| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Nepoznani borci NOV in POJ |
Na šmihelskem pokopališču pri Šoštanju, ki se je pozneje zaradi odkopavanja premoga ugreznilo, je leta 1953 Mestni odbor ZB NOV uredil partizansko grobišče. Tu počivajo posmrtni ostanki 100 neznanih borcev slavne XIV. divizije, ki so padli v borbah na raznih krajih v okolici Šoštanja. Grobnica je obdana z nizkim podzidjem, do nje vodijo stopnice. Za grobnico na obzidju spomenika stoji na kamnitem podstavku petokraka marmorna zvezda s posvetilom: Na tem mestu počiva 43 borcev XIV. divizije NOV in 100 nepoznanih borcev NOV in POJ, ki so dali na tem delu slovenske zemlje svoja življenja za svobodo in lepšo bodočnost narodov Jugoslavije. Spomenik je bil leta 1958 preurejen. Za zvezdo je na zidu plošča, kjer je vklesano še drugo posvetilo borcem legendarne XIV. divizije: 1944 - 1945 nikdar pozabljeni junaki! Borci XIV. divizije, ki ste dali svoja življenja za srečo vseh bodočih pokolenj, vas tukaj v svobodni slovenski zemlji počiva 43. Vi ste eden izmed nikdar omajanih granitnih temeljev nove Titove Jugoslavije. VEČNA VAM SLAVA! Vir: Spomeniki revolucije, str. 103 (Šoštanj - Šmihel) |
Šmihelsko pokopališče je zdaj že globoko pod šoštanjskim jezerom. Lokacijo sem postavil na obali, približno na tistem kraju, kjer je bilo nekoč pokopališče. |
NA TEM MESTU POČIVA 43 BORCEV XIV. DIVIZIJE NOV IN 100 NEPOZNANIH BORCEV NOV IN POJ, KI SO DALI NA TEM DELU SLOVENSKE ZEMLJE SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO IN LEPŠO BODOČNOST NARODOV JUGOSLAVIJE VEČNA VAM SLAVA ! |
— |
1953 |
Uničeni spomeniki |
— |
S. Gradišnik, 2. 12. 2025 |
2.12.2025. 21:24 |
2.12.2025. 21:33 |
— |
Spomenik |
Šoštanj |
— |
|
Tomažja vas |
Grob neznanega borca Gubčeve brigade, litoželezni nagrobni križ s kovinsko tablico in izpisanim posvetilom. EŠD 4239 Janko Škoporc, Obnovljeni spomenik neznanemu borcu /Dogodki Tomažja vas na Dolenjskem/ Svobodna beseda, Glasilo ZZB za vrednote NOB Slovenije, december 2023, str. 6 (Elektronski vir: Svobodna beseda, Letnik 9, št. 98, december 2023, 6 Dostop: 28. 6. 2024). |
S stran vaškega pokopališča, pri cerkvi sv. Štefana, Tomažja vas. |
*NEPOZNAN BOREC SEPTEMBER 1987 OO ZB NOV |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 7. 1. 2020
4.1.2022 D.Divjak |
29.6.2024. 00:00 |
— |
4.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 29.6.2024, dodal fotografijo 3/2 iz SB in komentar po predlogi Zdenke Primožič. |
Nagrobnik |
Škocjan |
K.o.: 1469 - TOMAŽJA VAS, št.parc.: 1295 |
|
Videm, pokopališče, Prijatelj Janez |
Opomba: Podatek o letnici smrti je v Sistory drug kot na nagrobniku. |
Pokopališče Videm, Dobrepolje, od pokopališke cerkve po poti mimo razpela, desno od poti, 9. vrsta, šteto od razpela, 2. grob z leve strani vrste. |
RODBINI OČE JANEZ PRIJATELJ
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 5.8.2025, po predlogi in slikah Zdenke Primožič |
5.8.2025. 18:36 |
5.8.2025. 18:36 |
— |
Nagrobnik |
Dobrepolje |
1799 VIDEM DOBREPOLJE, 2/3 |
|
Franz Surina, Jelšane |
V Sistory je Franc Surina zabeležen kot Slovenec, rojen v Jelšah pri Rupi 29. 9.[sic] 1906, padel v Koroški vasi, pokopan v Podgradu. »SURINA Franc, partizan 2. bataljona. rodil se je 29. junija 1906 v Jelšanah pri Rupi. V NOV je bil od 9. septembra 1943. Padel je 21. julija 1944 nad Koroško vasjo. (Vir: ARS II, kartoteka padlih; L. Ambrožič, Cankarjeva brigada, str. 619 in 858)"
|
Pokopališče Jelšane.
