Šesterokotna bronasta plošča z reliefnim napisom (kipar Marijan Keršič - Belač) je posvečena uspešnim bojem Bičkovega voda med dražgoško bitko od 9. do 11. januarja leta 1942. Ploščo so odkrili 26. 4. 1981, organizator je bil Jurij Kunaver iz taborniškega odreda, danes roda Bičkova skala za Bežigradom. Mavčni odlitek plošče je v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani.

• Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 111-112.
• http://zbnobskofjaloka.weebly.com/dra382goscarone.html
• Glas 29. 4. 1981.

• EŠD 21198

V DRAŽGOŠKI BITKI JE BILA

BIČKOVA SKALA

BOJNI POLOŽAJ BIČKOVEGA VODA

SO BORCI NA TEM POLOŽAJU

9. 10. IN 11. JANUARJA 1942

USPEŠNO ODBIJALI NAPADE SOVRAŽNIKA.

POSTAVIL TABORNIŠKI ODRED BIČKOVE SKALE

18. APRILA 1981

Ob vhodu v upravno stavbo nekdanje vojašnice JLA v Šentvidu, ki je nosila ime po narodnem heroju Borisu Kidriču, je stal doprsni kip Borisa Kidriča. Kip je izdelal kipar Boris Kalin. Novembra 1973 (ali 1974) pa je bila odkrita še spominska plošča, delo arhitekta Vlaste Kopača.

• Ivo Žajdela: Edvard Kardelj, komunisti in genocid [11]. Družina 4. 8. 2023 (slika).
• Ivo Žajdela: Kardelj Edvard, komunisti, revolucija [2]. Družina 4. 8. 2023 (slika).
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 50.
• Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 69-70.

geslo: vojska123

BORIS KIDRIČ

1912 - 1953

NARODNI HEROJ, ČLAN CENTRALNEGA KOMITEJA 

KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE,

ORGANIZATOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA,

POLITIČNI KOMISAR GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKIH 

PARTIZANSKIH ČET, PRVI PREDSEDNIK NARODNE VLADE 

SLOVENIJE, PREDSEDNIK GOSPODARSKEGA SVETA 

IN PREDSEDNIK PLANSKE KOMISIJE FEDERATIVNE 

LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE 

• Anton Jakše. Sistory. 
  datum rojstva: 11. 7. 1923, kraj rojstva: Ponikve, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: II. grupa odredov, borec, datum smrti: 15. 6. 1942, kraj smrti: Znojile, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote

JAKŠETOVI

TONE  * 2. VII. 1923     padel v NOV 15. VI. 1942

Grob neznanega borca Gubčeve brigade, litoželezni nagrobni križ s kovinsko tablico in izpisanim posvetilom.

EŠD 4239

Janko Škoporc, Obnovljeni spomenik neznanemu borcu /Dogodki Tomažja vas na Dolenjskem/ Svobodna beseda, Glasilo ZZB za vrednote NOB Slovenije, december 2023, str. 6 (Elektronski vir: Svobodna beseda, Letnik 9, št. 98, december 2023, 6  Dostop: 28. 6. 2024).

*NEPOZNAN BOREC
GUBČEVE BRIGADE
PADEL OKTOBRA 1943

SEPTEMBER 1987

                   OO ZB NOV
                   NOVO MESTO

V Sistory je Franc Surina zabeležen kot Slovenec, rojen v Jelšah pri Rupi 29. 9.[sic] 1906, padel v Koroški vasi, pokopan v Podgradu.

»SURINA Franc, partizan 2. bataljona. rodil se je 29. junija 1906 v Jelšanah pri Rupi. V NOV je bil od 9. septembra 1943. Padel je 21. julija 1944 nad Koroško vasjo.  (Vir: ARS II, kartoteka padlih; L. Ambrožič, Cankarjeva brigada, str. 619 in 858)"

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 204.

[zvezda] [slika v medaljonu]
OVDE POČIVA
U MIRU
BORAC
SURINA FRANZ
ROĐ. U RUPI DNE 29. 9. 1906
PAO U NOVOMESTO
SELO PODGRAD
DNE 25. 7. 1944
.. SLAVA NJEMU ..
OVAJ SPOMEN PODIŽU
RASTUŽENI RODITELJI

Na kmetiji Jožeta Roženičnika (p.d. Pika), št 22 je bila spominska plošča o bojih na tem področju, odkrita 1974. leta.

 Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 294. Druge dokumentacije o postavitvi spominske plošče ni.

NA TEM MESTU

SO BILE BORBE NOV PROTI OKUPATORJU

1941-1945.

SLAVA JUNAKOM PADLIM ZA OSVOBODITEV

SLOVENSKEGA NARODA!

Na pokopališču je na skrajnem zahodnem robu lepo urejeno grobišče žrtvam v NOB. Na sredini je spominska plošča z napisom in peterokrako zvezdo. Površina je s pohodnimi ploščami razdeljena na simetrično  levo in desno stran, na katerih je postavljenih 18 posameznih marmornatih kvadrov širine 30, globine 15 in višine 32 cm. Na posameznem kvadru so napisani priimki in imena z rdečimi črkami. Samo grobišče pred spomenikom zaključuje zelena površina z manjšimi grmiči ter dvema simetrično zasajenima vrbama. Za spomenikom je 8 m visok drog za zastavo, zadnjo stran pa zaključujejo visoke ciprese. Grobišče je lepo vzdrževano, kot tudi celotno pokopališče.

Grobišče je bilo urejeno leta 1976.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 28.

                             [zvezda]

                 NIKOMUR HLAPCI VEČ!
                              NIKOLI
                   RODOVOM POZNIM
                     TO JE SPOROČILO
                    NAPISANO S KRVJO

Leva stran nagrobnih kamnov

NOSE            VODIČAR        GRUDEN         ŠKULJ
ANTON ST.     ANTON             ALBIN           ANTON

NOSE             STRAH        GRANDOVEC     GODEC
ANTON ML.    JULIJ               JANEZ             JOŽE

       -               -                  -                    -

        PUCER          ŠPOLAR         HOČEVAR
        ALBERT        ANTON ST.       MARTIN

        ZAJC            ŠPOLAR           JAKOPIČ
        JOŽE            ANTON ML.        JOŽE

           -                    -                  -

                 ADAMIČ              KRALJ
                  MIRKO               FRANC

              MESOJEDEC           KRALJ
                STANKO              JOŽEFA

Desna stran nagrobnih kamnov

ŠUŠTAR      BABIČ             ANDOLŠEK        PERHAJ
   JOŽE      IGNACIJ                MIRO            ALOJZIJ

NOVAK     STRNAD         GRM STANE          SLAK
JOŽE         STANKO        ŽGAJNAR IVAN      JANEZ

       -               -                  -                    -

       BABIČ           STRAH             NOSE
       STANKO        FRANC             JULIJ

       BUŠČAJ         STRAH             HREN
       ANTON           JULIJ             ALOJZIJ

       -               -                  -                    -

                 JAKŠE               DEČMAN
                ANTON             FRIDERIK

               MUSTAV             JANEŽIČ
                FRANC                 JOŽE

SPOMENIK LOKALNEGA POMENA

V kamniti vrhkletni kočevarski hiši iz prve polovice 19. stoletja, z dvoramnim stopniščem in lesenim vhodnim portalom je bila med leti 1944 in 1945 komanda relejnih postaj za celo Slovenijo. Na hiši sta dve spominski plošči. 

Kurirske postaje in zveze so bile posebnost NOB. Ustanavljali so jih za hitre, varne in stalne stike med vojaškimi štabi in političnimi organi. S pomočjo kurirskih postaj so potovali tudi vojaški in politični voditelji.

Začetke teh postaj zasledimo junija 1942, pomnožile pa so se po italijanski ofenzivi. Najprej na Dolenjskem, Notranjskem in v Beli krajini, po letu 1943 pa tudi po drugih slovenskih pokrajinah. Nekatere postaje so bile stalne, druge so se selile. Središče kurirskih zvez je bilo najprej v Polhograjskih dolomitih, kjer je bilo tedaj vodstvo NOB. V gozdu nad Starimi Žagami  je bila po italijanski ofenzivi lesena baraka kjer je delovala TV 15. Ta je po vrnitvi vodstva spomladi 1943 na Rog postala osrednja kurirska postaja vse do osvoboditve. Konec leta 1943 je bilo okrog 100 postaj s približno 800 kurirji. Posebno v zimi 1944/1945 je padlo okrog 300 kurirjev.

