| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Brest |
— |
Na križišču cest pod krajem Brest. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
17.5.2025. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Grob borcev Cankarjeve brigade na Marofu |
V skupnem grobu je pokopanih šest borcev Cankarjeve brigade, ki so padli 14.11. 1943 med napadom na utrdbe na Marofu. Spomenik v obliki iz klesancev grajene piramide z nagrobno ploščo pred njo je bil postavljen 1954. Avtor ureditve je Ivan Moreti. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 168. |
Grob je urejen na severozahodnem pobočju hriba Marof, ki blago pada proti Bršljinu. |
Tu leži šest neznanih partizanov, borcev IV. bataljona brigade Ivana Cankarja padlih za svobodo 14. novembra 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
L.H., 25.2.2018 |
— |
— |
— |
grob, spomenik |
Novo mesto |
K.o. Novo mesto, parcela št.480 |
|
Mozelj, Izvolitev prvih narodnoosvobodilnih odborov |
»Občani v krajevni skupnosti Ivan Omerza, kamor spada tudi Mozelj, so se
odločili, da bodo tako pomembni dogodek, kot je izvolitev prvih
narodnoosvobodilnih odborov, primerno obeležili. V središču Mozlja, kjer se je
pod lipo 22. junija 1942 konstituiral narodnoosvobodilni odbor Mozelj, bodo
postavili obeležje s podatki, ki bodo pričali kasnejšim rodovom, kako se je v
borbi tvorila ljudska oblast iz temeljnih sredin prebivalstva in dobila svojo
sedanjo obliko v samoupravnem socializmu in delegatskem sistemu.«
|
Mozelj, NEKJE v središču kraja
LOKACIJA NI TOČNA, popraviti, preveriti ali je bilo obeležje postavljeno! |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 11.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
11.2.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Kočevje |
— |
|
Narodni heroj Franjo Vrunč-Buzdo |
Ko je pritekel do potoka Voglajne, je skočil v potok, da bi ga prebredel, toda vtem so ga že dohiteli orožniki in planili nadenj. Orožnik Ploder ga je udaril s pištolo, tako da je imel precejšnjo rano na zatilju. Vrunč se je boril z vsemi močmi, toda več krepkih orožnikov ga je naposled le obvladalo. Zvezali so ga in ga odvlekli na orožniško postajo v Slivnico, nato pa odpeljali gestapu v Celje. |
Pred Osnovno šolo Gorica pri Slivnici, Gorica pri Slivnici 061 |
NARODNI HEROJ FRANJO VRUNČ_BUZDO, 1910 - 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
21.8.2021. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografijo in opis,20.10.2022. |
Doprsni kip |
Šentjur |
— |
|
Lončarič Karl |
— |
Pokopališče Šentvid pri Planini |
LONČARIČ KARL 1912USTRELJEN TALEC 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
6.10.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Šentjur |
K. o. 1163 Šentvid pri Planini, parc. št. 219 |
|
Ljubljana, pokopališče Šentvid, Ivanka Hojkar Sedej in Tone Sedej |
Tone Sedej: Sistory ne ponudi podatkov. Marta Rendla z INZ je na moje elektronsko pismo z dne 9. 5. 2023, v katerem sem ji posredovala citat iz knjige Četrta stran trikotnika, str. 75, v elektronskem pismu z dne 9. 5. 2023 odgovorila: »Anton Sedej pa v bazo še ni uvrščen. Kot je razvidno iz priloženega zapisa njegove usode, je razumeti, da je imel stalno bivališče v Ljubljani, in da je v BiH odšel le začasno. Če je temu tako, torej, da je v času smrti imel stalno bivališče na ozemlju današnje SLO, potem bi ga bilo treba v bazo še uvrstiti.