Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
8525
OŠ 7. korpusa, Žužemberk

24. novembra 1984 se je Osnovna šola Žužemberk preimenovala v Osnovno šolo 7. korpusa Žužemberk na naslovu Partizanska cesta 1.  
7. korpus je bil največja partizanska enota na slovenskih tleh, saj je spomladi 1944 štel okoli 25.000 bork in borcev. Ko je aprila 1945 dobil povelje za napad na Ljubljano, je štel le še 11.853 borcev. Od ustanovitve dalje je v bojih padlo nad 3000 borcev, več kot 6000 jih je bilo ranjenih. V okolici Žužemberka je kot del 7. korpusa največ delovala 15. divizija, ki je imela v začetku leta 1944 okoli 5000 borcev, 17. januarja 1945 je štela 2470 borcev in 7. aprila, ko se je začel napad na Ljubljano, le še 1962 borcev. S širšega območja Ajdovca, Dvora, Hinj in Žužemberka je bilo v partizanih po doslej znanih podatkih iz 50 naselij 231 borcev, od tega jih je 69 padlo. Med civilnim prebivalstvom je izgubilo življenje 143 žrtev okupatorja in domačih izdajalcev. Interniranih je bilo 261 oseb, od tega jih je 31 umrlo. Med 2. svetovno vojno na slovenskih tleh je v boju proti nacifašizmu izgubilo življenje skupno 243 prebivalcev s širšega območja Žužemberka. Za svobodo je v letih 1941–1945 dalo svoje življenje 117 prebivalcev Žužemberka. 

  • Škufca, J., Kocijan, L. in Bregar, M., Spomenik narodnoosvobodilne vojne pri Žužemberku, Novo mesto, Zveza združenj borcev za vrednote NOB, območni odbor, 2007
OŠ, Baragova 1, Žužemberk

                                      [zvezda]
                    OSNOVNA ŠOLA ŽUŽEMBERK
         OD 24. NOVEMBRA 1984 POIMENOVANA PO
        [zvezda]   7. KORPUSU NOV IN POJ    [zvezda]

BO S SVOJIM PEDAGOŠKIM IN DRUŽBENIM
POSLANSTVOM ZVESTO IN DOSLEDNO URESNIČEVALA
BORBENA, REVOLUCIONARNA IN PLEMENITA ČLOVEŠKA
IZROČILA, KI JIH JE MED NARODNOOSVOBODILNIM BOJEM
IN LJUDSKO REVOLUCIJO ZAPISAL V ZGODOVINO
SLOVENSKEGA NARODA

                     7. KORPUS NOV IN POJ

LE – TA JE S SVOJIMI PARTIZANSKIMI ENOTAMI
IN V POVEZAVI Z DEJAVNIKI LJUDSKE OBLASTI
OD USTANOVITVE DO KONCA VOJNE DELOVAL
TUDI NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽUŽEMBERK

                                                               OSNOVNA ŠOLA
NOVEMBER 1984                          7. KORPUSA NOV IN POJ
                                                                  ŽUŽEMBERK

Uničeni spomeniki
M. Hladnik po podatkih na strani ZB NOV Žužemberk
17.8.2023. 00:00
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal besedilo na plošči.
plošča in napis
Žužemberk
K. o. 1436 Žužemberk, parc. št. 312/2
4416
Bolnica Pugled, Kočevski Rog

SPOMENIK LOKALNEGA POMENA

Grobišče leži v kraški vrtači približno 200 m od trase roške železnice, po kateri danes poteka gozdna cesta, ob pogorišču nekdanje partizanskebolnice, ki je bila v 20 m oddaljeni vrtači.

Partizanska bolnica Pugled je bila zgrajena marca 1943 v gozdu blizu nekdanjega naselja Žaga Rog. Prve ranjence je sprejela 18. marca. Bolnico so sestavljali leseni objekti  iz smrekovih okroglic. Pokriti so bili s skodlami. Sestavljali so jo velika baraka za ranjence, mala baraka za osebje, kuhinja in skladišče. Bolnica je imela tudi podzemni bunker za umik v primeru nevarnosti. Vodila sta jo dr. Božena Ravnikar – Nataša in dr. Andrej Zupančič – Mike.

Grobišče je obzidano z naravnim kamnom – lomljencem. Urejeno je v terasi. Do terase vodijo tri stopnice, narejene iz obsekanih kamnov. Sredi pokopališča je ploščad z dvema klopema iz naravnega lomljenca in valjast 3 m visok steber s spiralno vrezanimi utori in napisom.

Ob nemški ofenzivi po kapitulaciji Italije so bolnico 27. oktobra 1943 leta Nemci izsledili. 27 ranjencev in osebje se je pravočasno umaknilo, za evakuacijo 21 nepremičnih ranjencev pa je zmanjkalo časa. Nemški vojaki so jih pobili in skupaj z barako sežgali. Ena nepremična ranjenka, to je bila Anica Mohar – Smiljka  je  pokol preživela, saj jo je bolničar še pravočasno odnesel iz barake in jo skril med skalami. Nemci so jo sicer našli, jo uporabili kot vabo za partizane, a sta jo bolničarja po petih dneh uspela rešiti.

