Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve ali odkritja Status Opombe Zadnja sprememba Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
9851
Studeno, pokopališče, Ogrizek Anton
  • Anton Ogrizek. Sistory. 
    datum rojstva: 17. 4. 1919, kraj rojstva: Strmica, vojni status: Civilist, datum smrti: 20. 7. 1944, kraj smrti: Natzweiler, država smrti: Francija/Nemčija, kraj pokopa: Natzweiler, država pokopa: Francija/Nemčija, vzrok smrti: Umorjen v internaciji - taborišču, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Fotografija: Ogrizek Anton Pokopališče Studeno – Postojna, Geneanet, str. 4.
Pokopališče Studeno – Postojna. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Studeno 68

[križ]

    OGRIZEK

    ANTON
* 1919   + 1944 V NEMČIJI

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 24.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič
24.7.2025. 17:46
24.7.2025. 17:46
Nagrobnik
Postojna
2473 STUDENO, 3031/3
9228
Rečica ob Savinji, pokopališče, Kocjan France

Sistory navaja: Ime in priimek:  Franc Kocjan, Očetovo ime: Rudolf, Kraj smrti/izginotja: Dachau, Kraj pokopa: Dachau, Država pokopa: Nemčija. Drugih podatkov ni.
Opomba: Teh podatkov ni mogoče v celoti povezati s podatki na nagrobniku; iz slednjih  jesklepati, da naj bi bilo očetovo ime Jožef.

Pokopališče Rečica ob Savinji, po poti od glavnega pokopališkega vhoda proti razpelu, levo, 2. vrsta, šteto od zidu nasproti glavnega pokopališkega vhoda, 10. grob z desne strani vrste (od razpela).

[križ z reliefno podobo Kristusove glave, ovite s trnjevim vencem]

KOCJANOVI
FRANCE   * 19. 5. 1913          + V DAHAV
                    1945

MOJ JEZUS USMILJENJE

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 1.8.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
1.8.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Rečica ob Savinji
K.o. 921 Rečica ob Savinji, parc. št. 61/3
10252
Nozni, Tinta Janko
  • Ivan Tinta. Sistory.
    datum rojstva: 1. 3. 1920, kraj rojstva: Belo, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: XVII. SNOB Simona Gregorčiča, datum smrti: 1. 11. 1943, kraj smrti: Matajur, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Fotografija: Tinta Janko Geneanet, Pokopališče Nozno - Dobrovo v Brdih, str. 1. 
Pokopališče Nozno - Dobrovo v Brdih. Lokacija zvezdice je približna. Približno 600 m JZ od hiše Nozno 1, pri cerkvi Svetega Petra in Pavla.

 

                                                         [križ]

                                                                      TINTA

[fotografija v medaljonu, vojaška obleka]    JANKO
                                                                1920     1943

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 25. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič.
25.11.2025. 10:30
25.11.2025. 10:36
Nagrobnik
Brda
K. o. 2278 KOŽBANA, parc. št. 621/3
10253
Šmartno, Srebrnič Mirko - Izidor
  • Miro Simčič. Sistory.
    datum rojstva: ?, kraj rojstva: ?, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 13. 7. 1944, kraj smrti: Goriška Brda, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: ?

»VRHOVLJE PRI KOJSKEM 
V smeri proti Kobalarju spomenik 5 borcem, ki so padli 13. 7.1944, med njimi sekretar OK KPS za Brda Lado Marolt in član OK KPS Miro Simčič-lzidor; spomenik odkrit 22. 7.1952.« 

  • Albert Jakopič idr.[ur.], Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978,  str. 425.
Pokopališče Šmartno - Kojsko. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Biljana 28B

 

[križ]                                                               

SIMČIČ

MIRKO - IZIDOR          1922     1944

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 25. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič.
25.11.2025. 15:03
25.11.2025. 15:06
Nagrobnik
Brda
K. o. 2281 ŠMARTNO, parc. št. 1117
9852
Studeno, pokopališče, Mihelčič Jože

Jože Mihelčič. Sistory.
datum rojstva: 11. 9. 1911, kraj rojstva: Studeno, vojni status: Civilist, datum smrti: ??. ??. 1945, kraj smrti: Dachau, država smrti: Nemčija, kraj pokopa: Dachau, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

  • Fotografija:  Jože Mihelčič Pokopališče Studeno – Postojna, Geneanet, str. 1, 7.
Pokopališče Studeno – Postojna. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Studeno 68


                            MILAVEC

                       MIHELČIČ JOŽE
* 11. IX. 1911   + 3. III. 1945 v FLÖSENBURGU   

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 24.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič
24.7.2025. 18:03
28.7.2025. 05:52
Nagrobnik
Postojna
2473 STUDENO, 3031/3
4521
Ravne pri Šoštanju

Ob cesti Šoštanj-Ravne stoji spomenik iz pohorskega granita, v katerega je vzidana plošča s posvetilom in imeni 49. Ravenčanov, ki so padli v NOB. Vklesano je tudi posvetilo 21. nepoznanim borcem Štirinajste divizije, ki so padli na območju Raven. 

Iz Šoštanja v smeri Raven.Malo pred križiščem s cesto Velenje-Zavodnje na levi strani stoji spomenik.

                       1941       [zvezda]         1945

  NEPOZABLJENIM JUNAKOM BORCEM XIV.UD.DIV. 
TALCEM IN INTERNIRANCEM KI SO DALI ŽIVLJENJE 
         ZA NAŠO SVOBODO – OBMOČJE RAVNE

ŠKRUBA FRANC           TAJNIK GREGOR   MEDVED FERDINAND
ŠKRUBA VINCENCIJ    TAJNIK IVAN           MEDVED VIKTOR
ŠKRUBA LOVRENCIJ   TAJNIK IVAN           MEDVED FRANC
ŠKRUBA ROZALIJA      TAJNIK MIHA           MEDVED BARBARA
ŠKRUBA ELIZABETA    LESNIK JOŽE          GOMILŠEK JOŽE
ŠKRUBA MIHAEL          RAMŠAK FRANC    POLOVŠAK FERDO
ŠKRUBA IVAN               SOVIČ ZDRAVKO   POTOČNIK JOŽE
MLINAR FRANČIŠKA    SOVIČ IVAN            PEČOVNIK IVAN
MLINAR ANTON            SOVIČ ALOJZ         FRIŠKOVEC LUDVIK
PODVINŠEK MARIJA    VOLK IVAN             POTOČNIK FRANC
PODVINŠEK ZOFKA     MEH ANTON           HRIBERŠEK MIHAEL
ZALUBERŠEK VINKO   BOLHA JAKOB       HRIBERŠEK NACE
ZALUBERŠEK JOŽE     PLEŠNIK BLAŽ       HUDOURNIK JOŽE 
HRASTNIK FLORJAN    VESEL JOŽE         PUNGERTNIK IVAN
MRAVLJAK RUDOLF     ŽAK JOŽE              PUNGERTNIK ALOJZ
RAMŠAK IVAN               MEH FRANC          MAZE FRANC
                                       MEH ANTON
                        IN 21 NEPOZNANIM JUNAKOM.

                                  VEČNA VAM SLAVA !

