• Terezija Puncer. Sistory.

datum rojstva: 15. 10. 1890, kraj rojstva: Paška vas, vojni status: Civilist, datum smrti: 13. 12. 1942, kraj smrti: Auschwitz-Birkenau, kraj pokopa: Auschwitz-Birkenau, vzrok smrti: Umrla v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Marija Puncer. Sistory.

datum rojstva: 25. 3. 1913, kraj rojstva: Paška vas, vojni status: Civilist, datum smrti: 12. 3. 1943, kraj smrti: Auschwitz-Birkenau, kraj pokopa: Auschwitz-Birkenau, vzrok smrti: Umrla v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Alojz Puncer. Sistory.

datum rojstva: 28. 10. 1923, kraj rojstva: Paška vas, vojni status: ?, datum smrti: 21. 5. 1942, kraj smrti: Maribor, kraj pokopa: Gradec, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Rozalija Puncer. Sistory.

datum rojstva: 4. 9. 1920, kraj rojstva: Paška vas, vojni status: Civilist, datum smrti: 23. 6. 1942, kraj smrti: Celje, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Francka Puncer. Sistory.

Na nagrobniku ni napisana, na Sistory pa je še Francka Puncer, ki ima skromne podatke, a podatki, ki so na voljo, kažejo na možno sorodstvo. Tudi ona je umrla v taborišču Auschwitz-Birkenau.

»Paška vas

PUNCER […]  Mama Terezija,1890, ter hčerki Francka in Marija 1913 so bile aretirane in odpeljane v koncentracijsko taborišče Auschwitz in tam tudi umrle. Hčerko Rozalijo, 1920, so ustrelili v Celju. Sina Alojza, 1923, so ustrelili v Mariboru.«

• Stanislava Završnik, Preveč je bilo solza, Napisane usode »UKRADENIH OTROK« iz časa okupacije naše domovine v letih 1941–1945, Kamnik: Samozaložba S. Završnik, 1998, str. 98.

Glej zapis: "Spominska plošča petim članom družine Puncer", na hiši Paška vas 19. Pri Puncerjevih, p.d. Plahutovih, so bili sestanki OF.

        UMRLE V AUSCHZWITZU

    MATI TEREZIJA   *1890  +1942
    HČI     MARIJA     *1914  +1942  
            USTRELJENA

    SIN ALOJZ   *1923  +1942
    HČI  ZALA    *1919  +1942
.
           PLAHUTOVI

Na Seškovi hiši je bila pred porušenjem spominska plošča tu l. 1924 rojenemu Ivanu Verčkovniku-Djoni, ki je padel 1941 kot borec l. celjske čete v Dramljah pri Šentjurju. Na tem mestu je danes novogradnja, plošče ni več.

• Spomeniki NOB v občini Žalec, 10

V TEJ HIŠI JE ŽIVEL
MIRKO VERČKOVNIK - ĐONI
ČLAN SKOJ-A, BOREC 1. CELJSKE ČETE
PADEL 27. 8. 1941
TVOJ SVETLI ZGLED NAM DAJ MOČI
NA POTI CILJEM NOVIH DNI
IN V NJIH NAJ TVOJ SPOMIN ŽIVI!

Tu počiva padli borec iz NOV Očko Ivan roj.6.10.1925, padel 26.2.1945. Naj mu bo lahka svobodna zemlja.

Spomenik je postavljen v spomin krajanom Družmirja in območja Gaberk, ki so padli v NOB ali preminili kot žrtve fašističnega nasilja.

KO ZB NOV Družmirje je 29. 10. 1960 postavila na razpotju cest Družmirje-Gaberke-Šoštanj veličasten spomenik. Posvečen je vsem onim, ki so žrtvovali  življenje za lepšo bodočnost svoje domovine. V spomenik so vzidane tri črne marmorne plošče. Na spomeniku je vklesano besedilo: V SPOMIN NJIM, KI SO DALI ŽIVLJENJA ZA SVOBODO. 