Načrt za spomenik in pokopališče je izdelal arhitekt Miloš Lapajne. Uredila sta ga Glavni odbor zveze borcev in Občinski odbor zveze borcev Novo mesto leta 1957. Odkritje je bilo leta 1959. Grobišče vzdržuje Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu.

EŠD 8730

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

DOSTOP: Po Roški cesti iz Podturna proti Kočevju do Žage Rog. Pred roško žago zavijemo levo v ostrem ovinku strmo po gozdni cesti - nekoč trasi roške železnice proti Travniku. Grobišče je označeno in leži kaka 2 km od odcepa na desni strani ceste.

TU JE STALA PARTIZANSKA BOLNIŠNICA PUGLED – 27. OKTOBRA 1943 LETA SO JO NACISTIČNI KRVNIKI POŽGALI – V NJEJ JE ZGORELO 28 TEŽKO RANJENIH PARTIZANOV. TU SO POKOPANI

STENJKO, SAJE, DANE, VRLINIČ SIMO, ŠTUBLER TONE – GUSTL, PETER JANKO, KOS, DUŠA ŠTEFAN, ZUPANČIČ IVAN, BEJČ, DRČAR, ZAKRAJŠEK IVAN, ŠIVEC VILJEM – VILI,

GRMEK FRANJO, ZRENC DRAGOTIN, VENDRAMIN ANTON – GAŠPER, ANŽIČ FRANC, GORIŠEK ANTON, KISOVEC JOŽE, JELENC FRANC, MAVRIN FRANC, DOVČ JANEZ – JANČE, JURJEVEC ŠTEFAN, URŠIČ SLAVKO, ŽAGAR ALEKSANDER, ŠKOF MARTIN

Franc Kulovec, 25.8.2019
GROBIŠČE S SPOMENIKOM
Dolenjske Toplice
K.O. Podstenice, Parcelna številka: 1611/472 - del
2847
Grob članov vaške straže iz Krmelja v Gabrijelah

Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 54.

Prekop žrtev iz Hinjc na pokopališče v Gabrijelah je bil oktobra 1945.

Grob so uredili leta 1961 in 1987.

Grob je na pokopališču ob cerkvi v naselju Gabrijele.

Na treh nagrobnikih piše:

V spomin 13 talcem

padlim 22. 10. 1943

Bah Mihael roj 24. 10. 1916

Flajs Rudolf roj. 9. 5. 1904

Jelenc Anton roj. 12. 7. 1899

Keše Ludvik roj. 4. 8. 1896

Miklavčič Franc roj. 24. 2. 1896

Marinčič Mihael roj. 13. 11. 1886

Kos Ivan * 8. 4. 1882 + 22. 10. 1943

Rainer Bruno * 21. 9. 1893 + 22. 10. 1943

Haroch Alojz * 21. 6. 1896 + 22. 10. 1943

Prelogar Karol * 28. 10. 1880 + 22. 10. 1943

Jeličič Jože * 19. 10. 1899 + 22. 10. 1943

Štih Jakob * 5. 8. 1891 + 22. 10. 1943

Kos Martin * 23. 3. 1902 + 22. 10. 1943

Ljubo Motore, 26. 2. 2018 in 13. 3. 2018
Grob(išče)
Sevnica
4500
Viktor Kovačič

Konglomeratna skala borcu Viktorju Kovačiču, ki je padel na tem mestu 11. 9. 1943. Spomenik je bil odkrit leta 1960.

EŠD 19236

Iz glavne ceste v D. Tebušo. Pri odcepu za Oblakov vrh, peljemo še 100 m in desno za cesto stoji obeležje, na travniku ob križišču cest Oblakov vrh - Gorenja Trebuša..

BOREC NOV VIKTOR KOVAČIČ PADEL NA TEM KRAJU 11. 9. 1943

Vojko Hobič,28.9.2019
Spominska plošča
Tolmin
1693
Spomenik padlim borcem 14. divizije na Medvedjaku

Otvoritev spomenika je bila leta 1958 in obnovljen julija 2013. Vpisan v Register kulturne dediščine pod reg. št. 5471. 

Viri: 

Arhiv Združenje za vrednote NOB Zg. Savinjske doline.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 195-196.

Na smučišču Golte. Z vrh Medvedjaka se spustimo južno, približno 200 m. Spomenik je viden z vrha Medvedjaka.

Kdor mimo greš na svetlih tleh postoji

junake krije zemlja tu krvava

za srečo ljudstva vnetisli so v boj

v svobodo živ spomin jim venčaj slava!