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po sliki S. Gradišnika 16. 10. 2019
6.6.2025. 00:00
25.11.2025. 15:10
M. Kermavnar, 12.10.2024, dopisal imena na plošči in katastrske podatke. -- M.Kermavnar, 6. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografijo 3/1. -- S.Gradišnik, 25. 11. 2025, dodal 3 posnetke obnovljenega spomenika. Obeležje je obnovila občina Šoštanj v oktobru 2025. --
Spomenik
Šoštanj
K. o. 0949 Ravne, parc. št. 1235/2
9853
Studeno, pokopališče, Magajna Alojzij
  • Alojz Magajna. Sistory.
    datum rojstva: 30. 4. 1898, kraj rojstva: Studeno, vojni status: Civilist, datum smrti: 19. 1. 1944, kraj smrti: Dachau, država smrti: Nemčija, kraj pokopa: Dachau, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Fotografija:  Magajna Alojzij Pokopališče Studeno – Postojna, Geneanet, str. 5.
Pokopališče Studeno – Postojna. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Studeno 68

[križ, ovit z vrtnicami] 

                MAGAJNA
ATA ALOJZIJ UMRL V DACHAU
           * 1898     + 1944


   TI O GOSPOD SI PREŠTEL
            MOJE STOPINJE

                        STUDENO 18

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 24.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič
24.7.2025. 18:16
28.7.2025. 05:53
Nagrobnik
Postojna
2473 STUDENO, 3031/3
1743
Sv. Anton spomenik padlim vaščanom na pokopališču

Spomenik je postavljen 22. padlim - umorjenim  žrtvam med drugo svetovno vojno  vaščanom okoliških zaselkov Sv. Antona pri Kopru.

Na pokopališču v Sv. Antonu pri Kopru stoji spomenik umorjenim vaščanom.

DALI STE ŽIVLJENJE - DA MI ŽIVIMO

BABIČ VIKTOR ROJEN 4. 11. 1914 V CEREJU   UMORJEN 2. 10. 1943

JAKUMIN JOŽEF ROJEN 3. 3. 1889 V PEČKI UMORJEN 2. 10. 1943

FIKON JOŽEF ROJEN 4. 6. 1870 V FIKONI  UMORJEN 2. 10. 1943

MUŽENIČ JOŽEF ROJEN 14. 2. 1903  V POTOKU UMORJEN 2. 10. 1943

MUŽENIČ VIKTOR ROJEN 30. 8. 1903  V KAVALIČI UMORJEN 2. 10. 1943

ROŽNIK IVAN ROJEN 27. 8. 1900 V DOLANI UMORJEN 2. 10. 1943

VATOVEC MARIJ ROJEN 4. 8. 1926 V ČEŽARJI UMORJEN 2. 10. 1943

KAVREČIČ LAZAR ROJEN 7. 7. 1899 KORTINE    UMORJEN 23. 4. 1944

KOCJANČIČ MARIJ 33 LET V DOLANI  UMORJEN 3. 10. 1944

BABIČ MATIJA ROJEN 14. 5. 1874 V CEREJU   UMORJEN 2. 10. 1943

JAKUMIN MARIJ ROJEN 27. 9. 1907 V PEČKI  UMORJEN 2. 10. 1943

KAVALIČ ŠTEFAN ROJEN 24. 12. 1897  UMORJEN 2. 10. 1943

KNES ANGEL ROJEN V GREGORIČI UMORJEN  11. 5. 1944

MUŽENIČ LAZAR ROJEN 17. 11. 1886  V SANTONU-TURKI UMORJEN 2. 10. 1943

ELER ROZALJA ROJENA 6. 5. 1911 V TOMAŽIČI UMORJENA 11. 5. 1944

RIJOŽA KAREL ROJEN 27. 8. 1898 V VRTINE UMORJEN 11. 4. 1944

GREGORIČ IVAN ROJEN 8. 1. 1892 V VERTINE UMORJEN 11. 5. 1944

GRGORIČ RUDOLF ROJEN 23. 10. 1893  V VERTINE UMORJEN 11. 3. 1944

FURLANIČ JOŽEF ROJEN 28. 8. 1901 V KAVALIČI UMORJEN 21. 4. 1944

KAVREČIČ ALEKSANDER ROJEN 10. 5. 1897  V PEČKI UMORJEN 2. 10. 1943

RACE ANGEL ROJEN 23. 10. 1908 UMORJEN  6. 4. 1944 V MATHAUZNU

POBEGA SILVESTER ROJEN 31. 12. 1905 POBEGI  UMORJEN 2. 10. 1943

Obstoječi spomeniki
Ivan Zorč 01. 05. 2017
29.6.2024. 00:00
M. Kermavnar, 29.6.2024, dodal fotografiji 3/1 in 3/2
Spomenik padlim v NOV
Koper
K. o. 2612 Sveti Anton, parc. št. 1224/2
9854
Studeno, pokopališče, Magajna Anton oče in Anton sin
  • Anton Magajna. Sistory.
    datum rojstva: 30. 8. 1896, kraj rojstva: Strmica, vojni status: ?, datum smrti: 20. 10. 1944, kraj smrti: Flossenbürg, država smrti: Nemčija, kraj pokopa: Flossenbürg, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Anton Magajna. Sistory. 
    datum rojstva: 23. 10. 1924, kraj rojstva: Strmica, vojni status: Civilist, datum smrti: 6. 6. 1944, kraj smrti: Flossenbürg, država smrti: Nemčija, kraj pokopa: Flossenbürg, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
Pokopališče Studeno – Postojna. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Studeno 68

[križ, ovit z vrtnicami]

   MAGAJNA ANTON
* 1896      + 1944   FLOSENBURG

   MAGAJNA ANTON
* 1924      + 1944  FLOSENBURG

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 24.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič
24.7.2025. 21:21
28.7.2025. 05:55
Nagrobnik
Postojna
2473 STUDENO, 3031/3
9434
Kolenčevi, Kočevske Poljane

Polde Kolenc je zapisan tudi na spomeniku na grobišču VII. korpusa, drugi člani družine, umrli med vojno, pa ne. 
________________________________________________________
SIstory navaja: Ime in priimek: Tomaž Kolenc, Oče: NULL, Mati: Marija, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 15.12.1893, Kraj rojstva: Gabrovka, Kraj bivanja: Golobinjek, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): Ni podatka,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 10.05.1944, Kraj smrti / izginotja: Buchenwald, Kraj pokopa: Buchenwald, Država pokopa: Nemčija

SIstory navaja: Ime in priimek: Tomaž - Pavle Kolenc, Oče: Tomaž, Mati: Marija, Priimek matere: Šali, Po domače: NULL, Datum rojstva: 18.09.1919, Kraj rojstva: Golobinjek pri Mirni Peči, Kraj bivanja: Poljane pri Dol. Toplicah, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): trgovec z lesom,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.03.1943, Kraj smrti / izginotja: Metlika, Kraj pokopa: Bušinja vas, Država pokopa: Slovenija

SIstory navaja: Ime in priimek: Leopold Kolenc, Oče: Tomaž, Mati: Marija, Priimek matere: Šali, Po domače: NULL, Datum rojstva: 21.09.1920, Kraj rojstva: Golobinjek, Kraj bivanja: Kočevske Poljane, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): kmečki sin,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 09.07.1943, Kraj smrti / izginotja: Dolenjske Toplice, pokopališče, Kraj pokopa: Kočevske Poljane, Država pokopa: Slovenija

SIstory navaja: Ime in priimek: Martin Kolenc, Oče: Tomaž, Mati: Marija, Priimek matere: Šali, Po domače: NULL, Datum rojstva: 10.11.1921, Kraj rojstva: Golobinjek pri Mirni Peči, Kraj bivanja: Kočevske Poljane, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): Ni podatka,  PODATKI O SMRTI vojni status Aktivist OF datum smrti 17. 10. 1944 kraj smrti pri Dobrniču država smrti Slovenija kraj pokopa Dobrnič država pokopa Slovenija vzrok smrti Umorjen povzročitelj smrti Domobranci

Vsi so napisani na spomeniku v Podturnu.

»Tako smo se pripeljali v Poljane in se ustavili pred Kolenčevo hišo. […] 'Bilo je preveč žalostno, da bi se želela spominjati, preveč hudo, da bi lahko brez solza povedala.  […]'

Pa so priskočile hčerke na pomoč. […] Začela je starejša, Mici: 'Bilo nas je pet otrok, trije fantje in dve dekleti. Fantje so bili rojeni 1919, 1920 in 1921, ime pa jim je bilo Tomaž, Polde in Martin. Jaz sem imela ob začetku vojne petnajst let, Ivanka pa enajst.