Hiša v bližini: Jelšane 15A |
[zvezda] [slika v medaljonu] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
10.3.2024. 00:00 |
3.12.2025. 07:03 |
M.Kermavnar, 2.12.2025, po predlogi Zdenke Primožič dodal podatke Sistory in katastrske podatke. -- |
Nagrobnik |
Ilirska Bistrica |
K. o. 2549 JELŠANE, parc. št. 1683/4 |
|
SEŽANA-Spominska plošča enotam IV.armade |
Na domu Partizana je vgrajena spominska plošča enotam IV.armade, ki so konec
aprila 1945 prodirale proti Trstu, odkrita je bila 1965. EŠD 15109 |
Bazoviška cesta 11, Sežana, zraven Ljudske univerze oz. Kosovelove spominske sobe. |
DNE 30.APRILA 1945 SO ENOTE 9.DALMATINSKE UDARNE BRIGADE PRVE TANKOVSKE BRIGADE IN ARTILERIJSKE BRIGADE IV. ARMADE PRODIRALE SKOZI SEŽANO NA POTI ZA TRST |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15. 12. 2012, 18. 4. 2017, dopolnil 11.januarja 2020 |
20.1.2020. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča |
Sežana |
2455.SEŽANA, št. parc.: 4023/4 |
|
Pik, Javorje |
Na kmetiji Jožeta Roženičnika (p.d. Pika), št 22 je bila spominska plošča o bojih na tem področju, odkrita 1974. leta. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 294. Druge dokumentacije o postavitvi spominske plošče ni. |
Javorje št. 22. Sedaj plošče ni več. |
NA TEM MESTU SO BILE BORBE NOV PROTI OKUPATORJU 1941-1945. SLAVA JUNAKOM PADLIM ZA OSVOBODITEV SLOVENSKEGA NARODA! |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
Mladi Roženičnik in njegova žena, sta ob mojem obisku vztrajno trdila da plošče ni nikoli bilo na tem mestu. Plošča je bila, vendar jo je mladi (Janšev rod) odstranil. S. Gradišnik, 2. 12. 2025 |
S.Gradišnik. |
31.3.2022. 00:00 |
3.12.2025. 08:09 |
S. Gradišnik: Dodal sem standardno ploščo z napisom, ki se pojavlja na več mestih po Mežiški dolini ( župnišče v Javorju, Podpeca, Ladinik na Platu pri Mežici).
Vir: Janez Mrdavšič, Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini, str.57 |
Spominska plošča |
Črna na Koroškem |
K. o. 0908 JAVORJE, parc. št. *22/1 |
|
Matilda in Ivan Ajdišek, Videm |
Fotografija 2: Zdenka Primožič, 4. 8. 2025 na novejši fotografiji nagrobnika ni zvezde |
Pokopališče Videm, Dobrepolje, od pokopališke cerkve po poti mimo razpela, desno od poti, 10. vrsta, šteto od razpela, 4. grob z desne strani vrste (od poslovilnih vežic). |
AJDIŠKOVI MATILDA 1929 - 1988 |
— |
— |
Deponirani spomeniki |
Na tem zapisu se vidi, kako se spreminja izgled nagrobnikov. |
M.Kermavnar, 5.8.2025, po predlogi in slikah Zdenke Primožič |
5.8.2025. 18:54 |
30.9.2025. 07:46 |
— |
Nagrobnik |
Dobrepolje |
K. o. 1799 VIDEM DOBREPOLJE, parc. št. 2/3 |
|
VIDEM-DOBREPOLJE-Grobišče žrtev NOB |
Na pokopališču je na skrajnem zahodnem robu lepo urejeno grobišče žrtvam v NOB. Na sredini je spominska plošča z napisom in peterokrako zvezdo. Površina je s pohodnimi ploščami razdeljena na simetrično levo in desno stran, na katerih je postavljenih 18 posameznih marmornatih kvadrov širine 30, globine 15 in višine 32 cm. Na posameznem kvadru so napisani priimki in imena z rdečimi črkami. Samo grobišče pred spomenikom zaključuje zelena površina z manjšimi grmiči ter dvema simetrično zasajenima vrbama. Za spomenikom je 8 m visok drog za zastavo, zadnjo stran pa zaključujejo visoke ciprese. Grobišče je lepo vzdrževano, kot tudi celotno pokopališče. Grobišče je bilo urejeno leta 1976. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 28. |
V središču Vidma je ob markantni cerkvi v središču naselja tudi pokopališče. Parkirišče se nahaja na zadnji strani pred mrliško vežico, kjer je tudi vhod na pokopališče. Vhod na pokopališče pa je možen tudi mimo cerkve s sprednje strani. |
NIKOMUR HLAPCI VEČ! Leva stran nagrobnih kamnov NOSE VODIČAR GRUDEN ŠKULJ NOSE STRAH GRANDOVEC GODEC - - - - PUCER ŠPOLAR HOČEVAR ZAJC ŠPOLAR JAKOPIČ - - - ADAMIČ KRALJ MESOJEDEC KRALJ Desna stran nagrobnih kamnov ŠUŠTAR BABIČ ANDOLŠEK PERHAJ NOVAK STRNAD GRM STANE SLAK - - - - BABIČ STRAH NOSE BUŠČAJ STRAH HREN - - - - JAKŠE DEČMAN MUSTAV JANEŽIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 1. avgust 2018.