Obstoječi spomeniki
Sandi Grudnik, 25.4.2017
Oktobra 2022 je bila izvedena sanacija spomenika. Obnovitev so izvedli planinci iz Rečice ob Savinji.
Iz planinskega kamna pravokotnik 3X2 m in viš. 1,5 m in vanj vzidana granitna plošča
Rečica ob Savinji
k.o. Poljane, p.š.879/4, lastnik: Iztok Pokrižnik, Za Ljubnico 4, Ljubno ob Savinji
3170
Rigonce

Napisi so bili obnovljeni v avgustu 1996.

ESD 10505

Spominska plošča se nahaja na hišni številki Rigonce 7.

TU JE BIL DOM PRVIH BORCEV ZA SVOBODO:

GERJEVIČ CIRIL

ROJ. 3. 2. 1923, PADEL 27. 12. 1941

GERJEVIČ GUSTL

ROJ. 25. 6. 1917, PADEL  27. 11. 1943

GERJEVIČ MARKO

ROJ. 14. 7. 1914, PADEL 7. 4. 1944

SLAVA PADLIM BORCEM DOBOVE!

K.O. Z.B. DOBOVA

Anton Petrovič in Stane Preskar, 5. 6. 2018, nedokončano
plošča iz naravnega kamna
Brežice
1 k.o. Rigonce
1616
LOKEV - Spomenik borcem in žrtvam

V parku poleg stolpa Tabor, v katerem je tudi Vojni muzej Tabor, ki ga vodi Srečko Rože. Na zeleni travni površini,  ograjeni z nizkim kamnitim zidom, je med tremi spomeniki tudi omenjeni spomenik. Sestavljajo ga osrednji del na postavku in posebej oblikovan, višine skoraj tri metre, stoječ na rdeči poetokraki zvezdi. Na posameznih krakih so stebrički višine 50 cm ter oddaljeni med seboj 260 cm in povezani z močno črno verigo. V zgornjem delu je napis.

  • EŠD 23419
V parku pred vojaškim muzejem, zraven spomenika samostojni Sloveniji.

BORCEM IN ŽRTVAM V NOV

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 22. 4. 2017, foto 25. 5. 2012 Dopolnil D. Divjak, 13. marca 2020
1.8.2024. 00:00
M. Kermavnar, 1.8.2024, dodal fotografiji 3/1 in 3/2
ograjen steber na veliki rdeči betonski zvezdi
Sežana
K.o.: 2459 Lokev, št. parc. 4256/16
2565
Spomenik - Brinov hrib pri Gornjem Gradu

Spomenik je postavljenpri hiši Krebs žrtvam, ki so jih Nemci decembra leta 1944 postrelili v gozdu za tem hribom. Spomenik je bil odkrit 2.julija 1957 in avtor je arhitekt Dušan Samec.

EŠD 4555

Spomenik stoji 300 m naprej od bencinskega servisa v Gornjem Gradu z leve strani v smeri Radmirja. Domačija Krebs, Spodnji trg 35.

TU SO PADLE 

ŽRTVE FAŠIZMA 

1941 - 1945

Sandi Grudnik, 21.11.2017
Na osnovni pološči postavljen spomenik iz klesanega kamna v obliki piramide z vgrajeno ploščo z napisom.
Gornji Grad
k.o.942 Gornji Grad, parc.št.550/3, lastnik:Občina Gornji Grad
6790
Videm pri Ptuju
Pokopališče Videm pri Ptuju

[zvezda]
V SPOMIN PADLIM ŽRTVAM 1941

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
17.5.2021. 00:00
Nagrobnik
Videm
2544
Gornji Vrsnik, Partizansko grobišče ob cerkvi

Grobišče ima spomenik: kamnit obelisk z vklesanim posvetilom. Ostali del grobišča predstavljajo trije skupni grobovi z imeni pokopanih in tri napisne plošče z imeni domačinov padlih v NOV oziroma umrlih v internaciji. Avtor je Ivo Prelovec.

Glede na datume smrti na nagrobnikih je mogoče sklepati, da so tukaj pokopani:

  • 8 partizanov padlih 15.11.1943 na začetku hude nemške ofenzive »Traufe«. Takrat je na tem območju branila položaje Gradnikov brigada.
  • 29 partizanov padlih 11.4.1944 v nemški operaciji »Renate«, s katero je hotel obkoliti partizanske enote na tem območju in jih uničiti. Takrat sta Ledinah in Vrsniku XXX. divizija in njena Kosovelova brigada pretrpeli hud poraz, verjetno najhujši od njenega nastanka.
  • 2 borca umrla 1943-44
  • 14 domačinov iz okolice Vrsnika padlih v NOV ali umrlih v internaciji v letih 1943-45.