Fantje so že leta 1942 odšli v partizane, pod jesen ni bilo nobenega več doma.  22. novembra so pa očeta odpeljali v taborišče, najprej v Italijo, nato v Nemčijo. Tam je tudi umrl.'

'Saj prvo leto še ni bilo tako hudo, dvainštiridesetega pa že ni bilo mogoče prestajati. Polde je bil nekaj časa doma, ker je bil bolan. Seveda smo pazili, da nas ne bi kdo presenetil. Kadar je bilo nevarno, se je Mici umaknila, jaz pa sem šla poizvedovat. Grem tako po cesti, kar se ustavi voz in predme skoči sedem belogardistov. Kasneje smo izvedeli, da so ustavili nekega kmeta, ko je šel v mlin. Moral je obrniti in jih peljati v Poljane. Kape in brzostrelke so zložili na voz, sami pa posedli na vrhu.

– Kam greš, dekletce?

– V mlin grem vprašat, če je že zmleto.

– Ho, ho, ho, menda smo mi tisto zrnje, za katerega bi najraje videli, da bi ga nekdo zmlel. Pa ne gre tako hitro! Po pravici povej, kam greš.

– Saj tale je pa Poldetova sestra! je zaklical eden.

– A, potem si Kolenčeva! No, ne boš jo kar takole odzvitorepila. Kje je Polde?

– V Črmošnjice je šel kosit.

– Lažeš.

Ko sem prišla domov, je bilo že za vse prepozno.' […]

– Saj je nemogoče, da bi si upali priti takole pri belem dnevu v Poljane, je rekel Polde. Pri nas je bilo takrat še nekaj ljudi v hiši in nismo bili pripravljeni na kaj takega.

– Če je res, je rekel Polde, bom jaz dva, ostali pa druge. Jih bomo že ugnali! Revež, tako je mislil, pa bolan je bil.

Takrat je bila hiša že obkoljena in zaregljale so brzostrelke.

– Kolenčev, ven! so vpili.

Krogle so žvenketale skozi okna, vrtale skozi vrata, bog se nas usmili, tako je bilo, da ni za povedati. Tam pri postelji pa Polde, ves bled in šibak.

Preden smo se zavedli, so beli že bili v hiši, planili so na Poldeta in ga držali. Neka ženska je prišla mimo hiše s košem, porezali so košu ruče in zvezali Poldetu roke.'

' Huda hajka je bila prejšnje dni, pa so se partizani razbežali, kamor se je kdo mogel. Tudi naša Mici je bežala,' je rekla Ivanka. 'Tako ni bilo nikogar, ki bi lahko rešil Poldeta. Prvič so ga ujeli beli že kmalu spočetka, ko je bil v partizanih. Pa je bil ranjen in so ga dali v bolnico. Iz bolnice je ušel. Zdaj pa ni bilo pomoči.'

'Vsi trije sinovi so mi padli. Tomaž, najstarejši, leta 1943, ko so napadli Metliko, bilo je marca, se mi zdi. Mlajši, Martin, je bil najprej kurir, potem pa intendant in je pri Dobrniču padel v zasedo – Poldeta so mi pa tu pred očmi ujeli in odgnali.

Zvečer so prišli ljudje iz Toplic.

– Stepli so se za njegovo uro.

– Za obleko so se ruvali.

– Za denar so se potem napili.

– Od Toplic do pokopališča so ga zbadali z bajoneti.

Za dlan cele kože ni ostalo na njem.

– Kamor bi položila roko, bi bila krvava.

– Pobili so ga na pokopališču. […]'«

(Neža Maurer, Zveza mora ostati, Ljubljana: Zavod »Borec« v Ljubljani, 1967, str. 155, 156, 157, 158)

Pokopališče Kočevske Poljane

KOLENC
OČE TOMAŽ 1893--1944
SIN TOMI 1919--1943
SIN POLDE 1920--1943
SIN MARTIN 1921--1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
20.2.2025. 00:00
M. Kermavnar, 24.12.2024, dodal podatke iz Sistory Dopolnil podatke za Martina iz Sistory M.Hladnik 10.1. 2024 Zdenka Primožič 20. 2. 2025 dopolnila Opis z odlomkom iz knjige Neže Maurer Zveza mora ostati.
družinski nagrobnik
Dolenjske Toplice
K.O. POLJANE, pc. št. 1494; Lastnik JAVNO DOBRO
8572
Spominsko obeležje padlim talcem v Mostah - TEST

V hišo Marije Ostanek s Planine 12 so Nemci in domobranci prišli 19. februarja. Tudi v tem primeru je nemški vojak, ki je govoril slovensko, od gospodinje izsilil nekaj svinjske masti.

V hišo Marije Ostanek s Planine 12 so Nemci in domobranci prišli 19. februarja. Tudi v tem primeru je nemški vojak, ki je govoril slovensko, od gospodinje izsilil nekaj svinjske masti.

 

Dogajale pa so se tudi hujše stvari. Lesni manipulant Boris Rajer iz Logatca je 20. marca leta 1945 popival v gostilni Nagode v Dolenjem Logatcu. Družbo so mu delali njegov prijatelj Arhar ter dve ali tri natakarice. Nekaj po 22. uri je vstopil v gostinske prostore vodja domobranske patrulje kaplar Oblak iz 45. čete in vse navzoče opomnil, naj zapustijo gostinske prostore, ker se je začela policijska ura. Tedaj se je Rajer razjezil in vrgel na mizo bankovec za tisoč lir, Arharju pa dejal, naj poišče  kakega koštruna, da bo imel Oblak svoj par. Zaradi teh besed je Oblak hotel aretirati Rajerja, ki pa je pobegnil iz gostilne. Domobranska patrulja je odšla proti njegovem stanovanju, ker je Oblak sklepal, da se je Rajer umaknil tja. In res se je, vendar ni prišel po cesti, pač pa po prehodih med hišami in se svojemu stanovanju približal z zadnje strani hiše. Ko je njegova žena pred vrati opazila domobrance, je začela na ves glas vpiti, da hoče v hišo vdreti »Črna roka« in vse pobiti.

Medtem je vodja domobranske patrulje opazil Rajerja in od njega zahteval, naj miruje, vendar ga  ta ni ubogal. Zdaj je Oblak nameril vanj s puško in sprožil, a je zatajila. Kot trdijo nekateri, je Rajer tedaj Oblaka udaril s pestjo po ustih, da se mu je ulila kri in mu iz rok iztrgal puško. Zatem je enemu od pripadnikov patrulje poskušal iztrgati še brzostrelko. Takrat se je osvestil Oblak, ki ga je Rajer zbil na tla, iztrgal Rajerju svojo puško in ga ustrelil.

Domobransko poročilo o tem dogodku pravi, da Rajer nikoli ni bil kaj prida, da je bil ves čas privrženec OF in da je zato sovražil domobrance. Po kasneje pridobljenih podatkih naj bi tudi vzdrževal zvezo med logaškimi in postojnskimi aktivisti OF ter imel tesne stike z nekaterimi nevarnimi ljudmi. Nikoli pa ni bilo povsem zanesljivo ugotovljeno, koliko je resnice v teh navedbah ali pa so domobranci skušali na tak način prikriti posledice sicer vsakdanjega gostilniškega pretepa.

Iz tega obdobja je znanih tudi več primerov, ko so domobranci na različne načine skušali priti do vrednejših dragocenosti, denarja itd.

Velike težave so domačinom na logaškem območju v zadnjem razdobju druge svetovne vojne povzročali begunci iz vzhodnega predela tedanje Jugoslavije.