Dopolnil D.Divjak 1.oktober 2020.
M.Kermavnar, 6.8.2025, dodal dva kolaža po slikah Zdenke Primožič in sliko s posvetilom. |
1.10.2020. 00:00 |
6.8.2025. 16:38 |
1.10.2020-dopolnil podatke-D.Divjak |
Grob(išče) |
Dobrepolje |
K.o.1799-VIDEM-DOBREPOLJE, št. parc.: 2/3 |
|
Mengeš - Kulturni dom |
Vklesana so imena 51 borcev in žrtev fašističnega nasilja iz Mengša, padlih v letih 1941-1945. Zadnja žrtev je že na dan osvoboditve 9. maja 1945. Med padlimi sta tudi častna občana Tomo Brejc - Pavle in dr. Marjan Dermastia - Urban. Ploščo je dala vgraditi mestna organizacija ZZB NOV Mengeš po načrtu arh. Toneta Rusa 29. novembra 1962. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 149. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 189. Ne pozabite nas: obeležja svobode: spomini in spomeniki, Mengeš: Združenje borcev NOB, 2016, str. 34-35. Opomba 1: Jani Luštrek 15. 12. 2024 sporoča: Plošče niso javno dostopne. Kulturni dom je zaklenjen in v avlo je mogoče priti le v času dogodkov njegovega najemnika Špas teatra. Poleg tega je stena s ploščami od stropa do tal zakrita z zavesami, nanje pa gledališče odlaga scenske elemente, ki jih kopiči kar na spominske plošče. foto123 |
V avli Kulturnega doma Mengeš, Slovenska cesta 32. Nasproti kipa partizana. |
ČASTNEMU OBČANU MENGŠA |
— |
— |
Deponirani spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 7. 2018 |
5.1.2025. 00:00 |
3.12.2025. 08:20 |
M.Kermavnar, 5. 1. 2024, V Opis dodal Opombo 1 Janija Luštreka in Status postavil na odstranjen zaradi prosto nedostopnega obeležja. |
Spominska plošča |
Mengeš |
1938 MENGEŠ, 210/8 |
|
SPOMINSKA PLOŠČA SEDEŽU KOMANDE REL. POSTAJ |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA V kamniti vrhkletni kočevarski hiši iz prve polovice 19. stoletja, z dvoramnim stopniščem in lesenim vhodnim portalom je bila med leti 1944 in 1945 komanda relejnih postaj za celo Slovenijo. Na hiši sta dve spominski plošči. Kurirske postaje in zveze so bile posebnost NOB. Ustanavljali so jih za hitre, varne in stalne stike med vojaškimi štabi in političnimi organi. S pomočjo kurirskih postaj so potovali tudi vojaški in politični voditelji. Začetke teh postaj zasledimo junija 1942, pomnožile pa so se po italijanski ofenzivi. Najprej na Dolenjskem, Notranjskem in v Beli krajini, po letu 1943 pa tudi po drugih slovenskih pokrajinah. Nekatere postaje so bile stalne, druge so se selile. Središče kurirskih zvez je bilo najprej v Polhograjskih dolomitih, kjer je bilo tedaj vodstvo NOB. V gozdu nad Starimi Žagami je bila po italijanski ofenzivi lesena baraka kjer je delovala TV 15. Ta je po vrnitvi vodstva spomladi 1943 na Rog postala osrednja kurirska postaja vse do osvoboditve. Konec leta 1943 je bilo okrog 100 postaj s približno 800 kurirji. Posebno v zimi 1944/1945 je padlo okrog 300 kurirjev. V Občice se je spomladi 1944 iz Kočevskih Poljan preselilo poveljstvo relejnih (kurirskih) postaj Slovenije, tako da je bilo v neposredni bližini glavnega štaba NOV in POS ter sedeža političnega vodstva NOB v Bazi 20. Z njimi je bilo povezano po telefonu, s poveljstvom vojske državne varnosti v Črnomlju pa tudi z radijsko zvezo. Poveljstvo relejnih postaj je ostalo v Občicah do februarja 1945, ko se je preselilo v Semič, da bi bilo bliže oblastnim in političnim organizacijam v Črnomlju. Kurirska postaja TV-15 je bila ustanovljena jeseni 1942, nastanila pa se je v leseni baraki v skriti vrtači v bližini požgane vasice Pogorelec v Kočevskem rogu. Komandir postaje je bil Anton Može - Maršetič, kurirske naloge pa je opravljalo pet kurirjev. Ko se je aprila 1943 v Bazo 20 preselilo vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja, je TV-15 postala osrednja kurirska postaja. Na vse strani je prenašala pomembne pošiljke z ukazi in napotki slovenskega vojaškega in političnega vodstva. Vsak dan pa so iz centralne tiskarne »Urška 14« prenesli tudi do 80 kg literature. TV-15 je ostala v Rogu do aprila 1943, ko se je preselila v bližino Občic. Po kapitulaciji Italije se je preselila v Podturn, potem v Kočevske Poljane, od koder se je marca 1944 preselila v Občice. Na postaji v Občicah je bilo od 12 do 15 kurirjev, tam pa je bil tudi komandir Anton Može. Zveze je vzdrževala s TV-16 na Brezovi Rebri v Suhi krajini, TV-14 na Pugledu in TV-6 na Gorjancih. Pri opravljanju kurirskih nalog so 30. novembra 1943 v Grahovcu pri Boštanju padli kurirji Franc Čuček, Janez Peternel in Radko Vute. Na hiši Občice 6, v kateri je delovala TV-15, je spominska plošča, ki so jo leta 1957 vzidali preživeli kurirji v spomin na poveljstvo relejnih kurirskih postaj v Sloveniji in na osrednjo kurirsko postajo TV-15. EŠD 8725 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
DOSTOP:Po cesti Podturn – Črnomelj slaba 2 km za Kočevskimi Poljanami pri odcepu za Občice zavijemo desno do središča vasi.