V Občice se je spomladi 1944 iz Kočevskih Poljan preselilo poveljstvo relejnih (kurirskih) postaj Slovenije, tako da je bilo v neposredni bližini glavnega štaba NOV in POS ter sedeža političnega vodstva NOB v Bazi 20. Z njimi je bilo povezano po telefonu, s poveljstvom vojske državne varnosti v Črnomlju pa tudi z radijsko zvezo. Poveljstvo relejnih postaj je ostalo v Občicah do februarja 1945, ko se je preselilo v Semič, da bi bilo bliže oblastnim in političnim organizacijam v Črnomlju.

Kurirska postaja TV-15 je bila ustanovljena jeseni 1942, nastanila pa se je v leseni baraki v skriti vrtači v bližini požgane vasice Pogorelec v Kočevskem rogu. Komandir postaje je bil Anton Može - Maršetič, kurirske naloge pa je opravljalo pet kurirjev. Ko se je aprila 1943 v Bazo 20 preselilo vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja, je TV-15 postala osrednja kurirska postaja. Na vse strani je prenašala pomembne pošiljke z ukazi in napotki slovenskega vojaškega in političnega vodstva. Vsak dan pa so iz centralne tiskarne »Urška 14« prenesli tudi do 80 kg literature.

TV-15 je ostala v Rogu do aprila 1943, ko se je preselila v bližino Občic. Po kapitulaciji Italije se je preselila v Podturn, potem v Kočevske Poljane, od koder se je marca 1944 preselila v Občice.

Na postaji v Občicah je bilo od 12 do 15 kurirjev, tam pa je bil tudi komandir Anton Može. Zveze je vzdrževala s TV-16 na Brezovi Rebri v Suhi krajini, TV-14 na Pugledu in TV-6 na Gorjancih. Pri opravljanju kurirskih nalog so 30. novembra 1943 v Grahovcu pri Boštanju padli kurirji Franc Čuček, Janez Peternel in Radko Vute. Na hiši Občice 6, v kateri je delovala TV-15, je spominska plošča, ki so jo leta 1957 vzidali preživeli kurirji v spomin na poveljstvo relejnih kurirskih postaj v Sloveniji in na osrednjo kurirsko postajo TV-15.

EŠD 8725

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

                  V OSVOBODILNI VOJNI 

       JE  V TEJ HIŠI DELOVALA  OD 1944 DO

      1945    KOMANDA    RELEJNIH    KURIR

     SKIH POSTAJ SLOVENIJE, ORGANIZA-

    TOR   IN   VODITELJ   145   KURIRSKIH

   POSTAJ ŠTAJERSKEGA, DOLENJSKO

  NOTRANJSKEGA    PRIMORSKEGA

 GORENJSKEGA IN KOROŠKEGA 

         RELEJNEGA SEKTORJA

Druga plošča je posvečena kurirjem in kurirkam.

.

OPIS SPOMENIKA:  30 m južno od Češke koče (1542 m) je na skalo pritrjena bronasta plošča. 

OPIS DOGODKA: Viktor Krč, rojen 15. februarja 1917 na Jezerskem, je bil po poklicu strojni tehnik. Skrbel je za povezavo partizanov v Savinjski dolini z borci na Jezerskem. Padel je v borbi z okupatorjem leta 1944 pri Žužemberku.

Ljubo Grabnar - Vrhan, rojen 26. oktobra 1921 na Jezerskem, je bil kot sposoben organizator dodeljen političnemu aktivu na Koroškem. 30. novembra 1944 je padel pri Maloščah na Koroškem.

Ferdo Majnik je bil učitelj na Jezerskem in eden prvih smučarskih strokovnjakov-instruktorjev.

Vsi trije – Krč, Grabnar in Majnik – so bili znani alpinisti in plezalci.

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, 1975 Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, str. 101-102.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 235.

Prvotna spominska plošča iz belega marmorja je bila odkrita 11. avgusta 1957.