« »Med drugo svetovno vojno je kar nekaj slovenskih prosvetnih delavcev v Bosni in Hercegovini umrlo ali je bilo ubitih. Med njimi so bili samo v Prijedoru trije. […] Anton Sedej, rojen leta 1912 Ljubljani, je leta 1936 diplomiral matematiko in ni mogel dobiti službe v Sloveniji. Zato je bil nastavljen v Prijedoru, leta 1940 pa na banjaluško gimnazijo. Ustaši so ga ustrelili leta 1943.« (Stanislav Koblar (ur.), Četrta stran trikotnika, Znameniti Slovenci in slovenska društva v Bosni in Hercegovini 1878-2000, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 75) » Na banjaluško gimnazijo je prišel mlad profesor iz Ljubljane Tone Sedej. Ko sva se do dobrega seznanila, sem tudi njega peljal k Mari. […] Kasneje me je obiskal tudi Sedej. Povedal mi je, da nekateri kolegi na gimnaziji pozorno zasledujejo vso zadevo, kar se mene tiče. Tam je tudi moj študijski kolega z zagrebške akademije Josip Crnobori, zamenjal je slikarja Boža Nikolića, ker je Nikolić bil kot Srb in Banjalučan pregnan v Srbijo. Crnobori, Sedej, Klerk in Blašković so tvorili zanesljivo skupino, ki je storila mnogo dobrega. […] Mara je kmalu zvedela, kje sem. Zvedela je pravzaprav še isti dan. Mislim, da je bil Tone Sedej, ki me je prav tisti dan hotel obiskati v Starem Kaštelu, pa mu je Rajhel dejal, da me ni več, Dal mu je nekaj mojih stvari, katerih nisem smel vzeti s seboj v Črno hišo. Tone je verjetno obnemel, kajti Rajhel mu ni povedal, da sem premeščen, ampak je skrivnostno molčal in dajal vtis, kakor da so me ustaši odpeljali, kar bi pomenilo gotovo smrt. Šele potem, ko je odhajal, mu je povedal, naj me poišče v Črni hiši. […] Tudi Sedej je bil dober in požrtvovalen. Zelo sposoben profesor, matematik in fizik, ki je popravljal ure, tudi tiste, nad katerimi so urarski mojstri obupali. Njemu sem zaupal svoje dnevnike. Dejal je, da jih bo skril v gimnazijskem fizikalnem kabinetu.« (Dore Klemenčič Maj, Izgubljeni zapiski, Ljubljana, 1972, str.: 26, 162, 187, 188, 215) Ivanka Hojkar por. Sedej: Sistory navaja Ime in priimek: Ivanka Hojkar-Sedej, Datum rojstva: 3. 2. 1916, Kraj rojstva: Šentvid nad Ljubljano, Kraj bivanja: Šentvid nad Ljubljano, Datum smrti: 2. 1. 1944, Kraj smrti/izginotja: Banja Luka, Kraj pokopa: Šentvid, Lj. Opomba: Letnica rojstva se ne ujema z letnico rojstva na nagrobniku. »Tada bi pred našim vratima dežurala pazikuća Ivana Sedej, koja je bila odana NOP - u , i u slučaju kakve opasnosti zvonjenjem nas obavještavala . - Nekoliko sastanaka i bolničkih kurseva je održano kod Danice Kokotović sa stanom u ...« (Žene Bosne i Hercegovine u narodnooslobodilačkoj borbi 1941-1945 godine, Sječanja učesnika, Sarajevo, 1977, str. 213, spletna stran: books.google.si › books . . Iskalnik grobov Žale, https://grobovi.zale.si/# |
Pokopališče Šentvid, Ljubljana – Šentvid, Oddelek [3], Vrsta [2], Grob [10] |
HOJKARJEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 11.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
11.5.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1754 Šentvid nad Ljubljano, parc. št. 346 |
|
Spominska plošča padlim gasilcem |
— |
Na pročelju Gasilskega doma v Letušu. |
SPOMIN GASILCEM PADLIM V NOV 1941 - 1945 VODOVNIK FRANC 1901-1942, STOPAR ALOJZ 1903 - 1942, PUNCER ANTON 1902 - 1942, REMIC IVAN 1916 - 1942, MOGU FRANC 1912 - 1944, RADOSLOVNIK IVAN 1887 - 1944, KOROŠEC JOŽE 1900 - 1944 SLAVA JIM! |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 9.4.2019 |
— |
— |
— |
Brušena kamnita plošča |
Braslovče |
984 LETUŠ, 634/4 |
|
Zorko Franc |
— |
Pokopališče Planina |
[razpelo] ZORKOTOVI FRANCI *24. 4. 1926 - PADEL 25. 2. 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
6.10.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Šentjur |