KOORDINATE: N 45º 42' 39,78"; E 15º 04' 15,57" |
V OSVOBODILNI VOJNI JE V TEJ HIŠI DELOVALA OD 1944 DO 1945 KOMANDA RELEJNIH KURIR SKIH POSTAJ SLOVENIJE, ORGANIZA- TOR IN VODITELJ 145 KURIRSKIH POSTAJ ŠTAJERSKEGA, DOLENJSKO NOTRANJSKEGA PRIMORSKEGA GORENJSKEGA IN KOROŠKEGA RELEJNEGA SEKTORJA Druga plošča je posvečena kurirjem in kurirkam. . |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec, 12.8.2019 |
— |
— |
— |
2 spominski plošči na hiši |
Dolenjske Toplice |
K.O.: Poljane, pc. št.: *60/3, 1498; Lastnik KZ KRKA Z.O.O. Novo mesto |
|
Predoslje - Spominska plošča Jožetu Sajovicu |
OPIS SPOMENIKA: Je bil vzidan v hišo v Predosljah št. 67. To hišo je podrl že pokojni nečak tov. Sajovic Jožeta in takrat je izginilo tudi partizansko obeležje, ki je zavedeno kot kulturna dediščina. OPIS DOGODKA: Jože Sajovic, rojen 20. marca 1908, Cvekov iz Predoselj, se je že več let pred izbruhom vojne vključil v delavsko mezdno gibanje. Takoj po vdoru okupatorja je postal eden najbolj predanih aktivistov in organizatorjev OF. V Predosljah. Bil je sekretar prvega odbora OF v tem kraju. V domači vasi pa se je našel izdajalec in v decembru 1943 so Cvekovega Jožo aretirali gestapovci ter ga odpeljali v Begunje. Sajovica so ustrelili kot talca pri Šenčurju 24. januarja 1944. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 153. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232. EŠD: 14696 |
Spomenik je bil kot spomeniška dediščina zaveden pri zavodu za varovanje kulturne dediščine Slovenije OE Kranj in bo sprožen postopek za ponovno umestitev, ker je bil nezakonito odstranjen s podrtjem hiše na kateri je bil vzidan in danes je na tem mestu garažni nadstrešek. slika 2,3 tu je možno namestiti spomenik. Zato ogled spomeniškega obeležja Predoslje 67 ni možen.
Opomba: Naknadno, to je 30. marca 2015, me je tajnik ZB NOB Predoslje-Britof obvestil, da je bronasta kovinska plošča deponirana v Gorenjskem muzeju!! |
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL IN DELAL TOV. SAJOVIC JOŽE ORGANIZATOR NOG IN PRVI SEKRETAR OF V TEM KRAJU 21. 1. 1944 JE BIL KOT TALEC USTRELJEN V ŠENČURJU SLAVA MU! |
— |
— |
Deponirani spomeniki |
— |
Srečko Frelih, marc 2016 |
— |
3.12.2025. 08:23 |
— |
Spominska plošča |
Kranj |
— |
|
Češka koča |
OPIS SPOMENIKA: 30 m južno od Češke koče (1542 m) je na skalo pritrjena bronasta plošča. OPIS DOGODKA: Viktor Krč, rojen 15. februarja 1917 na Jezerskem, je bil po poklicu strojni tehnik. Skrbel je za povezavo partizanov v Savinjski dolini z borci na Jezerskem. Padel je v borbi z okupatorjem leta 1944 pri Žužemberku. Ljubo Grabnar - Vrhan, rojen 26. oktobra 1921 na Jezerskem, je bil kot sposoben organizator dodeljen političnemu aktivu na Koroškem. 30. novembra 1944 je padel pri Maloščah na Koroškem. Ferdo Majnik je bil učitelj na Jezerskem in eden prvih smučarskih strokovnjakov-instruktorjev. Vsi trije – Krč, Grabnar in Majnik – so bili znani alpinisti in plezalci. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, 1975 Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, str. 101-102. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 235. Prvotna spominska plošča iz belega marmorja je bila odkrita 11. avgusta 1957.