Datum odkritja:  8.10.1961, dokončno urejeno 12.11.1967

EŠD 4939

Grobišče je za cerkvijo sv. Tomaža v Gorenjem Vrsniku. Hiša v bližini: Spodnji Vrsnik 18

         napis na obelisku:

KOT SEME NOVEGA SVETA

S KRVJO GOREČEGA SRCA

STE NAŠO ZEMLJO NAPOJILI

OKOVE SUŽENJSTVA ZDROBILI

IZ VAS SO RDEČE ROŽE VZKLILE

NAM ZLATE SANJE IZPOLNILE

SPOMIN NA VAS NIKDAR NE MINE

ŽIVI Z ZAHVALO DOMOVINE

.

         napis na skupini treh plošč:

         srednja plošča:

DOMAČINI IZOKOLICE VRSNIKA

           PADLI V NOV IN

    UMRLI V INTERNACIJI

.

         leva plošča:

AMBROŽIČ DOMINIK   ROJ  1926   PADEL  1945

KAVČIČ IVAN                 ROJ  1903   PADEL  1944

KAVČIČ FRANC             ROJ  1918   PADEL  1944

KAVČIČ FRANC             ROJ  1896   PADEL  1943

KOSMAČ IVAN               ROJ  1904   PADEL  1943

MLAKAR FRANC           ROJ  1905   PADEL  1944

MLAKAR FRANC           ROJ  1918   PADEL  1944

         desna plošča:

MLINAR ŠTEFAN           ROJ  1909   PADEL  1944

MLINAR MATEVŽ           ROJ  1917   

PODOBNIK IVAN            ROJ  1921   PADEL  1945

REMEC ANTON   

SEDEJ STANKO              ROJ  1923   PADEL  1945

SEDEJ TILKA   

ŽAKELJ ANTON               ROJ  1901   PADEL  1944

.

         napisi na posameznih nagrobnikih:          

KRIZMANČIČ                   PADEL  15.11.1943

PERŠIČ VLADISLAV        ROJ  1920   PADEL  11.4.1944

VOLK ALEKSANDER       ROJ  1904   PADEL  15.11.1943

JEREB FRANC                 ROJ  1923   PADEL  1943

TOMŠIĆ ANDREJ             ROJ  1906   PADEL  11.4.194421 

NEZNANIH PADLI 11.4.1944   

LEBAN RAJKO                  ROJ  1907   PADEL  15.11.1943

MARVIN DRAGOTIN        ROJ  1913   PADEL  11.4.1944

LOVRENČIČ MATEVŽ      ROJ  1925   PADEL  15.11.19434 

NEZNANI PADLI 15.11.1943   

GALLUSI ERNEST            ROJ  1912   PADEL  11.4.19444 

NEZNANI PADLI 14.4.1944   

JERIČ ALFONZ                  ROJ  1928   PADEL  1944

VODOPIVEC POLDE         ROJ  1914   PADEL  11.4.1944

KALAN JOŽEF                   ROJ  1927   PADEL  11.4.1944

MAKUC MILAN                  ROJ  1926   PADEL  11.4.1944

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 12.11.2017; Miloš Kermavnar, 24.10.2019
Kamnit obelisk z vklesanim posvetilom
Idrija
K. o. 2360 Gorenji Vrsnik I, parc. št. 1/2
6870
napis na hiši v Grgarju

Na fasadi hiše Grgar 90 je na desni strani še viden napis. Hiša je očitno v fazi obnove, in bo po vsej verjetnosti napis počasi izgubila.

Grgar 90. To je stara hiša ob pešpoti, ki vodi od cerkve do pokopališča.

TUKAJ JE JUGOSLAVIJA

Obstoječi spomeniki
LM, 18.7.2021
20.7.2021. 00:00
napis na hiši
Nova Gorica
9298
Mirko Pleiweiss, Maribor

"Po postavi je bil bolj majhen, toda po dejanjih zelo velik. Redkim ljudem že za živih dni postavijo spomenik, njemu so ga. Leta 1954 so ga postavili v Selcah pri Crikvenici v spomin na junaška dejanja kapitana bojne ladje Mirka Pleiweissa aprila 1941. Država in vojska sta razpadali, on pa je kot poveljnik pomorske obrambe severnega Jadrana ostal neomajen. Ko so ustaši prišli v Crikvenico razglašat Nezavisno državo Hrvatsko, je s četico mornarjev nastopil proti njim kot izdajalcem. Ustaški zarotniki so se pod vodstvom Petra Kvaternika, brata Evgena Kvaternika, zbrali na pošti v Crikvenici. Kapitan Pleiweiss jih je s svojimi mornarji presenetil. Zarotnike je opozoril, da bodo njegovi mornarji streljali, če se bodo upirali, toda kljub temu je eden izmed ustašev, verjetno Kvaternik, ubil okrajnega komisarja dr. Hajdinjaka iz Pleiweissovega spremstva. Mornarji so v odgovor začeli streljati. Pri tem so ubili Petra Kvaternika, drugi zarotniki so bili huje ali laže ranjeni. V Kvaternikovi torbi so našli seznam oseb, ki jih je treba prijeti in likvidirati. Mirko Pleiweiss je bil na njem napisan kot prvi."