Zaradi ugrezanja tal so v Gaberkah postavili nov spomenik. Posnetek starega spomenika je dodan 30. 11. 2025 (S. Gradišnik).

                                             V SPOMIN
VAŠČANOM DRUŽMIRJA IN GABERK
                   KI SO DALI ŽIVLJENJA ZA
SVOBODO SLOVENSKEGA NARODA
                         V LETIH 1941 DO 1945

             FRANC SKORNŠEK
                             STAR 35 LET
               KARL SKORNŠEK  35
                IVAN SKORNŠEK  22
              CILKA SKORNŠEK  40
                ANA  SKORNŠEK  67
                MIHA SKORNŠEK  27
            ANTON SKORNŠEK  30
            FRANC SKORNŠEK  26
               FANI PODVINŠEK  35
          FRANC  PODVINŠEK  36
          MARIJA PODVINŠEK  59
            ZOFKA PODVINŠEK  25
                      JURIJ POVŠE  42
                  ANTON MLINAR  44
                       FANI MLINAR  44
                     ALOJZ TAMŠE  30
                    FRANC SKAZA  40
                        IVAN SKAZA  36
                 ANTON REZMAN  46
            ADOLF BOROVŠEK  37
               VINKO HRASTNIK  27
              FRANC HRASTNIK  37
                             IVAN ČAS  35
                         POLDE ČAS  29
                 RUDI MRAVLJAK  21
                          IVAN ŠPEH  32
                          RUDI ŠPEH  32
              FRANC STROPNIK  32
                  ANTON KOTNIK  32
                 ŠTEFAN KOTNIK  22
                        VINKO ZAJC  36
                          MIHA ZAJC  31
                        ANTON HLIŠ  38
                ANTON KRESNIK  28
                    JOŽE DEŽMAN  44
                    JOŽE DEŽMAN  21
                SLAVKA KRAJNC  21
                 MARIJA KRAJNC  46
                     RUDI KRAJNC  50
                   FRANC NOVAK  34
                        ANTON APAT  34
               IVAN PLETERŠEK  39
            JERNEJ ŠUMEČNIK  29
                 FERDO GREJAN  26
                   JAKOB TERPIN  40
        ANTON NARALOČNIK  35
          BORIS NARALOČNIK  17
               ANTON BRODNIK  67
       TEREZIJA SREBOTNIK  71
                     IVAN GLINŠEK   9
  DRUŽMIRJE, GABERKE 1990

• Anton Vozelj. Sistory.

datum rojstva: 13. 1. 1905, kraj rojstva: Mlinše, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Dolenjski odred, datum smrti: 5. 8. 1944, kraj smrti: Gabrovka pri Litiji, kraj pokopa: Kolovrat, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
.................................

• Franc Gradišek. Sistory.

datum rojstva: 16. 9. 1919, vojni status: NOV in POS, datum smrti: 12. 12. 1944, kraj smrti: Ivanjevci, Hrvaška

Za osebe: 
  Barbara Gradišek (1888–1944)
  Anton Gradišek (1913–1944)
  Marija Gradišek (1923–1944)
Sistory ne pokaže podatkov

ANTON VOZEL
* 13. 1. 1905, padel pri Sv. Križu
pri Litiji 5. 8. 1944
tukaj pokopan 20. 9. 1945.
……………………………………
[križ]          Gradišek
         Barbara   1888 – 1944
         Anton      1913 – 1944
         Franc       1919 – 1944
         Marija      1923 – 1944

• Alojz Srebotnjak. Sistory. 
  datum rojstva: 23. 6. 1925, kraj rojstva: Predjama, vojni status: NOV in POS, datum smrti: 26. 8. 1944, kraj smrti: Žibrše pri Logatcu, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enot 

• Fotografija: Srebotnjak Alojz Geneanet, Pokopališče Predjama - Postojna, str. 2       

[lesen križ, na njem pritrjena plošča z napisom]

  Tukaj Podčiva.
Alojz Srebotnijak
Rojen 21. 6. 1925
Padel v N. O. V.
    x4 . 7. 194x

Spomenik v obliki tridelnega paravana, ki je sestavljen iz treh uokvirjenih marmornih napisnih plošč, postavljen sredi tlakovanega ograjenega prostora. Posvečen je 43 žrtvam NOB iz Otlice in Kovka.

