• Fotografija: Koporec Franc, Geneanet, Pokopališče Beltinci, str. 6. 

[zvezda, vrtnice]

KOPOREC

ŽENA ROJ. IVKO
MARIJA 1923  -  1995

MOŽ
FRANC   1928  -  2???

BOREC IN NOSILEC
NAJVIŠJIH ODLIKOVANJ
SFRJ   1941  1945

POČIVAJTA V MIRU

Kulturni dom Kokrške čete - nadstropna zidana stavba zgrajena 1946-1948, dograjena 1968-1970. V Dom Kokrške čete (ustanovljena na tem mestu 10. 12. 1941) preimenovana 1977. Spominska plošča ustanovitvi partijske organizacije Šenčur iz marmorja (60 cm x 40 cm).

V stanovanju Toneta Štefeta v nekdanjem velikem Grajzarjevem gospodarskem poslopju, ki je stalo na mestu današnjega Doma Kokrške čete , je Janez Mlakar s pomočjo jeseniškega partijskega vodstva in predstavnika Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo ustanovil ilegalno partijsko organizacijo v Šenčurju. Poleg Mlakarja so se ustanovnega sestanka udeležili Tone Štefe, Janez Pipan in Janez Markun. Prvi sekretar je bil Tone Štefe. Pozneje je v istem stanovanju o nalogah partijske organizacije in njenih članov govoril delavski pisatelj in predstavnik jeseniškega okrožnega partijskega vodstva Tone Čufar. Partijska organizacija je leta 1939 v Šenčurju ustanovila tudi SKOJ.

Spominsko ploščo sta ob krajevnem prazniku Šenčurja decembra 1981 odkrila OK ZKS Kranj in OO ZKS Šenčur.

VIRI: 

Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 28.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=14458

EŠD: 14458, memorialna dediščina

OPOMBA: plošča je bila odstranjena (nameščena za opažno stekleno vitrino - slika 1), apel Občini Šenčur k vzpostavitvi prvotnega stanja

NA KRAJU, KJER STOJI TA DOM,

JE BILA V NOVEMBRU 1934

USTANOVLJENA PARTIJSKA

ORGANIZACIJA ŠENČUR.

OK ZKS KRANJ

OO ZKS ŠENČUR

1981

Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in  v spomin  umrlim v izgnanstvu,  Zdenka Kaplan,Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005

                      IZGNANCEM - ŽRTVAM    
                     FAŠISTIČNEGA NASILJA    
.
      IZ RUŠ, S SMOLNIKA IN IZ BISTRICE JE
               OKUPATOR LETA 1941 IZGNAL
    STOSEDEMINDEVETDESET RODOLJUBOV.
    ŠESTNAJST JIH JE DALO V NOB ŽIVLJENJE
    ZA SVOBODO.
.
     KO VAM NASILJE VSE JE VZELO,
     SRCE VAS BRATSKO JE SPREJELO
     V TRPLJENJU STE STKALI TRDNE VEZI,
     SPOMIN NA TA ČAS NAJ TRAJNO ŽIVI.

.
     SEPTEMBER 1987                ALCHROM     
                                             KO ZB NOV RUŠE   

TU JE LETA 1944 DELOVALA ANGLOAMERIŠKA VOJAŠKA MISIJA POD ZAŠČITO KOROŠKEGA PARTIZANSKEGA ODREDA

IN 1944 AN ALLIED MILITARY MISSION WAS LOCATED HERE, UNDER THE PROTECTION OF SLOVENE PATISANS - KOROŠKI PARTIZANSKI ODRED

GLAVNI ODBOR ZZB NOB SLOVENIJE 7.SEPTEMBER 1996

Spominska plošča je vzidana na južno stran fasade hiše pokojne Marije Debevec, poročene Turšič, sedaj družine Suhadolc.

Franc Debevec - Miha je padel kot sekretar rajonskega komiteja Borovnica v noči 1. na 2. julij 1944.  na križišču pri Šeligovi hiši v Preserju, ko sta s soborcem Andrejem Petelinom – Kmetom trosila letake in pribijala plakate. Padla sta v domobransko zasedo. Debevca je zadel rafal iz puškomitraljeza in je bil takoj mrtev.  

