elvira Vatovec se je rodila 8.junija 1922 leta v številčni kmečki družini. Bila je najmlajša od šestih otrok zidarja Jožeta Vatovca in matere Ane, rojene Peharc. Ljudsko šolo je obiskovala v rodnih Čežarjih. Ker niso imeli dovolj zemlje za preživljanje družine , zaposlitve pa doma niso dobili, so otroci že zelo mladi odhajali za delom v tujino. Elvira je že kot dvanajstletno dekle odšla za gospodinjsko pomočnico k bogati italijanski družini v Cosenzo (južna Italija). Končala je samo pet razredov obvezne italijanske šole. Ko se je po treh letih vrnila domov, ni znala več slovenskega jezika. Bila je nadarjena in se je hitro ponovno naučila slovenskega jezika. Ker ni dobila zaposlitve , se je ponovno zaposlila kot gospodinjska pomočnica . Z družino, v kateri je služila je odšla v Tirano v Albanijo. Leta 1941 se je vrnila v Čežarje, tu priložnostno delala in se pridružila političnemu delu v okviru OF(Osvobodilne Fronte) , kjer je bila aktivistka in kurirka. Ob političnem zelo aktivnem delu je izpilila poznavanje slovenskega knjižnega jezika . Skupaj s še eno tovarišico sta začeli organizirati slovensko šolo za otroke. Nista imeli dovolj šolskih knjig in potrebščin ,a to ju ni prestrašilo. Sami sta začeli pripravljati material za šolo in v ilegali učili otroke v slovenskem jeziku. Elvira je bila zelo željna znanja in je veliko brala. Po kapitulaciji Italije je postala učiteljica v domačem kraju. 3. Septembra 1943 je bil predviden sestanek aktivistov terenskega rajona v njeni rojstni hiši v Čežarjih. Nemški okupatorji so obkolili hišo, jo polili z bencinom in zažgali. Med preiskavo po požigu , so v Elvirini omari našli rdečo ustavo in začeli vpiti «Komunisti!« Obe sestri so nasilno odpeljali v Dekane. Čez dva dni so ju javno ustrelili na trgu v Dekanih. Umrli sta 5. septembra 1944 ponosno in brez prošenj za pomilostitev. Kljub mučenju nista izdali nobenega sodelavca(Šolska Kronika 1953) .Po osvoboditvi so po Elviri poimenovali Center za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu, vrtec v Strunjanu in OŠ v Pradah. Na dan zavoda v Strunjanu 8.junija 1983 leta so odkrili doprsni kip partizanske učiteljice Elvire Vatovec. Postavili so ga pred njihovo šolo. Kip je izdelal akademski kipar Marjan Drev. Izdelan je bil iz betona zmešanega z plastiko. Ob tej priložnosti je zavod pripravil poseben program(Kronika 1982) Ob 70 obletnici usmrtitve Elvire Vatovec je Zb Piran v celoti obnovilo njen doprsni kip in 12.septembra 2014 ob okritju obnovljenega doprsnega kipa so učenci in učenke Centra za usposabljanje Elvira vatovec ter učenke in učenci OŠ Lucija podružnične šole Strunjan z bogatim kulturnim programom , ovekovečili ta pomembni dogodek Vir: Diplomsko delo Hana Marinič Vir: Bojan Česnik |
Doprsni kip se nahaja pred vhodom v Center za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu. |
ELVIRA VATOVEC 1922-1944 |
— |
— |
— |
— |
Bojan Česnik 8.2.2017 |
— |
— |
— |
Doprsni kip na kamnitem stebru |
Piran |
— |
|
Sveto, pokopališče, Može Pavel |
— |
Sveto pri Komnu, na pokopališču pred vasjo
45°49'25,49" N 13°44'0,66" E |
[zvezda] PAVEL MOŽE LEPO JE ŽIVETI, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 1.8.2024 |
1.8.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Komen
|
K.o.: 2410 - SVETO, št.parc.: 21 |
|
ŠENTJUR-Rojstna hiša narodnega heroja Dušana Kvedra |
— |
Šentjur, Stari trg, Ulica skladateljev Ipavcev 21( prej ulica Dušana Kvedra) |
V TEJ HIŠI JE BIL 9. APRILA 1915 ROJEN NARODNI HEROJ DUŠAN KVEDER - TOMAŽ KOMANDANT NARODNO OSVOBODILNE VOJAŠKE SLOVENIJE, ŠPANSKI BOREC IN DRŽAVNIK. ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV 18. AVGUSTA 1972 ŠENTJUR PRI CELJU |
— |
— |
— |
— |
Ivan Dvoršek, 4.3.2018
21. junij 2021 dopolnil D. Divjak |
21.6.2021. 00:00 |
— |
21.6.2021 dopolnil podatke D. Divjak |
Spominska plošča |
Šentjur |
K.o.: 1138 - ŠENTJUR PRI CELJU, št.parc.: 169/1 |
|
Burg Wernfels grad, Nemčija, taborišče izgnancev |
Geslo: izgnanci123 |
Burgweg 7, 91174 Spalt, Nemčija |
Vir:Tone
Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945,
Maribor 1968 Geslo: izgnanci123 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 6.3.2024. |
6.3.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Nemčija, Spalt, Frankovsko |
— |