Odkrit je bil 22. 7. 1973, avtor Alojz Rustja.

• EŠD 24091
• JSNP 108

            V NOB          1941 - 1945

     ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA
BRATINA AVGUST    OTLICA  15     1890 - 1945
KRAPEŽ IVAN           OTLICA    8      1880 - 1945
LIKAR ANTON           OTLICA  43     1875 - 1944
VIDMAR ANDREJ     OTLICA   17     1894 - 1944
IPAVEC FRANCKA    KOVK     40     1814 - 1944
IPAVEC ANDREJ       KOVK     41     1870 - 1944
KRAPEŽ SREČKO     KOVK       6     1934 - 1945
VIDMAR ANDREJ      KOVK     27     1863 - 1944
VIDMAR DITE            KOVK     27     1915 - 1944
VIDMAR VIKTOR       KOVK     12     1920 - 1943
VIDMAR EDVARD      KOVK     25     1925 - 1943
BOLČINA ANGEL       KOVK       5     1924 - 1943

     BORCI PADLI V NOV
BOLČINA LEOPOLD  OTLICA 101     1916 - 1943
KRAPEŽ DITE            OTLICA   79     1911 - 1944
KRAPEŽ FRANC        OTLICA   75     1921 -1944
LIKAR JOŽE               OTLICA   43     1919 - 1944
LIKAR ANGEL            OTLICA   91     1924 - 1945
PREM FRANC            OTLICA   54     1906 - 1943
PREM JOŽE               OTLICA   32     1912 - 1945
PREM DARKO            OTLICA  18     1927 - 1944
POLANC DORČE       OTLICA   45     1922 - 1944
SEDEJ FRANC           OTLICA 102     1915 - 1945
VIDMAR EDI               OTLICA   17     1922 - 1944
VIDMAR IVAN            OTLICA   99     1922 - 1943
VIDMAR SILVO          OTLICA   24     1929 - 1944
VIDMAR FRANC        OTLICA    31     1921 - 1943
VIDMAR EDI               OTLICA   24     1907 - 1943
VIDMAR STANKO      OTLICA   36     1925 - 1944
ŽIGON IVAN               OTLICA   64     1911 - 1943
ŽIGON IVAN               OTLICA   81     1919 - 1945
IPAVEC ANTON         OTLICA   12     1909 - 1944
KOVŠCA PAVEL        KOVK      35     1925 - 1944
ŠKVARČA STANKO   KOVK       6     1914 - 1943
VIDMAR JANEZ         KOVK      27     1900 - 1943
VIDMAR IVAN            KOVK      27     1916 - 1944
LIKAR JOŽE               OTLICA   91     1925 - 1943

  "UMRLI SMO ZATO, DA ŽIVIMO,
  V NAROČJU DRAGE ZEMLJE SPIMO, 
  JE ZEMLJA PILA NAŠO KRI,
  ZA SVOBODNE  LEPŠE DNI"

     UMRLI V INTERNACIJI:
BOLČINA IVANKA     OTLICA 50     1923 -1945
ČESNIK PAVEL         OTLICA   2     1899 - 1945
ČESNIK JOŽE           OTLICA   2     1907 - 1945
PREM ANGEL           OTLICA 22     1919 - 1945
IPAVEC ŠTEFKA       OTLICA 31     1920 - 1945
VIDMAR MARIJA       OTLICA 47     1923 - 1945