Jakob Debevec  je padal v Kožlješkem Logu 28. 8. 1944. Verodostojnega zapisa o smrti ni.

Ivan Debevec – Pero je padel pri Rakitni leta 20. 7. 1944. Partizani so med Šumnikom in Zabočevom ujeli domobranca in ga odpeljali proti Rakitni. Domobranci iz Borovnice so takoj poslali nekaj patrulj za ugrabitelji. Zasledovalci so se jim kmalu zelo približali in ko so nanje odprli ogenj, sta padla smrtno zadeta Debevec Ivan – Pero in Jožef Kavčič – Milan. Niso pa zadeli Andreja Petelina – Kmeta. Ugrabljeni domobranec se je nato vrnil k svojim.

Po bratih Debevec se danes imenuje Ulica Bratov Debevec v Borovnici.

Pokopani so na pokopališču v Borovnici.

Arhiv ZB NOB Borovnica

Stanko Petelin – Vojko, Krajevna skupnost Podpeč - Preserje v NOB, Ljubljana, OK SZDL Vič-Rudnik, 1983 (stran od 346 in 347 in 360 in 362)

V TEJ HIŠI

SO SE RODILI IN ŽIVELI BRATJE

DEBEVEC FRANC roj. 24. 4. 1920 umrl    2.7.1944

DEBEVEC JAKOB  roj. 24. 7. 1922 umrl  28.8.1944

DEBEVEC IVAN     roj. 25. 6. 1924 umrl  20.7.1944

KI SO KOT BORCI NOB

DALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO

SLAVA JIM !

O.O.Z.B BOROVNICA

Spominski kamen na Brnkovi Pstoti je posvečen enajstim partizanom, ki so padli v času 1942–1945 v okolici Osolnika, Sv. Barbare, Sv. Ožbolta in Sv. Andreja. Odkrili so ga 4. julija 1963 (po drugi navedbi 4. julija 1962), dostop je iz Puštala po dolini Hrastnice in Jarčkove grape.

Več... 
Podatki o padlih:
Jakob Božnar, rojen 12. oktobra 1914 pri Sv. Barbari, gozdni delavec, pred odhodom v partizane je stanoval v Puštalu. V Cankarjev bataljon je vstopil 19. decembra 1941 in 21. decembra sodeloval pri vdoru v gestapovske zapore v Škofji Loki. Udeležil se je poljanske vstaje  in dražgoške bitke. Kot borec Škofjeloške čete je 22. maja 1942 vodil četo k Sv. Andreju z desne na levo stran Hrastnice, pri Cibrovi kmetiji je bil iz zasede ustreljen.
Janez Bradeško - Taras, rojen 20. maja 1914, kmečki delavec, bil je oskrbnik Jamnikove domačije, po bitki Škofjeloške čete 11. marca 1942 z Nemci, se je priključil četi in bil kurir na razmejitveni črti. Padel je 29. oktobra 1942 v Tomažkovem gozdu pod Sv.Ožboltom.
Ivan Čemažar - Brdavs, rojen 25. junija 1920 na Formah, strojni tehnik, avgusta 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil intendant Tomaževega bataljona Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pri Sv. Barbari.
Vinko Drnovšek (ne Jenko) - Sivc, rojen 22. januarja 1926 v Retečah, dijak, julija 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, padel je kot kurir v bližini kurirskega zavetišča pri Jarčku  nad Hrastniško grapo 6. maja 1944.
Franc Hribernik, rojen 24. oktobra 1918 v Puštalu, mizar v Gorenjski predilnici v Škofji Loki, aktivist NOG od zime leta 1941. V partizane je vstopil junija 1943 in postal intendant Škofjeloške čete, v februarju 1944 je postal pomočnik intendanta Tomaževega bataljona Gorenjskega odreda in nato intendant bataljona. V jeseni 1944 je bil premeščen v Obveščevalni center Škofja Loka Gorenjskega vojnega področja. Padel je 1. maja 1945 na Žolščah (Puštal).
Anton Kržišnik - Groga se je rodil 20. maja 1918 na Sv. Ožboltu, bil je kmečki delavec. 4. maja 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, septembra 1943 je bil dodeljen v novoustanovljeno kurirsko postajo G-15 prve relejne linije. Padel je 24. maja 1944 pod Šinkovo domačijo pri Sv. Florijanu pod streli domobrancev iz Škofje Loke.
Franc Kosirnik, rojen 23. decembra 1914 v Lahovčah, februarja 1944 je vstopil v Tomažev bataljon Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pod Osojami pri Sv. Barbari.
Jože Košir - Rajko, rojen 24. marca 1926 v Puštalu, kmečki delavec, od avgusta 1943 je bil kurir postaje G-13a v Polhovcu, nato pri terenskih kurirjih nad domačijo pri Jarčku nad Hrastniško grapo, padel je 6. maja 1944 v Hrastniški grapi.
Anton Pipan, rojen 30. januarja 1910 v Valburgi, delavec, stanoval je v Dragočajni, februarja 1944 je vstopil v Tomažev bataljon Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pod Osojami pri Sv. Barbari.
Alojz Prezelj - Lovrač, rojen 21. junija 1910 pri Sv. Andreju, delavec, stanoval je v Bodovljah, marca 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil kurir na postaji G-15, padel je 16. aprila 1944 pri Sv. Barbari.
Janez Vehovec, rojen 26. junija 1904 v Smledniku, gradbeni delavec, marca 1944 je vstopil v Tomažev bataljon Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pri Sv. Barbari.