|
Spominska plošča se nahaja pri Češki koči (1543 m). Izhodna točka je kmetija Makek, po markirani poti za Češko kočo ali iz tovorne žičnice (pri Planšarskem jezeru zavijete desno, smer kmetija Ancelj) po markirani poti do Češke koče. |
[zvezda] GORNIKI BORCI PADLI ZA SVOBODO V LETIH 1941 1945 KRČ VIKTOR GRABNAR LJUBO MAJNIK FERDO SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU PD JEZERSKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Barbara Šemrov |
— |
6.8.2025. 10:37 |
Premaknil zvezdico za 100 m na dejansko mesto. M. Hladnik 6. 8. 2025 |
Spominska plošča |
Jezersko |
2076 ZGORNJE JEZERSKO, 568/4 |
|
Kurirska postaja pri Brdarju |
Spominska plošča pri Brdarju je posvečena delovanju kurirske postaje G-7 prve relejne linije. Odkrita je bila leta 1980, dostop do Brdarjeve hiše je iz Poljan preko Hotovlje. Kurirska postaja G-7 je bila ustanovljena marca 1943 v Vinharjih kot kurirska postaja Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko in je vzdrževala zvezo od Dolomitov do Bukovega Vrha, kasneje je bila povezana s postajami TV-2, G-3, G-9 in G-13. Ves čas je delovala na območju med Žirovskim vrhom in Pasjo ravnijo. Ukinjena je bila avgusta 1944, njeno vlogo je prevzela postaja G-13 v Polhovcu. Prvi komandir postaje je bil Valentin Hren - Kljukec, nato pa Janez Platiša in Drago Čebulj - Srečko, na postaji je bilo največ šestnajst kurirjev. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 364. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/vinharje.html . OPOMBA: Decembra 2021 je hiša v temeljitem prenavljanju. Plošča je shranjena in bo po zagotovilu domačih, ponovno postavljena na fasado. Knjiga: R. Zakonjšek, Partizanski kurirji navaja tudi kurirsko postajo G-7 v okolici Stahovice. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Vinharje 10.
Dostop do Brdarjeve hiše je iz Poljan preko Hotovlje. |
NA TEM PODROČJU JE V ČASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA G – 7 KURIRJI IN ZB NOV 1980 |
— |
— |
Deponirani spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
3.12.2025. 08:38 |
M. Kermavnar, 17.12.2021, Fotografija 4/1, opomba v opisu |
— |
Gorenja vas |
2047 DOBJE, 1240 |
|
Železniška postaja Ljubljana |
Današnja spominska plošča 27 padlim ljubljanskim železničarjem - mladincem je nadomestek starejše, prikazane na sliki 4. Prvotno ploščo je dala vzidati sindikalna podružnica železniške postaje pred letom 1953.
|
Železniška postaja Ljubljana, vzhodna fasada glavne stavbe. |
ZA BOLJŠO BODOČNOST ZATIRANIH NARODOV SO ŽRTVOVALI SVOJE ŽIVLJENJE MLADINCI ŽELEZNIČARJI VOZLIŠČA LJUBLJANA FLANDER BOGOMIR KMETIČ VALENTIN MOZER JOŽA JURETIČ MARJAN ŠIMENC RUDOLF BEŽEK FRANC ROGELJ STANKO BABNIK JANEZ MARINŠEK STANKO BATIČ ANTON INDOF MARJAN BAVCON KAROL MESEC ANTON GRMOVŠEK ANTON MIHA VLADIMIR JAKOPIČ ANTON KOPELNIK MIRKO LENUT STANISLAV KASTELIC JOŽE PREDALIČ JANEZ JAKOPIČ ANDREJ BITENC FRANC PLEŠEK FRANC TAVČAR IVAN LEPŠA JOŽE SMREKAR JOŽE PUST FRANC |
— |
< 1953 |
Deponirani spomeniki |
— |
M. Hladnik 7. 4. 2017 |
9.5.2024. 00:00 |
1.9.2025. 18:41 |
M.Kermavnar, 9. 5. 2024, dodal fotografijo 3/2 Zdenke Primožič
Na vprašanje Saše Šest, kaj bo s ploščo ob prenovi ŽP, so z ZVKD poslali naslednji odgovor: "V zvezi z vašim vpraševanjem glede kamnite plošče na vzhodni fasadi prizidka glavne železniške postaje v Ljubljani vam podajamo naslednja pojasnila. Kamnita napisna plošča bo v sklopu gradnje in posegov na glavni železniški postaji ustrezno strokovno demontirana, skladiščena in v okviru nove arhitekturne rešitve ustrezno montirana nazaj. Natančne nove lokacije še nismo določili, zato vam tega podatka še ne moremo podati. Lep pozdrav! Dr. Robert Peskar, vodja OE po pooblastilu". M. Hladnik 1. 9. 2025 |
Spominska plošča |
Ljubljana |
TABOR, 2137/5 |
|
Ivančna Gorica, Spominska plošča sedmim
ubitim borcem |
Na »Strelski koči« Sonje Vesel v gozdu nad Ivančno Gorico je pritrjena spominska plošča iz belega marmorja z napisom. Imenovane so na tem kraju pobili v različnih obdobjih vojne. Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf stran 25 |
»Strelska koča« Sonje Vesel v gozdu nad Ivančno Gorico, hiša v bližini: Cesta 2. grupe odredov 31 |
V TEM GOZDU SO V ČASU NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
9.7.2022. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča |
Ivančna Gorica |
1810 STIČNA, 988/48 |
|
Spominska plošča na Primoževi žagi |