Pridružil se je partizanom, po vojni napisal knjigo Zlomljeno sidro (1975), srb. prevod 1978. Pokopan je v Podbrežju, Maribor.  

Pokopališče Pobrežje, Maribor

[križ] [sidro]PLEIWEISS
MIRKO
1896--1979

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
27.9.2024. 00:00
Nagrobnik
Maribor
8835
Taborišče izgnancev samostan Altötting,

Geslo: izgnanci123

Kapellpl. 9, 84503 Altötting, Nemčija
Neobiskani spomeniki
D. Divjak 6.3.2024
6.3.2024. 00:00
Nemčija, Altötting
1912
Padlim v NOB, Bohinjska Bistrica

22 nagrobnikov padlim, postavil občinski odbor ZZB NOV Boh. Bistrica leta 1946 kot delo kamnoseka Franca Lagondra. Kasneje je Krajevna organizacija ZB NOV Bohinjska Bistrica načrtovala obnovo grobišča. Lagonder je v sodelovanju z Marmorjem Hotavlje in Gradbenim podjetjem Bohinjska Bistrica uredil prenovljeno grobišče, ki je bilo odprto leta 1983.   

  • EŠD 10314 in 10315
  • Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 91-93.
Na notranjem delu zahodnega pokopališčnega zidu ob cerkvi sv. Miklavža v Bohinjski Bistrici.

[Skoraj vsak nagrobnik ima sliko padlega in na vrhu rdečo zvezdo.]

FRANC SELAN

BRINCA

* 4. 12. 1919 + 2. 4. 1964

KOMANDANT 2 BAT

J. B. O.

SLAVA MU!

LOVRENC ROZMAN

BOR

16. 7. 1916 + 19. 7. 1949

FRANC GROBOTEK

ČRTOMIR

* 31. 1. 1917 + 4. 4. 1944

Odsev krvi prelite

ne zatone. Tvoj plamen

v prsih naših plameni.

BOGOMIR ROZMAN 

ZRINJSKI

* 1. 10. 1915 + 7. 10. 1943

JOŽEF ROZMAN

KOSTJA

*2. 3. 1924 + 1??

KOMANDIR - PEPI

STANKO KOŠNIK

* 29. 11. 1916 + 20. 5. 1943

[zvezda in križ]

Tu počivata brata

JANKO ZUPANC

* 20. 2. 1915 

in FRANCI ZUPANC

* 23. 11. 1916

Padla sta v boju za boljšo

bodočnost slovenskega naroda

v Žirovskem vrhu 4. 8. 1943

Bodi vama lahka domača zemlja!

FRANC THALER

* 21. 1. 1921 + 29. 4. 1944

STANKO THALER

* 6. 11. 1925 + 21. 5. 1944

V miru počivajta.

JOŽEF REPINC

* 27. 11. 1905 + 2. 8. 1943

Ko spomnim se, da te več 

ni, mi solze zalivajo oči.

mati

LOVRENC RAVNIK

*17. 7. 1920 + 24. 4. 1944

Življenje mlado si daroval

za domovino na oltar.

JANEZ RAVNIK

* 29. 8. 1906 + 2. 6. 1944

V borbi padel si za domovino,

trpljenje tvoje bilo je obilo.

Za rodom rod
naj vas časti
hvaležni za
prelito kri!

ZZB 1982

JANEZ RAVNIK

* 10. 9. 1903 + 25. 3. 1945

V Primorju dal življenje

si za domovino,

doma zapustil žalujočo

si družino.

MARTIN ANDOLŠEK

GAMS

* 9. 10. 1916 + 17. 3. 1946

MIHAEL ČELIK

INTENDANT

* 7. 12. 1923 + 16. 6. 1944

NEZNAN PARTIZAN

POKOPAN 8. 8. 1945

FRANC PODLIPNIK

* 17. 9. 1915 + 9. 8. 1941

Od doma šel si zdrav, vesel

v spomin dobili smo pepel.

CIRIL MALEJ

*1. 7. 1924 + 30. 5. 1947

Za pravico in svobodo

si življenje mlado dal!

IVAN MALEJ

* 3. 12. 1925 + 22. 7. 1943

JOŽEF MALEJ 

* 30. 4. 1896 + 4. 3. 1945

SREČKO MEDVEŠČEK

* 11. 11. 1925 + 22. 11. 1943

in dva

NEZNAN A PARTIZANA

Slava jim!

[križ]

Tu počiva

JANEZ TAVČAR

* 15. 8. 1896 Sv. Lenart

Padel 19. 4. 1945 v Lajšah

Naj mu bo lahka domača gruda.