"Spomenik pred deželnim muzejem je kopija tistega, ki od leta 2002 stoji nekaj sto metrov stran, na trgu pred celovško stolnico. Narejen je iz velikega kosa kamna, na njem pa je izklesano: »V spomin na otroke, ženske in moške, ki so jih med drugo svetovno vojno in po njej odpeljali in umorili partizani. Ne smemo pozabiti, da se kaj takega nikoli več ne ponovi.« Napis se nanaša na dejanja partizanov po drugi svetovni vojni, ko so približno sto ljudi (večinoma izvajalcev nacistične oblasti na Koroškem) izročili jugoslovanski obveščevalni službi in ta jih je nato usmrtila. Spomenik prikladno pozabi vse, kar se je dogajalo pred koncem druge svetovne vojne, in vso krivdo za nasilje na avstrijskem Koroškem v tistem času prevali na partizane.

Zato sta letos umetnika Gerhard in Eva Pichler ob praznovanju 80. obletnice konca druge svetovne vojne v deželnem muzeju izpeljala projekt, pri katerem sta ustvarila popolno repliko spomenika, a sta iz napisa izrezala besedo partizani (v nemščini von Partisanen). Napis je slovnično še vedno pravilen, le da spomenik zdaj spominja na vse žrtve, »ki so jih med drugo svetovno vojno in po njej odpeljali in umorili«, ne glede na to, ali so to storili nacisti ali partizani."

• Matic Gorenc: Spet napad na Slovence: Vandali so v Celovcu napadli spomenik, ki opozarja na avstrijski prezir do partizanov. Mladina 21. 11. 2025.

[koroški deželni grb]

ZUM GEDENKEN
AN DIE WÄHREND UND NACH DEM
ZWEITEN WELTKRIEG []
VERSCHLEPPTEN UND ERMORDETEN 
KINDER, FRAUEN UND MÄNNER.
WIR WOLLEN NICHT VERGESSEN
DAMIT GLEICHES NIE WIEDR GESCHIEHT

1990 ERNEUERT 2002
ERNEUERT 2025

Spomenik na pokopališču na Dobračevi ob skupnem partizanskem grobišču je posvečen žrtvam okupatorjevega nasilja v okolici Žirov. Obeležje so odkrili 1. novembra 1953 in prenovili leta 1978. Dostop do pokopališča je s ceste Škofja Loka–Žiri z Dobračeve.

V skupnem grobu počiva dvaindvajset znanih in devetindvajset neznanih borcev, ki so padli v bojih v okolici Žirov.

Več...

Podatki o padlih borcih:

Mihael Bogataj, rojen 4. septembra 1913 v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, živel je v Miljah pri Kranju, padel je 13. septembra 1944 na Dobračevi.

Rudolf Bogataj, rojen 14. aprila 1907 na Ledinici, delavec, v partizane je vstopil 19. oktobra 1943, padel je 15. septembra 1944 na Koprivniku kot borec Vojkove brigade.

Silvester Bončina, rojen 31. decembra 1915 v Spodnji Idriji, živel je v Idriji, padel je 27. decembra 1944 na Žirovskem vrhu.

Franc Carli, rojen 26. septembra 1909 na Vojskem, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 4. januarja 1944 kot borec 4. bataljona Vojkove brigade ob nemškem napadu na Žiri.

Anton Čufar, rojen leta 1909 v Podlonku, krojač, v partizane je vstopil poleti 1943, padel je v začetku avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.

Štefan Jenstrle, rojen 24. decembra 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je na Žirovskem vrhu avgusta 1943.

Ivan Jeraša - Miško, rojen v Škofji Loki, padel je 1. maja 1945 v Krekovšah pri Idriji kot komandant Komande mesta Žiri.

Miha Kavčič, rojen 4. januarja 1917 v Podlonku, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1943, pogrešan je od avgusta 1943 po hajki na Žirovskem vrhu.

