| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spomenik ustreljenim talcem |
Spomenik je zelo preprost, visok je okrog dva metra in ima obliko piramide. Zgrajen je iz kamnov, na sredini ima vstavljeno spominska plošča z napisom. Na vrhu spomenika je rdeča peterokraka zvezda. Partizanska aktivnost je bila na tem območju, v primerjavi z drugimi deli Slovenije majhna, vendar pa vseeno dovolj velika, da je nemškim oblastem in vojski delala težave. Za partizane je največjo težavo predstavljal Hans Halla, ki na sredini tridesetih let iz Gradca pobegnil v Ivanjkovce, zaradi težav z avstrijsko vlado.[1] Pri pobegu in nastanitvi mu je pomagala nemška aristokratska družina Rauch, ki je tukaj imela veliko posesti. Hans Halla je bil privrženec nacistične ideologije in je to idejo poskušal širiti tudi v Ivanjkovcih. Med vojno so zaradi njega Nemci izgnali več družin. Kmete in ostalo prebivalstvo je pozival naj sodelujejo z Nemci, redno naj oddajajo hrano, les in ostale dobrine, ki bi nemški vojski koristile. Zraven tega, pa je skrbel za mobilizacijo domačega prebivalstva v nemško vojsko.[2] Škodoval je tudi partizanom na tem območju, saj je vse informacije povezane s partizani prenašal nemškim oblastem. Partizani so ga večkrat opozorili naj preneha s svojimi aktivnostmi, vendar pa ta opozorila niso zalegla. Partizani so zato edino rešitev videli v likvidaciji Hansa Halle. 30. 1. 1944 se je skupina partizanov zbrala pri Ivanu Majcnu v Litmerku. Od tam so krenili proti Svetinjam, kjer je imel svoj dom Hans Halla, hkrati pa je tam bila tudi močna nemška orožniška postaja. Hiša Hansa Halle je bila obdana z bodečo žico, vendar partizanom to ni predstavljalo večje ovire, saj so akcijo oz. likvidacijo uspešno izvedli.[3] Naslednji dan je nemška vojska pričela z iskanjem partizanov, ki so to akcijo izvedli. Partizane so iskali po Ivanjkovcih in sosednjih vaseh, vendar jih niso našli. Partizanom so se Nemci maščevali tako, da so 26. 1. 1945 v ptujskih zaporih izbrali 10 talcev in jih pripeljali v Ivanjkovce. Med vožnjo je enemu izmed talcev uspelo zbežati, ostali pa so padli pod streli Nemcev.[4] [1] Drago Novak, Ivo Orešnik, Herman Šticl, Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju, (Murska Sobota: Pomurska založba, 1985), 226. [2] Prav tam. [3] Prav tam. [4] Prav tam.; Franček Brglez, Prlekija v boju za svobodo, (Ljubljana: Komunist, 1979), 37. EŠD 6320 |
Spomenik se nahaja na robu gozda, v Ivanjkovcih, na levi strani [vrisan je na desni strani? -- MH 7. 5. 2021] ceste Ormož-Ljutomer. Spomenik je od te ceste oddaljen približno 100 metrov. |
KOD ŽRTVE STE PADLI ZA NAS DNE 26. 1. 1945 SAVŠEK MIRO GOLDNIK LUDVIK URANJEK VALENT VODENIK IVAN MAROLT ALOJZ GORIČNIK SEB. KOGELNIK ROJKO BRENCE MATIJA |
— |
— |
— |
— |
Mitja Mesarič, januar 2017 |
— |
— |
— |
Prosto stoječi spomenik |
Ormož |
— |
|
Heroj Jože Slak, Dobrnič |
Rojen 26. avg. 1902 na Gorenjem Vrhu pri Dobrniču, umrl 26. febr. 1943 v
Dolenji Straži. V Novem mestu je končal nižjo gimnazijo in trgovsko šolo ter
služboval pri Zadružni zvezi in OUZD v Ljubljani. Sprva je pripadal Krekovi
krščanskosocialistični mladini. Potem je bil sprejet v KPS in SKOJ in bil zaradi
revolucionarnega dela obsojen na eno leto robije. Po zlomu stare Jugoslavije je
prišel iz zapora, organiziral narodno osvobodilno gibanje v Dobrniču, bil v
spopadu z italijansko patruljo ranjen in se nato sam ustrelil. L. 1951 je bil
proglašen za heroja. Glej Opis na zapisu na kraju smrti: Straža, blizu hiše Novomeška cesta 6 |
Pred kulturnim domom, levo od vhoda,
Dobrnič 9 |
narodni |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
M. Kermavnar, 22.11.2022. Zapis izdelan z delitvijo obstoječega zapisa Mire Hladnik "Dobrnič - plošča kongresa in doprsni kip Silva Slaka". Dodani podatki v Opis in viri ter fotografija Google Street View |
Doprsni kip |
Trebnje |
— |
|
Obveščevalcu 3. bataljona 3. brigade VDV Viktorju Pisniku-Bezina |
Granitna skala s spominsko ploščo posvečeno partizanu Viktorju Pisniku.