Spominska plošča na stavbi nekdanje Primoževe žage na Studencu je posvečena delovanju škofjeloške tehnike v letu 1943. Odkrili so jo 18. decembra 1953, stavba stoji za loško srednjeveško kaščo. Prva partizanska literatura, obvestila in propagandni material so na škofjeloško območje prihajali iz Ljubljanske pokrajine prek Polhograjskih Dolomitov. Ker je bila ta pot zelo nevarna in pozimi neprehodna, so že od leta 1942, zlasti pa v letu 1943, začeli graditi in ustanavljati ciklostilne tehnike po vsej Gorenjski. Prvo ciklostilno tehniko v Škofji Loki je organiziral Niko Kavčič - Gorazd v sporazumu s sekretarjem Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko Maksom Krmeljem - Matijo ter sekretarjem Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka Jožetom Kavčičem - Jernačem na Primoževi žagi na Studencu ob Selški Sori. Tehnika je pričela z delom 27. aprila 1943, v njej je v težkih pogojih delal loški rojak Miloš Ziherl - Prešeren. Neumorno je pisal in razmnoževal razno partizansko literaturo, radijska poročila, razglase, propagandne lističe, gorenjsko izdajo revije Mladina, proglase slovenskemu narodu, partizanske pesmi, okrožnice, obvestila in mnoge druge oblike propagandnega materiala. Škofjeloška tehnika na Primoževi žagi je prenehala delati 8. septembra 1943, njeno delo pa so prevzele druge tehnike. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 340-342. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 260. Opomba 1: Gorenjski glas iz 17.5.1951 v prispevku "ZB V Škofji Loki je odkrila spominsko ploščo pri Škofjeloški partizanski tehniki" na prvi strani omenja, da je bila plošča odkrita 27. 4. 1951. |
Stavba stoji za loško srednjeveško kaščo, Studenec 1. |
Z POŽRTVOVALNOSTJO NAŠIH NAJBOLJŠIH SE JE NA TEM MESTU USTANOVILA PRVA ŠKOFJELOŠKA TEHNIKA LETA 1943 |
— |
— |
Deponirani spomeniki |
— |
Franc Podnar |
6.4.2024. 00:00 |
3.12.2025. 08:46 |
Primoževa žaga naj bi bila na naslovu Studenec 1, vendar tam plošče ni. Tudi na fotografijah, ki ju je objavil Podnar, je ni. Ali je plošča odstranjena ali pa je kje drugje. -- J. Luštrek 20. 4. 2023
Premaknil zvezdico na hišo ob vodi in namesto rdeče zvezdice napravil modro. M. Hladnik 20. 4. 2023
M.Kermavnar, 18.8.2023, po obvestilu Zdenke Primožič spominska plošča še obstaja in se še vedno nahaja na pročelju stavbe (sedanje Loške mesnine). Vendar je tabla skrita pod drugo tablo z napisom Komerciala. Informacijo je pridobila pri Ani Rakovec na Združenju borcev za vrednote NOB Škofja Loka. Zvezdico sem obarval zeleno, ker plošča ni vidna. Dodal fotografijo 3/1
M. Kermavnar, 6.4.2024, dodal Opombo 1 in fotografiji iz Google Street View iz leta 2013, ki dajeta slutiti, da je bila plošča takrat še vidna. |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 618/9 |
|
Spomenik Josipa Broza Tita v Ciudad de Mexico |
Titov spomenik je postavljen na aveniji blizu mestnega parka Chapultepec. Žal Google ne ve, kdaj je bil postavljen in kdo je avtor. Morda je postavitev povezana z njegovim obiskom Mehike leta 1963. http://https://mediateca.inah.gob.mx/repositorio/islandora/object/fotografia%253A269070 |
Polanco, Bosque de Chapultepec I Secc, Miguel Hidalgo, 11580 Mexico City, Mehika
.................. ..............................KOORDINATE: 19.425720, -99.190079 |
Josip Broz Tito Nacio 1892 Murio 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Urh Ferlež |
5.7.2023. 00:00 |
18.8.2025. 11:54 |
— |
— |
Mehika |
— |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.51 |
— |
Pot ob vojašnici Peperka |
1942-1945 MLADINSKA KNJIGA (brez napisa) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018 |
— |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
— |
|
Spominska plošča partizanska šola, Polana |
Prva šola na osvobojenem Štajerskem. V Henini na Kozjanskem se je pričel pouk na partizanski šoli dne 1. junija 1944. To je prva partizanska šola na Štajerskem. Na pročelju je vzidana spominska plošča: "Prva slovenska šola na osvobojenem Štajerskem v juniju 1944". Prva šola v Zgornji Savinjski dolini je bila v Solčavi z istim datumom otvoritve kakor na Henini. Že takoj po osvoboditvi Jurkloštra smo sklicali sestanke po vaseh Henina, Polana in okolici. Med drugim sem predlagal odpreti šolo, da bi se otroci učili slovensko. Za šolo so bili ljudje navdušeni. Ivica Trampuš, ki je poučevala na tej šoli že pred okupacijo, je prevzela njeno vodstvo. Prvi dan je prišlo v šolo le 10 do 15 otrok, ker ostali niso imeli oblek. Brž, ko smo ugotovili, zakaj otroci ne hodijo v šolo, smo organizirali akcijo. Že po prvem tednu te manufakturne akcije je bila šola polna otrok. Vir: Pavel Baloh, Po poteh revolucije, str. 273. Vir: Pomniki naše revolucije, str. 190-191, Mladinska knjiga, tiskarna Jože Moškrič, Ljubljana, 1961. Foto 4: Google Maps |
Na obcestni strani fasade nekdanje šolske stavbe, Polana 18.