• Spominska plošča pod ostenjem Grintovca. Svobodna beseda jan. 2019.

[zvezda]

GORNIKI BORCI

PADLI ZA SVOBODO

V LETIH 1941 1945

KRČ VIKTOR

GRABNAR LJUBO

MAJNIK FERDO

SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU

PD JEZERSKO

Današnja spominska plošča 27 padlim ljubljanskim železničarjem - mladincem je nadomestek starejše, prikazane na sliki 4. Prvotno ploščo je dala vzidati sindikalna podružnica železniške postaje pred letom 1953.

• "Spomeniki borbene Ljubljane", Tovariš, 3. 7. 1953, str. 729 (povezava).
• Uprli smo se: kronika revolucionarnih let 1941-1945 na terenu Dušana Turka-Duleta v Ljubljani, Ljubljana: Terenski odbor terena ZB Dušan Turk, 1957, str. 60 (vir slike 4).
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 22.

[zvezda s srpom in kladivom]

ZA BOLJŠO BODOČNOST ZATIRANIH NARODOV SO

ŽRTVOVALI SVOJE ŽIVLJENJE MLADINCI

ŽELEZNIČARJI VOZLIŠČA LJUBLJANA

FLANDER BOGOMIR               KMETIČ VALENTIN

MOZER JOŽA                           JURETIČ MARJAN

ŠIMENC RUDOLF                     BEŽEK FRANC

ROGELJ STANKO                     BABNIK JANEZ

MARINŠEK STANKO                 BATIČ ANTON

INDOF MARJAN                        BAVCON KAROL

MESEC ANTON                         GRMOVŠEK ANTON

MIHA VLADIMIR                        JAKOPIČ ANTON

KOPELNIK MIRKO                    LENUT STANISLAV

KASTELIC JOŽE                       PREDALIČ JANEZ

JAKOPIČ ANDREJ                     BITENC FRANC

PLEŠEK FRANC                        TAVČAR IVAN

LEPŠA JOŽE                             SMREKAR JOŽE

                         PUST FRANC

Spominska plošča na stavbi nekdanje Primoževe žage na Studencu je posvečena delovanju škofjeloške tehnike v letu 1943. Odkrili so jo 18. decembra 1953, stavba stoji za loško srednjeveško kaščo.

Prva partizanska literatura, obvestila in propagandni material so na škofjeloško območje prihajali iz Ljubljanske pokrajine prek Polhograjskih Dolomitov. Ker je bila ta pot zelo nevarna in pozimi neprehodna, so že od leta 1942, zlasti pa v letu 1943,  začeli graditi in ustanavljati ciklostilne tehnike po vsej Gorenjski.

Prvo ciklostilno tehniko v Škofji Loki je organiziral Niko Kavčič - Gorazd v sporazumu s sekretarjem Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko Maksom Krmeljem - Matijo ter sekretarjem Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka Jožetom Kavčičem - Jernačem na Primoževi žagi na Studencu ob Selški Sori. Tehnika je pričela z delom 27. aprila 1943, v njej je v težkih pogojih delal loški rojak Miloš Ziherl - Prešeren. Neumorno je pisal in razmnoževal razno partizansko literaturo, radijska poročila, razglase, propagandne lističe, gorenjsko izdajo revije Mladina, proglase slovenskemu narodu, partizanske pesmi, okrožnice, obvestila in mnoge druge oblike propagandnega materiala.

Škofjeloška tehnika na Primoževi žagi je prenehala delati 8. septembra 1943, njeno delo pa so prevzele druge tehnike.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 340-342.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 260.

Opomba 1: Gorenjski glas iz 17.5.1951 v prispevku "ZB V Škofji Loki je odkrila spominsko ploščo pri Škofjeloški partizanski tehniki" na prvi strani omenja, da je bila plošča odkrita 27. 4. 1951.

Z POŽRTVOVALNOSTJO

NAŠIH NAJBOLJŠIH

SE JE NA TEM MESTU USTANOVILA

PRVA ŠKOFJELOŠKA TEHNIKA

                               LETA 1943

1942-1945

 MLADINSKA KNJIGA (brez napisa)