Po osvoboditvi teh območij so se od tam umaknili ostanki enot, ki so sodelovale z okupatorji, marsikdaj tudi z družinami. To so bili četniki Draže Mihailovića, Srbska državna straža (nedićevci) in Srbski prostovoljski korpus (ljotićevci).

Domobransko poročilo o tem dogodku pravi, da Rajer nikoli ni bil kaj prida, da je bil ves čas privrženec OF in da je zato sovražil domobrance. Po kasneje pridobljenih podatkih naj bi tudi vzdrževal zvezo med logaškimi in postojnskimi aktivisti OF ter imel tesne stike z nekaterimi nevarnimi ljudmi. Nikoli pa ni bilo povsem zanesljivo ugotovljeno, koliko je resnice v teh navedbah ali pa so domobranci skušali na tak način prikriti posledice sicer vsakdanjega gostilniškega pretepa.

Iz tega obdobja je znanih tudi več primerov, ko so domobranci na različne načine skušali priti do vrednejših dragocenosti, denarja itd.

Velike težave so domačinom na logaškem območju v zadnjem razdobju druge svetovne vojne povzročali begunci iz vzhodnega predela tedanje Jugoslavije.

Po osvoboditvi teh območij so se od tam umaknili ostanki enot, ki so sodelovale z okupatorji, marsikdaj tudi z družinami. To so bili četniki Draže Mihailovića, Srbska državna straža (nedićevci) in Srbski prostovoljski korpus (ljotićevci).

                 PADLI BORCI V NOV IN ŽRTVE
             FAŠISTIČNEGA NASILJA 1941 – 1945
                                     BORCI
     HRPELJE                                             SLOPE
BOŽEGLAV MILKO   1927 – 1944    SEGULIN FRNC          1910 – 1944
DOBRILA GEZA         191? – 1943    POČKAJ DOMINIK     1924 – 1945
METLIKA MILAN      1910 – 1945    POČKAJ JOŽE             1906 – 1944
     KOZINA                                          OPARA PAVEL           1910 – 1944
SOSIČ VLADIMIR      1922 – 1944    ZADNIK JOŽE             1920 – 1944
PONIKVAR BORIS     1917 - 1945    POČKAJ ANGEL         1920 – 1943
BENČIČ STEVO          1922 - 1943    VATOVEC JOŽE         1920 – 1943
SOSIČ KAREL             1907 – 1943      TUBLJE
KOLARIČ IVKO          1927 - 1944    SEGULIN FRANC       1925 – 1944
MIHELE IN NASIRC                          STANČIČ FRANC       1920 – 1944
PIRC ZORKO               1925 – 1945       VRHPOLJE
PREŠNICA                                           SOSIČ MILENA           1919 – 1943
PEČAR IVAN               1922 - 1944    METLIKA VITKO       1912 – 1944
BOLČIČ ALBIN           1911 - 1944    BERNETIČ STANKO  1918 - 1944
BIZJAK BRUNO          1923 - 1945    RACMAN PETER        1915 – 1944

                                      ŽRTVE
     HRPELJE                                             PREŠNICA
BOŽEGLAV MARIJA 1925 - 1944    MIHALIČ JOŽE           1926 – 1944
DOBRILA JOŽE          1911 - 1944    ROJC ?                          1925 – 1945
OBERSNEL JOŽE       1903 - 1944    PEČAR ALBIN             19?7 – 1944
TUL FRANC                1913 – 1945        SLOPE
     KOZINA                                          JELUŠIČ MARIJA       1882 – 1944
ŠTURM STOJAN         1913 - 1944        TUBLJE
URŠIČ JOŽE                1908 - 1945    SEGULIN LIDIJA        1936 – 1945
MARC RUDOLF          1915 - 1945    KASTELIC MILAN     1926 – 1944
MIHALIČ ADOLF       1913 - 1943    MIHELE IN NASIRC
MIHALIČ ANGEL       1920 - POG.

 

PINCULIČ MIHA          PLANINA         TOMŠE FRANC    IZVIR
PINCULIČ FRANC      PLANINA          TURK MIHA          PLANINA
PINCULIČ MIHA          PLANINA         UNETIČ JANEZ    GRADEC
PINCULIČ JANEZ       PLANINA         VEGELJ ANTON   PLANINA
PINCULIČ MIHA          PLANINA         VINTAR ANTON   PLANINA
PINCULIČ MIHA          PLANINA         VINTAR JANEZ    PLANINA

                        PADLI BORCI IZ TEGA PODROČJA
VEGELJ FRANC     PLANINA             KODRIČ MIHA      BREZJE
KODRIČ JANEZ     BREZJE                BARBIČ MIHA      BREZJE
UNETIČ FRANC    GRADEC

                                          NAŠA KRI JE SEME, IZ
                                          KATEREGA KLIJE NOV
                                     SREČNEJŠI SLOVENSKI ROD


FIGEL DANJEL              1924-1943     MILOST FRANC                1889-1943
FRANKO OTOKAR        1907-1944     MILOST HENRIK               1910-1945
GOMIŠČEK GABRIJEL 1898-1944     MOZETIČ JOŽEF               1928-1945
GOMIŠČEK MILOŠ        1923-1943     MOZETIČ JULIJ                1914-1945
GORJAN ANTON           1923-1944     PAVLETIČ JULKA             1908-1945
HVALIČ CVETKO           1921-1943     PRIJON JOŽEF                 1927-1945
JUG ALBIN                     1912-1941     RIJAVEC ANTON              1925-1945
JUG ALBIN                     1916-1945     SLOKAR LUDVIK              1918-1945
JUG IVAN                       1919-1944     SĻOKAR VALERIJA          1920-1945
JUG MILAN                    1922-1943     SREBRNIČ CVETKA         1923-1945
JUG ŠTEFANIJA            1922-1943     ŠULIGOJ JOŽEF               1925-1945
JUG JOŽEF                    1923-1943     VIŽIN JOŽEF                     1927-1945
KANCLER AVGUST       1910-1944     ZAVRTANIK FRANC         1920-1945
KANCLER AVGUST       1923-1944     ZNIDARŠIČ ŠTEFAN        1898-1944
KANCLER ROBERT       1929-1944        
KANCLER STANKO       1917-1944     PADLI V   
KNEZ AVGUST              1911-1944     ITALIJANSKI VOJSKI   
KULJAT FRANC             1923-1943     BOŠTJANČIČ VLADIMIR  1916-1943
KULOT IVAN                  1913-1944     ČERNE KARLO                 1912-1941
LAZAR JOŽEF                1925-1944     FIGEL JOŽEF                   1916-1941
LEBAN EDI                     1914-1945     HUMAR IVAN                    1908-1945
LEBAN STANKO            1918-1944     PODOBNIK JANKO           1917-1944
MARAŽ FRIDERIK         1923-1945     SREBRNIČ CIRIL              1911-1942
MERMOLJA FRANC      1927-1944     SREBRNIČ TUGOMIR      1922-1941
MOZETIČ DAVORIN      1924-1945     VETRIH FRANC                1912-1942
MOZETIČ MILOS           1922-1944     VIŽIN ANTON                    1922-1943
MILOST SLAVKO           1923-1943     VUGA ALOJZ                    1919-1943
NEMEC ALOJZ              1918-1945     VUGA IVAN                       1912 -1942
OBIDIČ BRUNO             1925-1944     VUGA MARIO                    1921-1941
PAVLETIČ VALENTIN   1913-1944        
PAVŠIČ MIRKO             1922-1945     CIVILNE ŽRTVE   
PERŠON FRANC           1905-1945     ČUBEJ IVAN                     1939-1943
PLANINŠČEK FRANC   1903-1943     FON MARIJA                     1888-1944
POBERAJ ALOJZ          1911-1944     JAKIN ANGEL                    1922-1945
REPIČ IVAN                   1922-1944     KOMEL VALENTIN           1875-1945
SAKSIDA FRANC          1915-1943     MARUŠIČ HEDVIKA          1916-1945
SREBRNIČ ANTON       1912-1943     MIHELJ ALOJZ                  1895-1944
SREBRNIČ DRAGO       1924-1944     NUSSDORFER PAVLA      1909-1943
SREBRNIČ JOŽE           1884-1944     TRPIN JANEZ                   1894-1943
-NARODNI HEROJ                                VUGA PETER                  1922-1944
ŠIROK FRIDERIK          1928-1944        
ŠIROK JOŽEF                1922-1944     DRUGE ŽRTVE    
ŠTRUKELJ MILOJKA     1925-1944     CEJ JULIJ                          1926-1944
ŠULIGOJ LUDVIK          1923-1943     ČIČIGOJ JOŽEF                1908-1944
TEMPO ITALICO            1903-1943     EPICURI FELICE               1899-1943
VALENTINČIČ ALBIN    1917-1944     MILOST AVGUSTA           1892-1944
VALENTINČIČ IVAN      1914-1944     MILOST EVGEN                1881-1944
VIŽIN MARIO                  1902-1942     PELLEGRINI ANTON       1903-1943
ZAVRTANIK BRUNO     1926-1945     ZAVRTANIK IVAN              1907-1943
ZAVRTANIK DANJEĻ    1915-1944        
ZAVRTANIK VENCE      1912-1944      