V letu 2018 plošče na fasadi ni več. |
[zvezda] PRVA SLOVENSKA ŠOLA NA OSVOBOJENEM ŠTAJERSKEM V JUNIJU 1944 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
Datum vnosa pred migracijo: 0023/05/17 00:00:00 |
M. Hladnik 25. 4. 2017, foto 12. 8. 2009, Ljubo Motore, 25. 8. 2018
Stane Gradišnik,18.4.2020
Slika plošče je z 19.VIII.2012, Bor1974-10.X.2020
D.Divjak 17.5.2023 |
— |
3.12.2025. 08:54 |
D.Divjak dodal napis plošče in opis ter posnetek Google Maps 17.5.2023 |
Spominska plošča |
Laško |
1042 PANEČE, 1276/4 |
|
Sedež štaba alpske operativne zone, ruske vojaške misije pri IX. korpusu in komande VOS-a |
— |
Starejša hiša na Platiševi, Platiševa 3, Cerkno |
|
— |
15. 9. 1967 |
Deponirani spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17. 2. 2018 |
28.5.2022. 00:00 |
22.12.2025. 19:02 |
Prilagam lepšo fotko hiše in opozarjam, da se ji verjetno slabo piše. Na ograji je namreč oglas za stanovanjsko gradnjo, kar bo morda povzročilo pozelenitev zvezdice. -- M. Luštrek 28. 5. 2022
M. Kermavnar, 7.11.2022: Stavba na Platiševi 3 je bila konec oktobra 2022 porušena, plošča deponirana v muzeju v Cerknem. |
Spominska plošča |
Cerkno |
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 566/12 |
|
Šmihel pri Žužemberku, Bobnar Anton |
»Seznam žrtev fašističnega terorja na Rabu
|
Pokopališče Šmihel pri Žužemberku, ob zidu nasproti glavnega pokopališkega vhoda (zadnji del pokopališča), prvi grob z desne strani vrste. |
BOBNAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.8.2025, po predlogi in slikah Zdenke Primožič. |
6.8.2025. 17:16 |
6.8.2025. 17:21 |
— |
Nagrobnik |
Žužemberk |
1437 ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU, *8 |
|
Gradišče pri Vipavi |
V obliki Triglava, iz prodnikov. Postavljen je bil maja 1946, arh. Avgust Okroglič.
|
Gradišče pri Vipavi, vzhodno od zaselka Britih s cerkvijo sv. Križa, v bližini Kulturnega doma. Ob cesti, ki vodi do kampa Tura. Hiša v bližini: Gradišče pri Vipavi 35b - Kulturni dom |
Rušt Pavel (na spodnji tabli) Žrtve fašističnega terorja Kariž Anton Krajevni odbor |
Avgust Okroglič |
maj 1946 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano 11. 1. 2020, dopolnil in obiskal Lanko Marušič 28. 2. 2020
foto: M. Kermavnar |
— |
30.12.2025. 15:11 |
— |
Spomenik |
Vipava |
K. o. 2401 Vipava, parc. št. 391/15 |
|
Bazoviški junaki, spomenik |
Spomenik se sicer nanaša na eksekucije 1930, vendar je na njem tudi letnica 1945, ki označuje zmago nad fašizmom. Štirje usmrčeni imajo spomenik tudi v Prešernovem gaju v Kranju. Spomenik postavljen 9. 9. 1945. Vir: S. Fatur. Osrednji spomenik je oblikoval tržaški Slovenec arhitekt Franjo Kosovel. M., Bazovica: ob 80. obletnici, str.60 Na strani regionalobala.si je današnja burja povzročila lom enega izmed bližnjih dreves. Odlomljeni vrh je poškodoval spomenik, kar je razvidno iz posnetka. Primorski dnevnik 7. avgusta 2025 objavlja, da se spomenik bazoviškim junakom spet ponosno dviga v nebo. Slabih sedem mesecev potem ko je zaradi močne burje nanj padla bližnja cedra, ki je kamnito obeležje zlomila na tri kose. Vir
|
500 m V od Bazovice, do parka vodi s ceste proti mejnemu prehodu Pesek označen 700 m dolg dovoz; naprej je astronomski observatorij.