— |
|
Vladimir Kolar |
KOLAR, Vladimir, hrvaški novinar in publicist (Slavonski Brod, 23. 4. 1923 —
Gorjuše pri Radovljici, 22. 12. 1981). |
Na severnem delu pokopališča na Koprivniku. |
Vladimir Kolar |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 23. 7. 2017 |
21.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 21.7.2024, dodal povezavo na internetno stran. |
— |
Bohinj |
K. o. 2195 Gorjuše, parc. št. 2/3 |
|
IDRSKO-Cesta Briško Beneškega odreda |
Cesto Idrsko - Livek so z odprjem spominske ploče na veliki skali 1983 leta poimenovali po odhodu odreda v Benečijo. |
Na križišču odcepa ceste za Livek. |
Cesta Briško Beneškega odreda. Vir-fotografija 3, Google Maps |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič 26.12.2018
28.februar 2021 dopolnil D.Divjak |
— |
— |
28.2.2021 dopolnil podatke, posnetek in popravil lokacijo D.Divjak |
Spominska plošča |
Kobarid |
K.o.: 2229-IDRSKO, št.parc. 56/ |
|
Kavs Ivan |
Lastnik: Občina Slovenj Gradec.ZB Slovenj Gradec |
Pokopališče Slovenj Gradec. |
KAVS IVAN1886 1953BRZOJAVNI MOJSTERODLIKOVAN Z REDOMZASLUGE ZA NAROD.ČUJTE GORE....DA SINOVI SLAVE SMO. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
17.3.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Slovenj Gradec |
— |
|
Stanislav Grum - Slavko |
— |
Med cerkvijo in mrliško vežico na pokopališču v Zgornji Jablanici. |
TUKAJ JE ZADNJI DOM RUDARJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
19.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Šmartno pri Litiji |
— |
|
KAMNO-Grobnica na pokopališču Kamno |
— |
Iz vasi Kamno po levi strani Soče po cesti proti Tolminu. Ko se pripeljemo iz vasi je pokoipališče na levi strani. |
PADLI V BORBI ZA SVOBODO DEN 13.2.1944 Durick Vladimir roj. 6.10.1918 Lozej Miroslav roj. 6.9. 1925 Primožič Franc roj.15.5. 1924 Seražin Robert roj. 6.4.1913 SLAVA JIM |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 23.4.2019
1.marec 2021 dopolnil D.Divjak |
1.3.2021. 00:00 |
— |
1.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Grobnica |
Tolmin |
K.o.: 2231-KAMNO, št.parc.: 543/2 |
|
Šmartno ob Paki, spomenik v spomin na žrtve prve in druge svetovne vojne |
Spomenik je postavljen v spomin padlim v I. in II. svetovni vojni. |
Pokopališče Šmartno ob Paki. |
VSEM ŽRTVAM II. SVETOVNE VOJNE. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 21. 08. 2020 |
— |
— |
— |
Steber z napisnimi ploščami in vojakom. |
Šmartno ob Paki |
— |
|
Padlim borcem NOB-Brezno |
— |
Pokopališče v Breznu pri Podvelki. |
☆ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2021 |
31.12.2022. 00:00 |
— |
Sliki in prepis Bor1974, 15.VIII.2021
Dodal še dve sveži sliki M. Hladnik 31. 12. 2022. |
Dva marmorna kotna stebra, vmes pa marmorna plošča z napisom |
Podvelka |
— |
|
Radović Radivoje |
— |
Pokopališče Barbara |
RADOVIĆ RADIVOJE7.7.1940 - 11.4.1981 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
14.10.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Prevalje |
— |
|
KRED-Spomenik NOB |
Trije obeliski. Na prednjih straneh so pritrjene tri napisne plošče. Postavljen je bil 21. 7. 1963. EŠD 15338 |
Iz Robiča po cesti v vas.Pred vasjo na levo, nasproti hišne št. Kred 2. |