Pavel Kobal - Ural, rojen leta 1921 na Pečinah pri Tolminu, kmečki sin, ranjenega so Nemci zajeli in ustrelili 17. novembra 1943 kot borca Vojkove brigade.

Franc Komel, rojen 7. decembra 1917 v Podgori pri Šentvidu nad Ljubljano, frizer v Kranju, v partizane je vstopil 27. aprila 1943, padel je 2. avgusta 1943 na  Žirovskem vrhu.

Karel Kržišnik, padel je v žirovski hajki od 2. do 4. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu kot borec Gorenjske (Prešernove) brigade.

Janez Mrak - Jurče, rojen 16. januarja 1921 v Virlogu pri Škofji Loki, mizar, marca 1943 je vstopil v Gorenjski odred in nato prešel v Prešernovo brigado, na Selu so ga Nemci hudo ranjenega ustrelili za pokopališčem na Dobračevi.

Franc Papler, rojen 25. novembra 1926 na Dobravici pri Podnartu, krojaški pomočnik, kot borca Prešernove brigade so ga 13. septembra 1944 aretirali domobranci in ustrelili na poti iz Žirov v Goropeke.

Stanko Pavlovčič, rojen 14. maja 1923 v Hinterbergu pri Leobnu v Avstriji, predilec v predilnici v Škofji Loki, v partizane je vstopil maja 1943, padel je na Žirovskem vrhu med 2. in 4. avgustom 1943.

Janko Prezelj, rojen 19. avgusta 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 26. junija 1943, pogrešan je od avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.

Ernest Seidler, rojen 17. novembra 1913 na Poljšici pri Gorjah, zidarski pomočnik, v partizanih od septembra 1941, padel je 2. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.

Ivan Silič, ujet in ustreljen od domobrancev, Nemcev in četnikov 8. aprila 1945 v Osojah nad Novo vasjo pri Žireh.

Franc Šorli, rojen 28. marca 1904 v Tolminu, živel je na Jesenicah, vodovodni inštalater in klepar, v partizane je vstopil v začetku leta 1942, padel je med 2. in 4. avgustom 1943 na Žirovskem vrhu.

Valentin Šturm - Lenin, rojen 14. februarja 1916 na Prtovču, gozdni delavec, v partizane je prvič vstopil avgusta 1942, rešil se je iz nemške zasede pri Selških Lajšah in odšel domov, februarja 1943 vstopil v Gorenjski odred in nato v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh.

Jože Tušek, rojen 16. marca 1913 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.

Pavel  Velikanje, rojen 22. januarja 1927 v Srednji Kanomlji pri Idriji, v partizane je vstopil februarja 1943, padel je 13. septembra 1944 kot borec Vojkove brigade.

Med pokopanimi so še: dva neznana borca, verjetno iz Prešernove brigade, ki sta padla decembra 1944 med Zabrežnikom in Kladjem; dva neznana borca ruske narodnosti, ki sta padla 20. marca 1945 na Žirku nad Žirmi; štirje borci Vojkove brigade, ki so padli v okolici Goropek 4. januarja 1944; osem neznanih borcev Vojkove brigade, ki so padli 11. aprila 1944 v Osojnici, dva neznana borca, verjetno Vojkove brigade, ki sta padla septembra 1944 na Selu; dva neznana borca, ki sta padla 13. septembra 1944 v Brekovicah; šest borcev Vojkove brigade, ki so padli na Koprivniku 15. septembra 1944; trije neznani borci Vojkove brigade, ki so padli 4. januarja 1944 ob nemškem napadu na Žiri in neznani borec ruske narodnosti, padel na Ledinici.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 420-422.

EŠD 15633
Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381iri.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 262-263.

EŠD 15633

1941  NEZNANIM  1945

JUNAKOM PADLIM

V

LJUDSKI REVOLUCIJI

NAM NAJ NIKDAR NE PORASE

GOMILE JUNAKOV NEZNANIH,

KO MISLIL BO VSAKDO LE NASE

SANJAL BO Z VAMI – POET.