JOŽEF REPINC

* 1898 + 1967

POROČNIK

KURIR C. K.

KP. JUGOSLAVIJE

ŠPANSKI BOREC IN 

NOV 1941--1945

SLAVA MU!

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 4. 7. 2017
6.4.2021. 00:00
Zadnjih šest slik obnovljenega kompleksa je z dne 6. 4. 2021. -- M. Hladnik
nagrobniki
Bohinj
2200 BOHINJSKA BISTRICA, 2/2
3734
DOLENJSKE TOPLICE - HIŠA ULICA MAKSA HENIGMANA 31

SPOMENIK LOKALNEGA POMENA

Dvonadstropna hiša s štiriosno ulično fasado stoji na vzhodnem delu historičnega dela naselja.

To je rojstna hiša prvoborca Maksa Henigmana na Ulici Maksa Henigmana 31.

Maks Henigman je bil organizator KP in NOB v Dolenjskih Toplicah in okolici. 11. novembra 1041 se je udeležil napada na Bučko, s kateim so hoteli Nemcem preprečiti izseljevanje tamkajšnjih prebivalcev. Po bitki so se umaknili na Moravško goro nad Gabrovko. tam so jih okupatorji izsledili in obkolili. V bitki 14. novembra 1941 je Maks padel, ko je kril umik soborcev iz obroča. Po vojni je bil prekopan na domače pokopališče v Dolenjskih Toplicah.

Spominsko ploščo je 22. 7. 1952 vzidal KO ZB NOV Dolenjske Toplice.

EŠD 23136 

S ceste Dolenjske Toplice – Podturn se cesta odcepi levo v smeri Uršnih sel. Na koncu mostu zavijemo levo in po 200 metrih zopet levo po Ulica Maksa Henigmana do gasilskega doma na vzhodnem delu historičnega dela naselja, h. št. 31.  KOORDINATE: N 45º 45' 23,24"; E 015º 03' 41,99"

V TEJ HIŠI SE JE RODIL 10.1.1910

HENIGMAN MAKS,

ORGANIZATOR KP IN NOB

V TEM KRAJU.

PADEL 14.11.1941

NA MORAVŠKI GORI

Franc Kulovec, 6.2.2019
MARMORNA PLOŠČA
Dolenjske Toplice
K.O. Toplice, pc.št. 435/9, Fizični lastnik
639
Spominska plošča na hiši pri Burjevcu

Spominska plošča na hiši pri Burjevcu je posvečena ustanovitvi prvega odbora OF za Podjelovo Brdo, Staro Oselico, Sovodenj in Laniše. Odkrili so jo 16. avgusta 1981, dostop je iz Sovodnja po Zakoparski grapi.

Pri Burjevcu v Podjelovem Brdu so se na pobudo Toneta Peternelja - Klemena iz Koprivnika in Milana Žaklja - Žirovnika že leta 1942 sestajali aktivisti iz tega dela Poljanske doline. Sprva je Podjelovo Brdo z okolico spadalo pod odbor OF Koprivnik, junija 1943 pa so za to območje ustanovili svoj odbor OF. Prvi člani odbora so bili Valentin Bajt iz Laniš, Alojzija Bevk, Marta Kokelj, Anica Kokelj, Anton Bevk, in  Barbara Kokelj iz Podjelovega Brda.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 211-212.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/podjelovo-brdo.html

Dostop je iz Sovodnja po Zakoparski grapi.

TUKAJ JE BIL JUNIJA 1943

USTANOVLJEN PRVI O. F.

ODBOR ZA TA OKOLIŠ

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spominska plošča
Gorenja vas
2055 STARA OSELICA, 420/4
2838
Spomenik dvajsetim borcem in sedemindvajsetim žrtvam okupatorjevega nasilja ob poti na Stražberk

Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 62.

Spomenik stoji neposredno ob cesti, ki vodi iz centra naselja Gabrijele skozi naselje Stražberk do Velikega Cirnika.

V tej okolici so darovali življenje

za svobodo l. 1941 do 1945

BORCI

Možina Anton

Debevc Vinko

Umek Jože

Možina Vinko

Lukek Rafael

Trkovnik Rudi

Erman Robert

Gole Rudi

Hribar Anton

Jontez Ignac

Karlič Ivan

Krnc Alojz

Majcen Rudi

Repše Ivan

Urbančič Jože

Urbančič Alojz

Umek Alojz

Zupan Stanko

Žužek Ciril

Žužek Franc

TALCI

Debevc Franc st.

Debevc Jožefa

Debevc Franc

Debevc Marija

Debevc Franc ml.