LUDVIK ŠPACAPAN          1924 - 1943
FRANC ŠPACAPAN            1927 - 1945
ANDREJ VONČINA             1909 - 1943
PETER VONČINA               1912 - 1945
.
          ŽRTVE VOJNE
     IN FAŠIST. NASILJA
JOŽE BAJT                        1915 - 1945
BLAŽ ČAR                         1876 - 1944
ANDREJ ERJAVEC           1899 - 1943
JERNEJ GROŠELJ            1905 - 1944
ANDREJ GRUDEN            1911 - 1943
JOŽEFA GRUDEN             1923 - 1944
MARIJA GRUDEN              1885 - 1943
ADOLF HABE                     1908 - 1944
PETER HVALA                   1860 - 1943
IZIDOR HVALA                    1917 - 1943
IGNAC KOGEJ                    1887 - 1943
ILINKA KOGEJ                    1916 - 1943
MILKA KOBAL                    1924 - 1945
TOMAŽ KOBAL                  1896 - 1945
JOŽEFA KOLENC               1897 - 1945
VALENTIN KOLENC          1904 - 1943
FRANC LAPAJNE              1900 - 1943
IVANKA LIKAR                   1919 - 1945
PETER LIKAR                    1887 - 1943
MARIJA POLJANEC          1925 - 1945
JANEZ REJC                     1894 - 1944
DOMINIK SKOK                1901 - 1943
JULIJANA SKOK               1898 - 1945
LUDVIK SKOK                  1902 - 1944
FRANC ŠPACAPAN          1901 - 1944
LUKA VONČINA                1892 - 1945
PETER VONČINA             1883 - 1944

Neobiskani spomeniki
tu lahko zapišeš kar se ti zdi pomembno
Kermavnar .&. Miloš . & . Kermavnar Miloš
23.2.2025. 00:00
18.1.2026. 14:36
Zdenka Primožič
Grob(išče)
9855
Studeno, pokopališče, Širca Ivan
  • Ivan Širca. Sistory.
    datum rojstva: 20. 4. 1900, kraj rojstva: Strmica, vojni status: Civilist, datum smrti: 14. 11. 1943, kraj smrti: Kačja vas, kraj pokopa: Studeno, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Fotografija:  Širca Ivan Pokopališče Studeno – Postojna, Geneanet, str. 5. 
Pokopališče Studeno – Postojna. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Studeno 68

[križ, ovit z vrtnicami] 

ŠIRCA
[fotografija v medaljonu]  * 20. 4. 1900
PADEL KOT TALEC
14. 11. 1943


VEŠ, GOSPOD, DA SMO PRAH
TRAVA IN CVETJE NA POLJU

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 24.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič
24.7.2025. 21:34
28.7.2025. 05:50
Nagrobnik
Postojna
2473 STUDENO, 3031/3
2475
Mozirje, v spomin padlim borcem
Ob cesti na robu gozda iz smeri Mozirja proti vasi Pizdelj. spomenik-grobišče s spominsko ploščo. Stoji nad cesto Ljubija-Lepa Njiva Pod pečmi.

V spomin padlim borcem za svobodo

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič.29.10.2017 S.Gradišnik, 10.1.2023
5.2.2023. 00:00
S.Gradišnik, dodal opis lokacije in lastnine, 10.1.2023. VIR: Samo en cvet Dodal fotografiji. M. Hladnik 5. 2. 2023.
Grob s kamnitim spomenikom in ploščo
Mozirje
Ljubija 114 a, parc.št. 120, k.o. Ljubija-last Marjana Usarja, Ljubija 14.
6823
Pokopališče Biljana


Nagrobniki imajo samo zvezdo namesto križa.

  • Ivan Sirk. Sistory.
    datum rojstva: 11. 11. 1923, kraj rojstva: Dobrovo, vojni status: Grški partizan, voj. enota, čin: Slovenska partizanska četa "Primorje" (ELAS), datum smrti: 1. 12. 1943, kraj smrti: Kefalonija, država smrti: Grčija, država pokopa: Grčija, vzrok smrti: Umrl v vojnem ujetništvu, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»SIRK IVAN, r. 11. novembra 1923 Dobrovo v Brdih (Nova Gorica), umrl 1. decembra 1943 na otoku Kefaloniji, v nemškem ujetništvu, pripadnik samostojne slovenske partizanske čete »Primorje« pri ELAS na otoku Kefaloniji in nemški ujetnik.«

  • Albert Klun idr.,  Boj pod Olimpom, Slovenci v NOB Makedonije, Grčije in Albanije 1941−1945, Ljubljana: Založba Borec in  Koper: Založba Lipa, 1984, str. 470−471.
  • Stanislav Sirk. Sistory. 
    datum rojstva: 26. 7. 1922, kraj rojstva: Dobrovo, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: XVII. SNOB Simona Gregorčiča, datum smrti: 10. 10. 1943, kraj smrti: Št. Peter pri Čedadu, država smrti: Italija, kraj pokopa: Biljana, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

.....................................................

 

Pokopališče Biljana je na južnem robu vasi.


[zvezda]
SIMČIČMIRKO 1924--1980
ANA 1929--1981

.....................................................

DRUŽINA SIRK [križ]

STANKO  26. 7. 1926  -- 10. 10. 1943  [slika v medaljonu]
IVAN       11. 11. 1923  --   1. 12. 1943  [slika v medaljonu]

.....................................................

[zvezda ]ZALETEL
IVAN        1887   1956
JOŽEFA   1889   1960
SLAVKA   1921   1981
IVAN        1914   2002

.....................................................

[slika v medaljonu][križ]
ŽARKO SFILIGOJ
* 23. 8. 1924    + 11. 12. 1942

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, 13. 6. 2021
13.6.2021. 00:00
26.11.2025. 07:25
M.Kermavnar, 26. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič dodal podatke iz Sistory za Sirk. --
Nagrobnik
Brda
K. o. 2285 BILJANA, parc. št. 2265
6659
Dva sosednja groba padlih med 2. vojno, Zabukovje
  • Franc Klenovšek. Sistory.
    datum rojstva: 15. 8. 1911, kraj rojstva: Podvrh, vojni status: NOV in POS, datum smrti: 23. 12. 1944, kraj smrti: Mrzla planina, kraj pokopa: Zabukovje, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Ustaši

.................................................................................................