Na krvavi poti do zmage NOV PADLI KRED BON IVAN 1912 - 1944 CENČIČ AVGUŠTIN 1919 - 1944 CENČIČ IVAN 1914 - 1944 DANJELIČ MIROSLAV 1924 - 1944 FRATINA VINCENC 1925 - 1944 KOREN MIROSKAV 1922 - 1943 LAVRENČIČ SREČKO 1921 -1944 ROB DARKO 1928 - 1944 ROB JOŽEF 1914 - 1944 ROB STANISLAV 1920 - 1944 SOK STANISLAV 1919 - 1944 POTOKI HRAST AVGUŠTIN 1905 - 1944 GRAST GABRIJEL 1928 - 1944 KUŠČER MILAN 1928 - 1944 TERPIN JERNEJ 1901 - 1944 ŽUBER FRANC 1910 - 1944 ROBIČ BORJANČIČ IGOR 1924 - 1944 UMRLI V INTERNACIJI KRED FRATINA ANTON 1883 - 1944 FRATINA FRANC 1892 - 1944 FRATINA TEREZIJA 1892 - 1944 URBANČIČ ANTON 1886 - 1945 POTOKI KUŠČER ANDREJ 1893 - 1945 KUŠČER FRANC 1901 - 1945 LAVRENČIČ BENEDIKT 1896 - 1945 SKOČIR IVAN 1884 - 1945 ŽUBER ANDREJ 1899 - 1945 TALCI KOREN FRANC 1881 - 1944 ROB ANTON 1903 - 1944 TERPIN TOMAŽ 1881 - 1943 |
— |
— |
— |
— |
Igor Baloh in Vojko Hobič 8 .1. 2019
28.februar 2021 dopolnil D.Divjak D.Divjak |
28.2.2021. 00:00 |
— |
28.2.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Prosto stoječi spomenik |
Kobarid |
K.o.: 2219-KRED, št.parc.: 401/2 |
|
Kojsko |
Vir: sliki 2 in 3 Google Maps |
Kojsko 79 |
TU JE JUGOSLAVIJA! ŽIVEL MARŠAL TITO! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2017, foto 19. 5. 200512. februar 2021-dopolnil D.Divjak |
12.2.2021. 00:00 |
— |
12.2.2021-dopolnil podatke in sliki D.Divjak |
grafit |
Brda |
K.o.: 2290-KOJSKO, št.parc.: 769 |
|
Padlim v NOB in ŽFN, Veliki Podlog |
http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=28393&submit.x=0&submit.y=0 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 131. |
Spominska plošča se nahaja na fasadi zadružnega doma v Velikem Podlogu. |
SLAVA PADLIM BORCEM NOV 1941 – 1945 KERIN MILKA VEL. PODLOG KERIN MIRKO PACEK FRANC TRŠELIČ RADO LONGO EDVARD LONGO MARINKA JENIČ FRANC PRISTAVA LAJKOVIČ VINKO HERALOVIČ NIKOLA GORICA ŽFN PACEK TEREZIJA VELIKI PODLOG MEŽIČ MARIJA MALI PODLOG MEŽIČ IVANKA MEŽIČ JOŽEFA ŽIČKAR MARIJA GORICA URBANC ANA GRŽEČA VAS BURJA FRANC PRISTAVA V SPOMIN POZNIM RODOVOM POSTAVILA ZB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 25. 2. 2017, nedokončano |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Krško |
*204 k.o. Veliki Podlog, Občina Krško, KS Veliki Podlog, GD Veliki Podlog |
|
Hlevnik, 22 zgorelim talcem |
Na cestni fasadi hiše Hlevnik 1, Brda |
V TEH DOMOVIH PO- |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 10. 4. 2022 |
21.8.2022. 00:00 |
— |
Dodal fotografiji in besedilo M. Hladnik 21. 8. 2022. |
Spominska plošča |
Brda |
K. o. Mirnik, parcela 1365/10 |
||
Taborišče Ventotene, Italija |
"Na otoku Ventotene bodo danes odkrili spomenik z vklesanimi imeni vseh internirank in internirancev, ki jih je tja prisilno poslal fašizem. Pobudo za spomenik, ki so ga imenovali Memorial antifašizma, je dalo vsedržavno združenje italijanskih političnih preganjancev (ANPPIA). Na spomeniku, ki je dolg 14 metrov, je vklesanih 2330 imen in priimkov. Meseca in leta so na Ventoteneju preživeli znani italijanski antifašisti, med njimi bodoči predsednik republike Sandro Pertini, Umberto Terracini, predsednik ustavodajne skupščine, ter vodja sindikalne zveze CGIL Giuseppe Di Vittorio. Altiero Spinelli je skupaj s tovariši tam napisal sloviti Manifest Ventoteneja, ki nakazuje temeljne smernice združene Evrope, sedanje Evropske unije. Pri pisanju listine je sodeloval tudi mladi slovenski antifašist, Ljubljančan Miloš Lokar, ki zaradi prezgodne smrti žal ni dočakal konca vojne in osvoboditve. Pokopan je v kraju Reggello južno od Firenc. Na Ventoteneju je bilo interniranih več Slovencev. Med njimi pisatelj France Bevk, ki so mu fašisti poitalijančili ime v Francesco. Zaradi abecednega reda je zadnji na spomeniku Miroslav (Federico) Žvab, doma iz Kazelj na Krasu, eden voditeljev neapeljske vstaje proti nacistom, ki se je v Neaplju prav teh dneh ob 80. obletnici spominjajo z vrsto pobudami in prireditvami.