Zapis: Franc Podnar

Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 309-311.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 266.

V BOJU ZA SVOBODO SO PADLI NA TEM PODROČJU

BRADEŠKO JANEZ    1914    BARBARA     1942

BOŽNAR JAKOB        1916       ANDREJ     1942

PREZELJ ALOJZ         1910      ANDREJ     1944

VEHOVEC JANEZ      1903    SMLEDNIK    1944

PIPAN ANTON            1910    VALBURGA   1944

KOSIRNIK FRANC     1914      LAHOVČE    1944

ČEMAŽAR IVO           1920      VIRMAŠE     1944

JENKO VINKO            1926       RETEČE     1944

KRŽIŠNIK ANTON      1918      OŽBOLT       1944

KOŠIR JOŽE               1926       PUŠTAL      1944

HRIBERNIK FRANC   1918                            1945

      SLAVA JIM!

                                     ZB NOV PUŠTAL 1963

Sistory navaja Ime in priimek: Frančišek Sajevic, Oče: Janez, Mati: Marija, Datum rojstva: 19. 01. 1908, Kraj rojstva: Srednja vas pri Šenčurju, Kraj bivanja: Srednja vas pri Šenčurju, Datum smrti/izginotja: 13. 08. 1944, Kraj smrti/izginotja: Lokve, Kraj pokopa: Srednja vas.

»Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja […]Sajovic Franc, rojen 19. januarja 1908, Srednja vas           13. avgusta 1944, Lokve  […]« Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 223)

Opomba: Oblika priimka se v Sistory (Sajevic)  razlikuje od priimka na nagrobniku in v citiranem knjižnem viru (Sajovic).

[križ]
               HRVATOVI
   OČE FRANC SAJOVIC
* 19. 1. 1908   PADEL 1944

Sistory: Ime in priimek:  Štefan Kosmač, Datum rojstva: 19.12.1904, Kraj rojstva: Novine, Datum smrti / izginotja: 23.10.1943, Kraj smrti / izginotja:  Ravnica, Kraj pokopa: ni

TIHI DOM 

DRUŽINE KOSMAČ IZ NOVIN

ŠTEFAN 1904 -- 1943 PADEL PRI GORICI

Ob vhodu na mestno pokopališče grobnica 59 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja
iz Tolmina in okoliških vasi: Poljubinj, Ljubinj, Tolminske Ravne, Zadlaz—Čadrg, Volarje,
Dolje, Gabrje, Zatolmin, Prapetno, Zadlaz—Žabče, Čadrg; urejena 1.11.1953.