»BENJAMIN KARTUŠ
[fotografija]
je bil rojen 24. februarja 1926 v Franciji kot sin rudarja Antona in Marije, rojene Kozorog. V Franciji, kjer je bil oče takrat rudar, je živel do 6. leta. Leta 1932 se je vrnil s starši v Jugoslavijo.
Šolo je pričel obiskovati v letu 1932/33 na Senovem ter dovršil 7 razredov, prav tako tudi 3 razrede meščanske šole. Zatem se je izučil trgovske obrti. Junija 1944. leta je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, kjer je ostal samo 5 tednov. Pobegnil je ter se 3. avgusta 1944. prostovoljno javil pri Kozjanskem odredu in bil dodeljen kot borec II. bataljonu Kozjanskega odreda. Bil je aktiven in zelo borben. 10. decembra 1944 je padel v bojih z Nemci na Pokojnem vrhu - Zabukovje pri Sevnici, kjer je tudi pokopan. Padel je kot mitraljezec, imel je čin vodnika.

  • Šribar Slavko, Škaler Stanko, Padli v ognju revolucije, Krško: Zveza ZB NOV občine Krško, 1971, str. 168.

»Priimek, ime, partizansko ime               KARTUŠ Benjamin
Leto in kraj rojstva                                   24. 2. 1926, Vergonžan, Francija
Datum vstopa v NOV in POS                  VIII. 1944
Poklic                                                       dijak
Ostalo                                                      Bil je mitraljezec in vodnik v 2. četi 2. bataljona, nato
                                                                v 3. bataljonu. padel je 10. decembra 1944 na 
                                                                Pokojnem vrhu.«

  • Tomaž Teropšič, Kozjanski odred, 2. knjiga, Knjižnica NOV in POS 29/3, Maribor: Založba Obzorja, 1993, str. 154.

.................................................................................................

»Priimek, ime, partizansko ime               GRAČNER Mirko
Leto in kraj rojstva                                   16. 2. 1926, Brdo pri Planini
Datum vstopa v NOV in POS                  VIII. 1944
Poklic                                                       kmečki sin
Ostalo                                                      Bil je sekretar SKOJ v 2. četi 2. bataljona Padel je 
                                                                12. decembra 1944 v Zabukovju pri Planini.«

  • Tomaž Teropšič, Kozjanski odred, 2. knjiga, Knjižnica NOV in POS 29/3, Maribor: Založba Obzorja, 1993, str. 154.

»Planina pri Sevnici
 […]
GRAČNER MIRKO, r. 1926 na Brdu pri Planini, kmečki sin. Avgusta 1944 vstopil v Kozjanski odred. Padel 12. decembra 1944 v Zabukovju pri Planini.« 

  • Miklavž Liška, Padli borci  in žrtve fašističnega terorja v občini Šentjur pri Celju, , v: Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah: Delavska univerza Rogaška Slatina, 1984, str. 384.

.................................................................................................

»Priimek, ime, partizansko ime               PENIČ Ivan
Leto in kraj rojstva                                   27. 12. 1926, Podsreda
Datum vstopa v NOV in POS                  IX. 1944
Poklic                                                       študent
Ostalo                                                      Padel je 10. decembra 1944 pri Zabukovju.«

  • Tomaž Teropšič, Kozjanski odred, 2. knjiga, Knjižnica NOV in POS 29/3, Maribor: Založba Obzorja, 1993, str. 283.

»Podsreda
[…]
PENIČ IVAN, rojen 27.decembra 1926 v Podsredi, v NOV je vstopil oktobra 1944, padel je 10. decembra 1944 v borbi pri Zabukovju.«

  • Miklavž Liška, Padli in žrtve iz občine Šmarje pri Jelšah, v: Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah: Delavska univerza Rogaška Slatina, 1984, str. 411.
Pokopališče Zabukovje nad Sevnico. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Zabukovje nad Sevnico 1

 

   1. grob                          

KLENOVŠEK 

ROJEN    15. 8. 1911
PADEL  24. 12. 1944


   2. grob                          


PADLA ZA
SVOBODO
10. 12. 1944

KARTUŠ MINKO
* 24. 2. 1926
GRAČNER MIRKO
* 18. 2. 1926


   dodana plošča na 2. grobu

PENIČ VANČI
IZ PODSREDE
ROJ. 1926
PADEL V NOB
1944

Obstoječi spomeniki
Ljubo Motore
1.5.2021. 00:00
27.11.2025. 08:07
M.Kermavnar, 27. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič v Opis dodal podatke iz Sistory in literature. Uredil zapis. --
Nagrobnik
Sevnica
K. o. 1367 ZABUKOVJE, parc. št. 1447
9857
Studeno, pokopališče, Simčič Adolf
  • Adolf Simčič. Sistory.
    datum rojstva: 31. 10. 1924, kraj rojstva: Studeno, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: III. SNOUB Ivana Gradnika, datum smrti: 6. 1. 1944, kraj smrti: Črni Vrh pri Idriji, kraj pokopa: Studeno, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Fotografija:  Simčič Adolf Pokopališče Studeno – Postojna, Geneanet, str. 7. 
Pokopališče Studeno – Postojna. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Studeno 68

[križ]

TU POČIVAJO

ADOLF SIMČIČ
29. 10. 1924  -  1. 6. 1944

DAROVAL SVOJE MLADO
ŽIVLJENJE NA OLTAR DOMOVINI
V ČRNEM VRHU

 

MLADI SINKO CVET DEVIŠKI
ANGEL JE PRIŠEL PO TE,
NESEL TE JE V ZBOR SVET-
NIŠKI NA GOSPODOVO SRCE

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 24.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič
24.7.2025. 22:06
28.7.2025. 05:58
Nagrobnik
Postojna
2473 STUDENO, 3031/3
10254
Cerklje ob Krki, Kerin Leopold
  • Leopold Kerin. Sistory. 
    datum rojstva: 16. 2. 1895, kraj rojstva: Loke pri Leskovcu, vojni status: Civilist, datum smrti: 28. 7. 1942, kraj smrti: Klaustal, država smrti: Nemčija, kraj pokopa: Klaustal, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v izgnanstvu, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»Izgnanci, umrli v Nemčiji, na okupiranih ozemljih Poljske in Francije (Šlezije, Alzacije in Lorene) ter na poti v domovino na Češkem, Madžarskem,  v Srbiji in na Hrvaškem
[…]
Zap. številka                     233
Priimek in ime                   KERIN LEOPOLD
Datum in kraj rojstva        16. 02. 1894, Račja vas - Cerklje pri Krki
oziroma izgona
Datum in kraj smrti           28. 07. 1942, Klaustal«

  • Slovenski izgnanci 1941 - 1945, umrli v tujini, Seznam, Ljubljana: Društvo izgnancev Slovenije 1941−1945, 1995, str. 9.
  • Fotografija: Kerin Leopold Geneanet, Pokopališče Cerklje ob  Krki, str. 32. 
Pokopališče Cerklje ob Krki. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Cerklje ob Krki 15.

 

[križ]

   KERINOVI

LEOPOLD          1895  -  1942
                            V NEMČIJI

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 27. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič.
27.11.2025. 08:29
4.12.2025. 17:40
Nagrobnik
Brežice
K. o. 1302 CERKLJE, št. parc. 3076/1
38
Gobovce - Spominsko znamenje talcem

Opis dogodka:

2. julija 1942 se je nemški vojak sam po nesreči ustrelil v nogo. Na nemški žandarmeriji je trdil, da so ga ustrelili partizani. Že naslednjega dne so ob 6. uri zjutraj prignali v gramoznico, kjer sedaj stoji obeležje, pet napol oblečenih mož in jih na mestu ustrelili.

Gestapovci so zahtevali talce najprej od komandirja žandarmerijske postaje v Podbrezjah, vendar je ta sodelovanje odklonil. Več sreče je gestapo imel pri kovorskem občinskem komisarju. Ta je šel sam kazat hiše, iz katerih naj Nemci poberejo talce. 