|
Italija, Otok Ventotene |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik 17.11.2023
D.Divjak 14.2.2024 |
14.2.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak popravil lokacijo 14.2.2024 |
— |
Italija |
— |
|
Grobišče padlih partizanov na pokopališču Črna na Koroškem |
Zadnji del pokopališča v Črni je privzdignjen v obliki teras. To je grobišče padlih partizanov, odkrito leta 1946. Na najvišji terasi je v grobo obdelano kamnito podlago pritrjen kamniti državni grb, pod njim je spominska plošča z napisom in imeni padlih. V skupnem grobu na pokopališču je 34 padlih partizanov. Ob grobu je kamnit nagrobnik z napisom. EŠD 7715 |
Gornja polovica pokopališča v Črni na Koroškem. |
PADLI V BORBI ZA SVOBODO DOMOVINE IN ZA PRAVICE DELAVNEGA LJUDSTVA SLEDIJO IMENA PADLIH PARTIZANOV |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 13. april 2017 |
— |
— |
— |
Grobo obdelan kamnit podstavek na katerega je pritrjen državni grb SFRJ. |
Črna na Koroškem |
— |
|
Dolenji Logatec, Slemena - Jože Friškovec |
EŠD 21511 - spominski objekt, kraj zgodovinskega dogodka. Spominsko znamenje predstavlja kamniti kvader, na katerega je pritrjena kamnita plošča, velikosti 60 x 40 cm, sive barve in z vklesanim napisom. Vse skupaj stoji na nizki gomili, obložena s kamni in posuti s peskom, ob gozdni poti, ki pelje v smeri Tolstega vrha oz. Slemen. Spominsko znamenje so odkrili 1977. leta. "Friškovec Jože, kurir na postaji TV - 17 na Ljubljanskem vrhu. Rodil se je na Drenovem griču pri Vrhniki. Zadnje dni oktobra 1943 je šel po vodo k vodnjaku v bližini Tolstega vrha. Naletel je na nemško-domobransko patruljo, ki ga je s streli ranila, da je obležal. Potem so mu domobranci in nemški vojaki (verjetno so bili Čerkezi) razbili glavo s puškinim kopitom. Domobrance je vodil K.M. iz posadke na Verdu". vir:Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev, Dolenjska založba, 1995, str.: 235; Na odseku med Mlinarjevim spomenikom in obeležjem Friškovcu, je v oddaljenosti okoli 400 m od Mlinarjevega spomenika na levi strani vlaka, po kateri gremo še okoli 80 m, kjer so na desni ostanki vodnjaka, t.i. "suha štirna" v nekdanji Rupnikovi obrambni liniji, kamor so partizani hodili po vodo. Okupator in njihovi sodelavci domobranci so to predvidevali, zato so jim večkrat postavljali zasede, v katero je padel tudi Friškovec. |
Od spomenika Mlinar Ivanu nadaljujemo pot po cesti v smeri Pokojišča še okoli en kilometer. Ko pridemo do križišča poti, od katerih gre ena pot naravnost proti Pokojišču in druga na levo in navkreber, gremo po njej in po okoli 160 m pridemo do spominskega obeležja Jožetu Friškovcu, ki je na desnem robu poti. |
NA TEM MESTU JE PADEL OD NEMŠKIH OKUPATORJEV JOŽE FRIŠKOVEC, KURIR TV - 17, OKTOBRA 1943. OBELEŽJE POSTAVILI DELAVCI GOZDARSTVA LOGATEC |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 27.2.2017 |
27.2.2017. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča |
Logatec |
k.o.2017, parc.št.:996/750 k.o. D.Logatec,občina Logatec |
|
Ljubljana - 5 padlih uslužbencev |
Bronasta plošča z imeni petih padlih uslužbencev trgovine Schneider-Verovšek, sedaj Metalka. Avtor spominske plošče je kipar Stane Kolenc, podpisan pri dnu obeležja. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 29. |
Desno od vhoda na južni strani poslovne stavbe nekdanje Metalke, Dalmatinova ulica 2, Ljubljana. |
AVSEC IVAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
24.3.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.4.2022, napis na plošči, fotografija 1 in 2 ter sprememba statusa. |
Spominska plošča. |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 2539 |
|
Velika Lašna |
Spomenik je zaraščen. Grobišče desetih borcev IV. operativne cone, padlih 25. decembra 1944 v boju z Nemci. Spomenik so postavili avgusta 1949. Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 53. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 216. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 26. EŠD 12031 |
Velika Lašna, v sadovnjaku pod cesto, 40 m južno od hiše št. 13. |
1942--1945 IZ KRVI PRELITE VAM ZVEZA BORCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 6. 2018 |
— |
— |
— |
granitna plošča med kamnitima stebroma |
Kamnik |
parcelna številka 1157/1, k.o. 1916 LOKE |