GPS: 45.64154, 13.87563 |
Napis na obelisku: BIDOVEC BIDOVEC FERDO . KOT ŽRTVE STE PADLI VEČNA ZAHVALA O S K R U N I T V E |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 26. 4. 2017 foto 20. 10. 2007, D.Divjak 1.5.2023, 14.5.2023, 15.1.2025 |
15.1.2025. 00:00 |
4.1.2026. 09:45 |
Dodal še dva posnetka iz leta 2005. M. Hladnik 1. 5. 2023 --
D.Divjak dodal datume oskrunitev 1.5.2023, dodal podatek o avtorju spomenika 14.5.2023 --
M. Kermavnar, 8.10.2024, dopolnil in uredil besedilo na spomeniku. --
D. Divjak dodal vest o poškodbi spomenika, vir regionalobala.si, 15.1.2025 --
Status spomenika do njegove obnove spremenil v odstranjen. M. Hladnik 25. 1. 2025 --
M.Kermavnar, 3.12.2025, dodal vest o obnovi spomenika ter fotografijo iz Primorskega dnevnika in status spremenil v Obstoječi spomenik. -- |
Spomenik |
Italija, Bazovica |
— |
|
Višnja gora - Mestni trg 21 - spomenik padlim borcem in žrtvam FN |
Na šesterostranem kamnitem stebru iz rdečkastega hotaveljskega marmorja, visokem okoli 2,00 m, s kovinsko peterokrako zvezdo na vrhu, so na sredini štirih vidnih ploskev, širokih 0,30 m vklesana imena padlih v NOB iz Višnje Gore in okoliških krajev. Spomenik stoji pred Mestno hišo na naslovu Mestni trg 21, postavili in odkrili pa so ga 1. julija 1962. leta. Načrtoval ga je arhitekt Vlasto Kopač. Vir: str.: 265 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 112. Foto 1: Branka Lopič |
Višnja Gora, pred mestno hišo Mestni trg 21, v bližini cerkve sv. Ane. |
V SPOMIN BORCEM NOB DEDNI DOL BORŠTNAR ALOJZ ML. KRIŠKA VAS AHAČIČ ALBIN SELA KASTELIC JOŽE STARI TRG ZUPANČIČ JANEZ SPODNJE BREZOVO JAVORNIK JOŽE VIŠNJA GORA FABJAN IGNAC ZAVRTAČE ZAVIRŠEK ANTON ZG. DRAGA DREMELJ JOŽE IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA DEDNI DOL BORŠTNAR ALOJZ ST. PEŠČENIK TRONTELJ RUDOLF SELA JANEŽIČ IGNAC STARI TRG ZUPANČIČ STANE SP. BREZOVO ZAVODNIK JANEZ VIŠNJA GORA AUBREHT TONČEK ZG. DRAGA DREMELJ ANTON nedokončano preveriti pravilnost zapisa xxxx |
Vlasto Kopač |
1. 7. 1962 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 4. 2017 foto 1. 5. 2012, dopolnil TBizjak 8.9.2020 |
8.9.2020. 00:00 |
29.11.2025. 06:55 |
Vklesano sporočilo na stebru je zaradi slabega vzdrževanja neberljivo!
M.Kermavnar, 18.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopisal imena na spomeniku in dodal fotografije 3/2 do 3/4.
D. Divjak dodal foto 1, 5.8.2025 |
Spomenik |
Ivančna Gorica |
K.o.1813 VIŠNJA GORA, parc. št. 278 |
|
Spomenika dveh umrlih ranjencev |
V bližini bolnišnice Trška gora sta dva grobova: v prvem je pokopan spremljevalec sovjetske misije Miša Belov iz Moskve. V drugem pa koroški Slovenec Ivan Šep iz Železne Kaple. Vir: Linasi, Pavčkove bolnice, str.63. |
Iz Slovenj Gradca na krožišču zavije za smer Kope. Pot vas vodi skozi naselje Legen in cerkvice s. Jurija. Po nekaj km asfaltne ceste, mimo kmečkega turizma Plesnik in v nadaljevanju tudi kmečkega turizma Klevž do križišča, kjer stoji smerokaz za partizanske bolnice-Pavčkove bolnice. Po makadamski cesti po 3 km prispete do omenjene bolnice, |
BELOV MIŠO MOSKVA ŠLEP IVAN ŽELEZNA KAPLA |
— |
— |
— |
— |
Jože Vrabič, 24.september 2017 |
— |
— |
— |
Granitna spomenika |
Slovenj Gradec |
Gradišče 1435/3 |