Spominsko obeležje je postavil krajevni odbor ZB NOV Podbrezje in ga odkril v oktobru 1960.

Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 133-134.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 227.

EŠD: 15924

Foto 4: posneta 7. 1. 2020

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=15924

Na levi tik ob cesti Gobovce-Podbrezje za 2. ovinkom ob nekdanjem peskokopu oz. kamnolomu.

3. 7. 1942 so bili/ na tem mestu/ ustreljeni talci/Alojz Pavlin/Vinko Golmajer/Jože Bodlaj/Jože Kokalj/Peter Dolenc/(...) Podbrezje

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik in Greta Fister - Štamulak
137 cm visoko kamnito obeležje z zglajeno ploskvijo
Naklo
10255
Cerklje ob Krki, Strle Mihael
  • Mihael Strle. Sistory. 
    datum rojstva: 23. 8. 1891, kraj rojstva: Hrastje pri Cerkljah, vojni status: Civilist, datum smrti: 4. 10. 1944, kraj smrti: Eisenstein, država smrti: Nemčija, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v izgnanstvu, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»Izgnanci, umrli v Nemčiji, na okupiranih ozemljih Poljske in Francije( Šlezije, Alzacije in Lorene) ter na poti v domovino na Češkem, Madžarske v Srbiji in na Hrvaškem
[…]
Zap. številka                                                              545
Priimek in ime                                                            STRLE MIHAEL
Datum in kraj rojstva  oziroma izgona                        23. 08. 1891, ZASAP -  Cerklje ob Krki
Datum in kraj smrti                                                     04. 10. 1944, EISENSTEIN«

  • Slovenski izgnanci 1941 - 1945, umrli v tujini, Seznam, Ljubljana: Društvo izgnancev Slovenije 1941−1945, 1995, str. 16.
  • Fotografija: Mihael Strle Geneanet, Pokopališče Cerklje ob Krki, str. 37.

 

Pokopališče Cerklje ob Krki. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Cerklje ob Krki 15.

 

[križ, ovit z vrtnico]                             

STRLE  -   COLARIČ

MIHAEL            1891  -  1944   
                      V NEMČIJI

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 27. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič.
27.11.2025. 08:40
27.11.2025. 08:40
Nagrobnik
Brežice
K. o. 1302 CERKLJE, št. parc. 3076/1
9858
Ivanji Grad, Neznanemu partizanu

Fotografija: NEZNANEMU PARTIZANU  Geneanet, Pokopališče Ivanji Grad, str. 1.

Pokopališče Ivanji Grad – Komen. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Ivanji Grad 24, 6223 Komen

[napis na lesenem križu]

                 T
                 U
                 K
                 A
                 J 
NEZNANI    PARTIZAN
                 P
                 O
                 Č
                  I
                 V
                 A

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 24.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič
24.7.2025. 22:22
24.7.2025. 22:30
Nagrobnik
Komen
2409 IVANJI GRAD, 18
10256
Tabor, Rajovec Filip
  • Filip Rajovc. Sistory. 
    datum rojstva: 24. 4. 1909, kraj rojstva: Miklavž pri Taboru, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: VI. SNOUB Slavka Šlandra, datum smrti: ??. 5. 1945, kraj smrti: Dachau, država smrti: Nemčija, kraj pokopa: Dachau, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl na poti v/ iz internacije, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»PADLI BORCI IN ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA
[…]
RAJOVEC Filip, rojen 24. aprila 1909 v Miklavžu pri Taboru, kmet, preminil med potovanjem iz taborišča Dachau maja 1945.«

  • Rado Zakonjšek, Taborski kresovi, Tabor: Temeljna kulturna skupnost Žalec, 1974, str. 94.
  • Fotografija: Rajovec Filip Geneanet, Pokopališče Tabor - Tabor, str. 13. 
Pokopališče Tabor - Tabor. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Tabor 54

 

[križ]                                                 

DOLARJEVI

RAJOVEC FILIP
1909  UMRL ZA SVOBODO  1945

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 27. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič.
27.11.2025. 08:58
27.11.2025. 09:00
Nagrobnik
Tabor
K. o. 1009 OJSTRIŠKA VAS, parc. št. 1136/1
237
Naklo - Spomenik NOB

OPIS SPOMENIKA:  

Spomenik, visok 455cm, je izdelan iz istrskega kamna.  Napisi so vklesani v stranske ploskve

OPIS DOGODKA:

Osrednji spomenik je posvečen padlim domačinom, ki so se med NOB v velikem številu pridružili boju proti okupatorju.

Tako so že 26. julija 1941 na Cegelnici ustanovili 1. Kranjsko četo, katere prenekateri borec se je kasneje boril v večjih borbah, tako v Dražgošah, kot  pod Storžičem, na Mošenjski planini in v Okrogelski jami.

Poleg zgoraj omenjenega besedila so na spomeniku zapisana imena sledečih borcev in talcev:

BORCI NOV OD LETA 1941

Mede Pavla – Katarina, narodni heroj, Mede Rudi – Groga, Fister Miha, Guček Jože, Poličar Jože, Rejc Vinko, Vinkšel Miha

1942

Pipan Ferdinand

1943

Ažman Franc, Golob Vinko, Grašič Peter, Hafner Stanko, Hribar Valentin, Jenko Janko, Potočnik Jakob, Voglar Jože, Zelnik Anton

1944

Ažman Pavla, Križaj Ivan, Križaj Jože, Markič Matevž, Sajovic Vinko, Šubic Pavel

TALCI

Golob Marija, Lavička Bohuslav, Markovič peter, Barle Jože, Praprotnik Janez, Praprotnik Jože, Strupi Jože, Hrovat Alojz, Hrovat Vinko, Dolfar Janez, Grašič Viktor

VIRI:  Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije 1975, Pomniki NOB v občini Kranj, str. 113-114; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 231.

EŠD: 16399

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=16399

Spomenik, delo arhitekta Nandeta Jocifa, je postavil krajevni odbor ZB NOV Naklo in ga odkril 4. julija 1965.

V centru Nakla, na zelenici ob vodnjaku.

V LETIH 1941 – 1945

PADLI ZA SVOBODO

NISMO NIČ

SMO VEČ KOT NIČ

NE DOSTI VEČ

KADAR PA UMREMO

ZA SVOBODO

JE ONA VSE

Obstoječi spomeniki
Greta Fister - Štamulak, foto M. Hladnik 7. 4. 2013, 18. 4. 2017
20.10.2025. 22:02
Spomenik
Naklo
2216
Istrski odred, istrsko vojno področje in prva seja skupščine Okrajnega NOO za okraj Brkini
Spominska plošča se nahaja na steni stavbe Rjavče št. 3.

"V SPOMIN NA USTANOVITEV"

ISTRSKEGA ODREDA         ISTRSKEGA VOJNEGA

                                               PODROČJA

5. OKTOBRA 1943                6. MAREC 1944

PRVO SEJO SKUPŠČINE OKRAJNEGA NOO

ZA OKRAJ BRKINI 11. SEPTEMBER 1944

Obstoječi spomeniki
Potepan S., 26. 8. 2017; slika 2 Bor1974-17.X.2020 29.maj 2021 dopolnil D.Divjak
29.5.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Spominska plošča
Ilirska Bistrica
K.o.: 2564-RJAVČE, št.parc.: 772
6975
DOBOVEC - Spominska plošča gasilcem

Vir foto: Google Maps

Prenešeno na sloj Obeležja.

vsi123

Gasilski dom PGD DOBOVEC, Dobovec 24

Na spominski plošči gasilskega doma piše le UMRLI GASILCI.