Vidi se, da je bilo nekoč vse besedilo rdeče, zdaj pa je rdeče le ime bolnice (ali je bilo pobarvano močneje ali pa so obnovili le to).

 Tu ni videti sledov rdeče obrobe kot pri nekaterih tablah.

• Milena Ožbolt, foto: Miloš Toni: 1943 Gozdovi pod Snežnikom – Spomini na Slovensko partizansko vojno bolnico Snežnik. Stare slike.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica1234

     Na leseni šesterokotni tabli piše:

Podgora
postojanka
SVPB ~ Snežnik
1943~44
.
     Na kovinski plošči piše:

/peterokraka/
SPB-Slovenska partizanska
bolnišnica
PODGORA
Od sred. decembra 1943
do 12. oktobra 1944

V šesterokotno oblikovan prostor je postavljen obelisk s šesterokotnim tlorisom. Zaključuje se s plamenico. Na stranicah so napisi z bronastimi črkami. Postavljen 1.11.1953, obnovljen leta 1979.

Napisano pet imen.

Prvo je bila spominska plošča posvečena padlim iz vasi na hiši v bližini, kjer danes stoji spomenik. Po pogtresu 1976 leta so hišo porušili, leta 1979 so v središču vasi postavili nov spomenik. Ploščo hrani Kobariški muzej.

EŠD 15349

Padlim borcem NOV v borbi za svobodo 1941 - 1945.

Slava jim.

NARODNI HEROJ MARKO REDELONGHI 1912 - 1944

BOREC ČUŠIN JANEZ   1925 - 1943

BOREC ČUŠIN MAKSIMILJAN 1921 - 1943

BOREC ČUŠIN REMIGIJ   1906 - 1944

BOREC KRAMAR JOŽEF  1918 - 1945

• Franc Skvarča. Sistory.
  datum rojstva: 3. 12. 1876, kraj rojstva: Javornik, vojni status: Civilist, datum smrti: 6. 1. 1944, kraj smrti: Javornik, kraj pokopa: Črni Vrh nad Idrijo, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: SNVZ - nemške okupacijske enote

• Frančiška Skvarča. Sistory.
  datum rojstva: 20. 7. 1889, kraj rojstva: Lome, vojni status: Civilist, datum smrti: 23. 12. 1943, kraj smrti: Javornik, kraj pokopa: Črni Vrh, vzrok smrti: Nesreča, povezana z vojnimi dogodki, povzročitelj smrti: ?

• Jožef Skvarča. Sistory. 
  datum rojstva: 1. 4. 1931, kraj rojstva: Javornik, vojni status: Civilist, datum smrti: 23. 12. 1943, kraj smrti: Javornik, kraj pokopa: Črni Vrh nad Idrijo, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Pavel Skvarča. Sistory. 
  datum rojstva: 10. 1. 1927, kraj rojstva: Javornik, vojni status: Civilist, datum smrti: 6. 2. 1944, kraj smrti: Dachau, država smrti: Nemčija, kraj pokopa: Dachau, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