Debevc Jože

Glušič Ivan

Glušič Jožefa

Jontez Ana

Jontez Terezija

Jontez Alojzij

Kranjc Uršula

Lesajk Anton

Lesjak Franc

Možina Fanika

Napotnik Jože

Pisnik Maks

Repovž Jože

Rozman Franc

Tomažič Martin

Umek Uršula

Zupan Franc

Zupan Terezija

Zore Franc

Zore Lado

Žužek Franc

Bunderšek Franc

Ljub o Motore, 25. 2. 2018 in 13. 3. 2018
Spomenik
Sevnica
3823
Novi Tabor

Vas, ki je dobila ime po taboru zgrajenem v času turških vpadov, so kočevski Nemci zapustili 1941. Med ofenzivo oktobra 1943 jo je požgala nemška vojska. Po vojni ni bila več obnovljena, uradno pa je bila ukinjena 1955.

EŠD 28931

vsi123

Kočevarska vas Novi Tabor je ležala na izpostavljenem platoju med potokoma Črmošnjica in Divji potok, severno od Črmošnjic.
Uničeni spomeniki
M. Hladnik nedokončano neobiskano Obiskal Dušan Škodič 14.7.2022
Govoril z domačinko, ki vzdržuje nekdanje kočevarsko pokopališče. Ker grobov ni nihče vzdrževal, so spomenike odstranili, kasneje so bili vrnjeni in samo postavljeni okoli zidu pokopališča, ki je obnovljeno. Vasi Novi Tabor skoraj ni več videti v zaraščenem gozdu, razen par ostankov zidov. S.Gradišnik. Ni partizanski spomenik. 18.9.2022
opuščena vas
Semič
681
Spominska plošča pri cerkvi

Spominska plošča pri cerkvi na Sv. Ožboltu je posvečena Katarini Kržišnik, ki je bila umorjena na tem mestu 20. februarja 1945. Odkrili so jo maja 1972, dostop je po Bodoveljski in Hrastniški grapi.

20. februarja 1945 so domobranci iz Črnega Vrha aretirali aktivistko Katarino Kržišnik pri kmetu Janšču pod cerkvijo na Sv. Ožboltu. Pri njej so našli partizansko literaturo, zato so jo grozovito mučili in odvlekli k Mežnarju pri Sv. Ožboltu.  Porinili so jo v gorečo kmečko peč, vso opečeno in s polomljenimi udi so jo ustrelili in zakopali v bližini cerkve.

Več...

Katarina Kržišnik, rojena 24. aprila 1913 pri Sv. Ožboltu, s partizani je začela sodelovati po odhodu svojih bratov Antona in Pavleta v partizane. Bila je obveščevalka in kurirka, sodelovala je s kurirskima postajama G-13 na Sv. Ožboltu in z G-15 na Sv. Barbari. Domobranci so jo 20. februarja 1945 po zverinskem mučenju ustrelili.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 208-209.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-o382bolt.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 266.

Dostop je po Bodoveljski in Hrastniški grapi.

KRŽIŠNIK

KATARINA

* 26. 4. 1913

UBITA 20. 2. 1945

SLAVA JI!

                   ZB PUŠTAL

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spominska plošča
Škofja Loka
4450
Tekstilna tovarna Prebold

Na poslopju tekstilne tovarne plošča posvečena njenim 51 padlim delavcem. Plošča je odstranjena, vidni so čepi za pritrditev. 

  • Žalec, KLS
  • Spomeniki ... Žalec, 47
Uprava tekstilne tovarne. V RKD je bila na naslovu Tovarniška cesta 5. Plošča je bila prestavljena v spominski park v središče Prebolda na Graščinsko cesto 22. Gradišnik.
Uničeni spomeniki
M. Hladnik, neobiskano Stane Gradišnik 3. 5. 2020
16.7.2020. 00:00
Spominska plošča.
Prebold
5668
Slavko Šlander, Prebold

Rojen je bil 20.6.1909 v Dolenji vasi pri Preboldu. Leta 1941 je bil kot sekretar PK KPS za severno Slovenijo med najvidnejšimi osebnostmi in organizatorji boja proti okupatorju. Ko je skušal v Mariboru rešiti aretirano komunistko Slavo Klavoro, so ga ujeli in ustrelili. Z redom narodnega heroja je bil odlikovan 25.10.1943. Vir: Vodnik po partizanskih poteh.

OŠ Prebold

TO ŠOLO JE OD 1. 9. 1915 DO 1921

OBISKOVAL NARODNI HEROJ,

ČLAN CK KPS

SLAVKO ŠLANDER,

USTRELJEN LETA 1941 V MARIBORU.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
20.5.2020. 00:00
S.Gradišnik, dodal besedilo 15.3.2022.
Spominska plošča
Prebold
4448
OŠ Prebold

Osnovna šola od 1818; sedanje šolsko poslopje iz 1905 so 1964 restavrirali in razširili. 

Ob vhodu je bila nekoč plošča Slavku Šlandru, po katerem se je 'šola imenovala, v parku pa njegov kip. Kip je zdaj v spominskem parku 100 m zahodno, plošče pa ni več.