Uničeni spomeniki
18.9.2021, 1.2.2022 D.Divjak nedokončano
3.8.2023. 00:00
25.7.2025. 06:48
1.2.2022 dodal posnetek D.Divjak S.Gradišnik, 6.11.2022, ni partizanski spomenik S,Gradišnik, na domu je navadna spominska plošča gasilcem. Ni NOB obeležje..
Trbovlje
K.o.: 1872 - DOBOVEC, št.parc.: 213/2
10257
Stična, Šval Vili
  • Viljem Šval. Sistory. 
    datum rojstva: 13. 6. 1911, kraj rojstva: Mleščevo, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 31. 1. 1944, kraj smrti: Ljubljana /Sv. Urh, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

   »V noči od 12. na 13. januar 1944 so domobranci iz srednje tehnične šole pripeljali na Sv. Urha med »tajnimi« priporniki tudi 32-letnega notarskega pripravnika Vilija Švala iz Ivančne gorice. Že v predvojnih letih je delal na domačem terenu v najbolj naprednih vrstah skupaj z Jožetom Rusom, Edom Turnherjem, Pepco Zajc-Udovičevo in drugimi. Ob okupaciji je bil med prvimi organizatorji upora na terenu. Sodeloval je s sošolcem Borisom Ziherlom in imel stike tudi z Borisom Kidričem. Dne 5. maja 1942 so ga Italijani aretirali v kolodvorski čakalnici v Ivančni gorici, ko se je nameraval odpeljati v službo v Višnjo goro. Dobrih štirinajst dni je bil zaprt v Novem mestu, nato so uklenjenega prepeljali v ljubljanske zapore, kjer je ostal do decembra 1942. Iz Ljubljane je moral v Italijo v taborišče Renicci. Kako tesnobne dni je preživljal v ljubljanskih zaporih, izvemo iz pisma, ki ga je 12. maja 1943 pisal iz taborišča materi za rojstni dan. Opravičeval se ji je, ker se je prejšnje leto ni mogel spomniti ob tej priložnosti: 'Dogodki so tedaj prehitevali drug drugega, saj je bilo videti, da ne bom več praznoval ne Tvojega ne svojega rojstnega dne, in v takem okolju je najbolje, da se človek iznebi vseh misli na dom in svojce …'
   Ko je v mislih izbiral rože in darilo za mater, je zapisal: 'V koncentracijskem taborišču ni cvetic, da bi Ti jih poklonil, ni knjig ali sličnih predmetov, da bi Te lahko razveselili. Da, samo ene vrste cvetico sem videl, zanimivo − rdeči mak, ponosno je rasel osamljen med bodečimi žicami. Izven naših žic, kjer se razprostira žitno polje, ga nisem opazil. Kakor da se je v protest preselil raje k nam med žice. Toda mak ima svojo barvo in nekateri so imeli 1. maja celo sitnosti zaradi njega, zato za voščilo ni primeren. A kljub vsemu Ti pošiljam za god cvetice - planike, ki rastejo sredi skal v najbolj trdih življenjskih pogojih. Ob njih je knjiga z naslovom: Renicci 1943. To je samo ena knjiga med stoterimi knjigami, popisanimi s trpljenjem našega naroda. Toda iz trpljenja, iz trdih skal klije življenje - rastejo planike - najbolj spoštovane cvetice. Tako raste tudi naš narod v teh težkih dneh! Tudi naš narod bo spoštovan!'
      V začetku januarja 1944 se je Vili Šval na poti iz internacije ustavil v Rakeku pri materinem bratrancu Alojzu Vimerju. Sorodnik mu je povedal, da je v kraju veliko domobrancev z Dolenjskega, in ga opozoril, naj se jih izogiba. Šval se je skrival pred njimi, a so ga izsledili. Nekega večera so vdrli v hišo in ga prijeli. Aretiral ga je Slavko Gros s Krke, po domače Martinovčev.
    Dne 12. januarja so domobranci prepeljali Vilija Švala v Ljubljano na srednjo tehnično šolo. Tu je bil med domobranci tudi Švalov bratranec Stanko Šval iz Šentjerneja. Vilija so že prvi večer zasliševali in mučili v spodnjih prostorih srednje tehnične šole. Nekdo izmed domobrancev je Stanka Švala vprašal, če kaj pozna nekega Vilija Švala. Stanko je hotel vedeti, zakaj vprašuje po njem. 'Ravno zdaj ga lasajo tam spodaj!' mu je odvrnil.
      Stanko Šval je odhitel v spodnje prostore in obstal pred vrati, od koder je bilo slišati vpitje in udarce. Slišal je, kako so domobranci vpili nad pripornikom: 'Stoj mirno! Kaj nisi bil vojak?! Priznaj, da si bil organizator!'
     Med domobranci, ki so zasliševali in mučili Vilija Švala, je njegov bratranec spoznal po glasu Grčarja z vzdevkom 'Laudon?' iz Moravč pri Gabrovki, očeta štirih otrok. Eden izmed mučiteljev je med zasliševanjem stopil na hodnik. V rokah je še vedno držal vojaški pas. Stanko Šval je stopil k njemu in mu začel govoriti, da pozna družino Vilija Švala.  Ko je hotel spregovoriti dobro besedo v prid Viliju, ga je domobranec ostro zavrnil, češ da bodo prijeli še njega, če se bo potegoval za take ljudi.
    Naslednje jutro je Stanko Šval vnovič poskušal rešiti bratranca. Sklenil je, da bo poiskal dežurnega oficirja in govoril z njim. Ko je povpraševal po njem, je srečal znanca in mu povedal, koga išče in zakaj. Ta mu je dejal, da je prepozno, ker so Vilija Švala že odpeljali. Po mučenju je ponoči prosil, če bi smel na stranišče. Dovolili so mu. Skočil je skozi straniščno okno, a so ga prijeli in odpeljali.
    Kasneje je Stanko Šval povedal materi, kako je bilo z njenim sinom na srednji tehnični šoli in kako si je zaman prizadeval, da bi ga rešil. Na njeno vprašanje, kam so sina odpeljali, je dejal, da proti Polju. Kje je končal in kdo ga je ustrelil, ji je povedala svakinja Marija Šval iz Ostroga št. 1 pri Šentjerneju, mati domobranca Karla Švala.
   Marija Šval je morala še pred koncem vojne v Ljubljano zaradi bolnih oči. Po zdravljenju sta šla s sinom Karlom na pokopališče na Žalah obiskat grobove svojih znancev. S pokopališča se lepo vidita grič in cerkev na Sv. Urhu. Karel Šval je pri odhodu s pokopališča rekel materi:
     'Poglejte tisto cerkev na hribu!' in pokazal proti Sv. Urhu. 'Tam je bil ubit stričev Vili. Če ga bo hotel stric kdaj prekopati, mu bom pokazal, pod katero bukev so ga pokopali. Lahko jo bom našel, ker je zaznamovana. Ustreli ga je Jože Fatur z Vira pri Stični.'«

  • Štefanija Ravnikar Podbevšek, Sv. Urh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 508, 509, 510.


91. ŠVALJ Vili, rojen 13. junija 1921 v Ivančni Gorici, notarski pripravnik, pred italijansko internacijo aktivist OF in član okrožnega odbora OF Stična. 30. januarja 1944 so ga domobranci ubili na Sv. Urhu, ko se je vrnil iz italijanske internacije. (Vir: Štefanija Ravnikar-Podbevšek, Sv. Urh, str. 50; Pomniki NOB v občini Grosuplje, str. 78)

  • Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 339.
  • Fotografija: Šval Vili Geneanet, Pokopališče Stična, str. 26. 
Pokopališče Stična. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Stična 64.

 

[križ]                                                

ŠVALOVI

VILI  13. 6. 1911,       13. 1. 1944

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 27. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič.
27.11.2025. 09:13
27.11.2025. 09:13
Nagrobnik
Ivančna Gorica
K. o. 1810 STIČNA, parc. št. 29/1