   »Pričevanje prvo: Lojze Skvarča z Javornika je visok, slok možak, rahlo upognjen. Ves čas se drži na smeh, kakor da ne bi v življenju že toliko prestal …
    Pripovedoval mi je na videz neprizadeto, kakor da ne bi bil tudi sam zraven …
   Triindvajseti december triinštiridesetega … megla, snega skorajda ni bilo …
    V obeh hišah, Pr Žaklji in pri nas, Pr Škvarči, se je stiskalo 160 partizanov. Na podu, po izbah, v hlevu, nekaj jih je bilo zunaj … Kuhali so si fruštk. To so bili borci 3. bataljona Gradnikove brigade. 1. bataljon je bil na Vodicah, 2. pa v Kanjem Dolu.
   Nemci in domobranci so prišli zgodaj dopoldne, ob pol devete. Skozi Podjesen, skozi Spodnje in Zgornje Lome so prišli … Stražarja so premotili tako, da so si nadeli partizanske kape. Fant je mislil, da so partizani, in so ga zaklali …
  Sedel sem pri peči, ko je zapokalo. V izbi sta bila komandant Tarzan in politkomisar Saša, ali kako že se je klical. V hišo prileti partizan. 'Sovražnik je tukaj!' je zakričal. Politkomisar zastoka: ' Jaz pa škornjev nimam!' Sosed Žakelj je bil šuštar in je Saši res popravljal škornje. Tisti partizan se obrne in takoj priteče nazaj s škornji. Politkomisar se napol obuje in s Tarzanom skočita ven. Rešila sta se … Januarja sem ju videl, ko so skozi Lome šli Hotedrščico napadat …
    Takoj za tistim je bila hiša že obkoljena. So streljali skozi okna, metali bombe. Oče je zlezel pod posteljo. Mi smo tekli v štalo in se tam tiščali. 'Na položaje na okna!' se je zaslišal ukaz. Kaj boš! Vsak, ki je stopil k oknu, je bil takoj zadet.
  So vdrli v hišo. 'Geraus!' so kričali in nas segnali ven. Za robom, kjer je danes znamenje, so že imeli ujete partizane; tudi dve partizanki sta bili. Stražili so nas. Mama se je bala, da nas bojo vse postrelili, saj je slišala, kaj so naredili z domačimi v Dražgošah na Gorenjskem. Če tečemo, je računala, bo vsaj kdo ostal živ! Naenkrat je zakričala: 'Teč
mo!' Vsi hkrati smo se skočili po bregu dol in gor. Za nami je zaropotalo. Mene je zadelo v roko skozi mišico, sestro Ivanko v ušesno mečico, sestro Franco v prst. Mama je padla, brat Jože tudi … Pa sosedov pob Jože tudi …Rešili smo se Franca, Ivanka, sosedov Janez Žakelj in jaz. Do noči smo se tiščali v gozdu. Potle smo šli h Grižerji v Zgornje Lome …
  Partizanke so poklali že na Javorniku … Šestnajst ujetih partizanov pa so gnali v Idrijo. S sabo so vzeli našo živino. Pri sosedu je zgorela tudi živina.
  Nemci in domobranci so imeli štiri ranjene in enega mrtvega. Grižerju hlapec je moral s konji peljat mrtvega Nemca, Oblakova Mici pa z volmi štiri ranjence.
   Še isti večer so partizani padle in pobite zakopali. Po štirinajstih dneh so mobilizirali Vodičarje in Podkrajce in ti so z vozovi, v gnojnih koših, prepeljali trupla na podkrajsko pokopališče …
 Ujete partizane pa so drugi dan, na sveti večer, v Godoviču, tam, kjer se zavije v Idrijo, postrelili …
  Sedeminštirideset jih je padlo na Javorniku, šestnajst so jih postrelili v Godoviču.
  Oče se je rešil. Ko so zažgali, mu je en Nemec še pomagal izpod postelje in ga spustil. Štirinajst dni po tistem, 6. januarja, je šel k maši. Prav takrat, ko so Nemci v Trepčah že drugič napadli 3. bataljon in pobili toliko partizanov. In v Črnem Vrhu, nad hotelom, proti italijanskim kasarnam, so še njega zadeli. S ceste gor so streljali nanj …«

• Franc Černigoj, Znamenje na Gori, Ajdovščina: Samozaložba, 1999, str. 289, 290, 291.

• Fotografija: Skvarča Franc, Frančiška, Jožef, Pavel Geneanet, Pokopališče Črni Vrh nad Idrijo, str. 28. 

[križ]

RODBINA
SKVARČA

FRANC 1876−1944          FRANČIŠKA   1889−1943
JOŽE     1931−1943                                                  
in v spomin Pavel-u  1927−1944