Osnovna šola Prebold.
V SPOMIN PADLIM KOMUNISTOM IN SKOJEVCEM V NOV OB 60 - LETNICI KPJ IN SKOJ.PREKLELI STE TEMO, DA BI V SONCU SVOBODE SE GRELI. UMRLI STE, DA BI MI LEPŠE ŽIVELI.
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik neobiskano nedokončano Stane Gradišnik 3. 5. 2020
16.7.2020. 00:00
Spominska plošča.
Prebold
1691
Miran Jarc, rojstna hiša

Miran Jarc je padel med roško ofenzivo 1942.

Datum odkritja: 1950 

Ulica Mirana Jarca 3, Črnomelj.

Tu je bil rojen 

5. VII. 1900 

Miran Jarc

slovenski pesnik 

in pisatelj

M. Hladnik 35. 4. 2017, foto 28. 5. 2010
30.4.2024. 00:00
Dodal dve sveži fotografiji M. Hladnik 30. 4. 2024
Spominska plošča
Črnomelj
K. o.:1535 - ČRNOMELJ, parcela: 12/2
2775
Idrija, Spomenik Jožetu Mihevcu-Rudarju

Rojen je bil 25. 7.1922 v Gorici. Bil je delavec. Mladost je preživel v Idriji. Leta 1941 je odšel na delo v rudnik Raša v Istri, a se je že novembra 1942 vrnil domov in se vključil v Vojkovo četo. Kasneje se je boril v Južnoprimorskem odredu in Gregorčičevi brigadi. Zaslovel je po junaštvu.

Po kapitulaciji Italije je bil imenovan za komandanta 3. bataljona Gradnikove brigade, kasneje pa za namestnika komandanta iste brigade. 20.5.1944 je postal komandant Vojkove brigade. Z njo je vodil vrsto hudih bojev proti Nemcem. Padel je v boju na Jelovici  20. 6.1944.

Spomenik na mestu smrti: Na ovinku gozdne ceste, ki se s planine Jesenovec pod Kosmatim vrhom obrne proti jugu in začne spuščati proti Prtovču. GPS koordinate: 46,2511° N 014,1116° E

Za narodnega heroja je bil imenovan 21.7.1953. Pokopan je na pokopališču v Idriji.

Po heroju Jožetu Mihevcu se je imenovala osnovna šola v Idriji. Spomenik je bil odkrit 29.11.1963.

Spomenik je pokončna gmota iz kamnitih plošč nepravilnih oblik. Napisni plošči sta iz črnega marmorja. Na eni so vklesani posvetilni verzi, na drugi pa spominski napis Jožetu Mihevcu, narodnemu heroju in komandantu Vojkove brigade.

Ivo Prelovec (arhitekt; 1963)

EŠD 19467

Spomenik stoji pred Čipkarsko šolo, Prelovčeva 2

Iz tvoje krvi je vzklil cvet svobode

Narodni heroj Jože Mihevc Rudar

Junaško je padel na Jelovici komandant

Vojkove brugade 20. junija 1944 star 22 let,

na Dan republike 1963

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 17.2.2018
Steber iz kamnitih plošč
Idrija
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 1372
1136
Mladinskim delovnim brigadam, Borovnica

Pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom je bila odkrita leta 1957. Posvečena je brigadirjem mladinskih delovnih brigad, ki so 1947 dokončali gradnjo proge na odseku Preserje – Borovnica.

Nova doba, izgradnja domovine in socializem je bil čas mladinskih delovnih brigad. Gradnja obvoznega tira v Borovnici je bila idealna priložnost zanje. Delalo se je skoraj brez ustrezne mehanizacije. Osnovna orodja so bile lopate, krampi in mišice. Vsa strokovno zahtevna dela je na gradbišču opravila Inženirska oziroma gradbena brigada vojne oblasti 7. korpusa narodnoosvobodilne vojske. Dela so bila končana 29. junija 1947. Sprva je bil položen le en tir, drugega pa so položili šele v začetku šestdesetih let – malo pred elektrifikacijo proge.

Tadej Brate, Borovniški viadukt, Zgodovinsko društvo Borovnica, Borovnica, 2007 (stran 111 do 113)

Arhiv ZB NOB Borovnica

Evidenčna številka po registru nepremične kulturne dediščine:      11531

Poslopje železniške postaje Mejačeva ulica 13, Borovnica

V LETU 1947 JE 630 BRIGADIRJEV

MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD DOKONČALO

GRADNJO PROGE NA ODSEKU

PRESERJE – BOROVNICA

VELIKA OBLJUBA LJUDSKE MLADINE

JE BILA IZPOLNJENA

V ZNAK PRIZNANJA

OB 10. OBLETNICI MDB

DIREKCIJA ŽELEZNIC

Peter Palčič marec 2017
Spominska plošča
Borovnica
2006, 2072