Kristina Veličkovič in Eva Leban sta srednješolki na tolminski gimnaziji. Med počitnicami sta prisluhnili svoji stari mami, predsednici mestne organizacije ZB Tolmin, ki je tožila o velikih stroških obnove spomenika posvečenega žrtvam druge svetovne vojne, in se ponudili, da naredita, kar je v njuni moči. Vsak dan sta na tolminskem pokopališču po nekaj ur obnavljali napis na spomeniku padlim med NOB v Tolminu in okolici. Na spomeniku je okoli sto imen, vklesanih v marmornate plošče, ki so sčasoma obledela. Njuno delo je bilo počasno in zamudno, saj je bilo treba plošče najprej očistiti, nato pa natančno in vestno izpolniti vdolbine s posebnimi, na atmosferske vplive odpornimi flomastri. Po tednu dni sta delo končali in se ponosni fotografirali pred svojim izdelkom.

Svobodna beseda, 2017

Slava vam tovariši, ki ste padli za svobodo slovenskega ljudstva v narodno osvobodilni borbi v letih 1941 - 1945

Brdarjeva družina je darovala štiri življenja za svobodo. V pripravah na poljansko vstajo leta 1941 sta Janez in Pavel Peternel kot napredna in ugledna kmeta pridobila za sodelovanje v OF in za podpiranje partizanstva večino kmetov v Vinharjah in okoliških vaseh.

Padli člani Brdarjeve družine:
Janez Peternel, rojen 12. aprila 1887 v Vinharjah, kmet, gospodar pri Brdarju, Nemci so ga 26. decembra 1941 doma aretirali zaradi sodelovanja s partizani in ga ustrelili kot talca 3. januarja 1942 v Dragi.
Marija Peternel, rojena 31. marca 1889 v Vinharjah, gospodinja, podpirala je partizane, umrla je avgusta 1942 v ljubljanski bolnišnici za posledicami psihične izčrpanosti.

Albin Peternel, rojen 23. februarja 1922 v Vinharjah, krojaški pomočnik, po poljanski vstaji se je vrnil domov, leta 1942 je bil aretiran in odpeljan v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, spomladi 1944 je ponovno vstopil v partizane, 10. junija 1944 se je smrtno ponesrečil v Kremeniku.

Pavel Peternel - Peter, rojen 5. januarja 1918 v Vinharjah, mehanik, udeleženec poljanske vstaje decembra 1941, od spomladi 1942 komandir Poljanske čete. 28. junija 1942 je padel ob napadu njegove čete na osebno vozilo nemškega funkcionarja pri Župenkovi grapi nad vasjo Brode v Poljanski dolini.

Miroslav (Slavko) Peternel, roj. 7. oktobra 1923 v Vinharjah, ujet 27. decembra 1941 v domačem hlevu, pretepen in odgnan v Begunje, ustreljen kot talec 3. januarja 1943 v Dragi.

Anton Peternel - Matevž, roj. 19. maja 1919 v Vinharjah, kmečki delavec. V partizane je vstopil januarja 1944, padel je v Bukovem Vrhu 24. februarja 1944 kot član gospodarske komisije.

• vir: https://zbnobskofjaloka.weebly.com/vinharje.html

OB 50-LETNICI POLJANSKE VSTAJE
V SPOMIN
NA DOGODKE IZ OBDOBJA NOB
IN VSEM PADLIM IZ TE HIŠE
21. XII. 1991

NA BRDRSKEM KUCLJU JE BIL IZ
BORCEV POLJANSKE, SELŠKE IN
ŠKOFJELOŠKE ČETE 24. 4. 1942
USTANOVLJEN POLJANSKI
BATALJON. KOMANDIR
POLJANSKE ČETE JE BIL
PAVEL PETERNELJ – PETER
PADEL 28. 4. 1942 V BRODEH.

                                             ZB. POLJANE

Geslo: letalci123

                           zvezda
                NAD OVOJ TEREN

NA 6. APRIL 1941 GODINA VO VOZ-

DUŠEN SUDIR PROTIV GERMANSKO

-FAŠISTIČKIOT ZAVOJUVAČ ZA-

GINA A PILOTITE:

PUKOVNIK     GRADIŠNIK  FERDO

KAPETAN      JERMAKOV  KONSTANTIN

KAPETAN      IVANČEVIĆ  NIKOLA

PORUČNIK    STEFANOVIĆ  GORSE

PORUČNIK    KINK  VLADIMIR

POTPOR.       PETROVIĆ  MILUTIN

NAREDNIK    ARSIĆ  JEFTA

NAREDNIK    MILOJEVIĆ  RATOMIR

NAREDNIK    STOJANOVIĆ VEROLJUB

NAREDNIK    JURUKOVIĆ  STJEPAN

POVNAR       GORGERIĆ  SLOBODAN

N. V. T. Č.      MIROVIĆ  VASILIJE

.

OVOJ SPOMENIK GO PODIGNUVAME VO

ZNAK NA PRIZNANIETO  ZA NESEBIČNATA

BORBA I SEKAVANJE NA NIV.

PRIPADNICITE NA SKOPSKIOT

VAZDUHOPLOVEN GARNIZON I SOJUZOT

NA BORCITE OD NOV VO KUMANOVO

ARZENŠEK

STANISLAV

1922 - 1944

PADEL ZA DOMOVINO

POČIVA NA 

MOZIRSKIH PLANINAH

Pri gostilničarju Ivanu Pernerju so se posamezni simpatizerji OF oglašali že ob koncu 1941. Na njegovem domu so poslušali tuje radijske postaje in novic širili med prebivalstvom. Nekateri Slovenci, ki so delali v tovarni papirja , so na skrivaj rešili več sto slovenskih knjig, ki so jih Nemci zaplenili in nameravali uničiti. Občasni stiki z aktivisti OF so bili v tem kraju tudi v letih 1942 in 1943, vendar do večjega razmaha NOG ni prišlo. Ko je NOG v letu 1944 doseglo največji razmah, je bilo to čutiti tudi na tem področju. Dne 8.10.1944 je 19 ljudi iz tovarne dobilo poziv za nabor. Večina se jih je hotela pridružiti partizanom. Akcija pa ni uspela, ker ni bilo kurirjev, ki bi jih odpeljali v partizanske enote. Jeseni 19444 so poskušali razpresti svoje mreže na tem področju tudi četniki., vendar večjega uspha niso dosegli, saj je ljudstvo kmalu spoznalo njihove namene. Vse večji razmah NOG  je omogočila ustanovitev odbora OF, in sicer v nopi od 4. na 5. marec 1945, ko so se sestali aktivisti v gostilni Ludvoka Pernerja. Na sestanku so bili Ludvik Perner, Friderik Čeček, Franc Potočnik, Martin Tuš in Franc Potočnik. Boris Drnovšek-Nace je navzoče poučil, kako morajo organizirati OF. Razdelili so si naloge: Ludvik Perner je prevzel naloge gospodarskega referenta, Friderik Čeček sekretarstvo, Franc Potočnik narodno zaščito, Martin Tuš narodno imovino., Franc Pahernik raziskovanje vojnih zločinov. Analizirali so politični položaj ter se dogovorili o vsem potrebnem za prevzem oblasti in zaščiti im,ovine ob umiku okupatorjeve vojske.

Spominska plošča na "Pernerjevi" hiši je bila odkrita 27. aprila 1972.

Vir: Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju, Drago Novak,Ivo Orešnik,Herman Šticl,Pomurska založba, Murska Sobota , 1985

Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1918 . 2028, Domovinsko društvo generala Maistra-Šentilj, 2017

[zvezda]

 V TEJ HIŠI JE BIL 

5. MARCA 1945

USTANOVLJEN ODBOR OF 

SLADKI VRH

                      KO SZDL IN ZB

                            27.4.1972