|
Križišče cest Zreče-Oplotnica-Slov. Konjice-Gabrovnik |
"NA TEM MESTU JE 8. MAJA 1945 PADEL VIKTOR PISNIK OBVEŠČEVALEC 3. BATALJONA 3 BRIGADE VDV 1980 ODBOR 3. BAT" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 25.XI.2019 in 16.XII.2019 |
25.11.2019. 00:00 |
— |
— |
Granitni kamen s kroglo in krvjo |
Oplotnica |
— |
|
VELIKI DOL - spomenik ustanovitvi brigade Srečka Kosovela |
EŠD: 23417 Spomenik v obliki kamnitega kvadra na katerem je vzidana kamnita napisna plošča, zaključuje se s simbolom Triglava. Posvečen je brigadi Srečka Kosovela, ki je bila ustanovljena 24.9.1943 na tem mestu. Spomenik so postavili in odkrili 1948. leta foto123 |
Spomenik stoji na gozdni jasi v Pahovci, severovzhodno od Velikega Dola.
|
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
T. Bizjak - dopolniti!, neobiskano in nedokončano |
28.9.2020. 00:00 |
— |
Slika je iz Svobodne besede junij 2020. 8. -- M. Hladnik |
kamnit kvader z napisno ploščo, kraj zgodovinskega dogodka, memorialna dediščina |
Sežana |
k.o.2427 - Veliki Dol, parc. št.: 1246 |
|
Doprsna kipa Jože in Vlado Letonje |
Prve aktiviste OF v Velikem vrhu sta organizirala brata Jože in Vlado Letonja, predvojna komunista, poleg partijske celice na Rečici ob Paki, prva organizatorja odpora proti okupatorju. |
Kipa stojita pred osnovno šolo v Šmartnem ob Paki. |
JOŽE LETONJE KMET 1914 - 1942 VLADO LETONJE JANEZ 1915 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 21. 08. 2020
|
— |
— |
— |
Bronasta doprsna kipa na stebričih. |
Šmartno ob Paki |
— |
|
Čeče |
Posvečeno bojem v NOV in žrtvam tretje brigade VDV. Obeležje je bilo prestavljeno. EŠD 20792 |
Blizu gasilskega doma (Čeče 3), severno od cerkve sv. Katarine sredi vasi. |
Ob 12 letnici v spomin padlim junakom |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 21. 8. 2019 |
— |
— |
— |
— |
Trbovlje |
— |
|
MIRKE - RODE Franc, spominsko znamenje |
EŠD 23370 - spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka. Starovrhniški četniki so umorili Franca Rodeta, aktivista OF. Aretirali so ga kmalu po svojem prihodu domov na Staro Vrhniko. V četniški postojanki so ga zasliševali in mučili, njegova nadaljnja usoda pa bi ostala neznana, če ne bi ljudje čez nekaj tednov v gozdu pod železnico po naključju našli njegovo razmesarjeno, že razpadajoče truplo. Pokrito je bilo le napol, z vejami, kamenjem in nekaj malega prsti. Vir: Grabeljšek, Karel - Gaber: Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica 1968; - dokumentacija ZZB NOB Vrhnika |
Spominska plošča je iz temnosivega kamna, pravokotne oblike, velikosti 40 x 60 cm, stoji ob gozdni stezi, ki pelje do železniške postaje Verd in sicer okoli 50 m pred nasuto jalovino kamnoloma. Steza je hkrati Vrhniška planinska pot za Dolge tale in je označena z markacijami. |
TU JE BIL UBIT 26.10.1943. R O D E FRANC, SEKRETAR OO KP ST. VRHNIKA |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak - 8.2.2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Vrhnika |
k.o. 2003, 1788/3 |
|
Slavko Šlander, kip pred OŠ v Celju |
Osnovna šola, poimenovana po narodnem heroju in sekretarju pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko Slavku Šlandru. Pred šolo stoji njegov spomenik, delo kiparja Janeza Pirnata (odkrit septembra 1974). |
II. osnovna šola na Lavi, Ljubljanska cesta 46, Celje |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, foto in prava lokacija Urh Ferlež |
15.8.2022. 00:00 |
— |
— |
Kip |
Celje |
1076 MEDLOG, 1799/5 |
|
Spominska plošča pri Megušarju |
Spominska plošča na Megušarjevi hiši je posvečena kurirski postaji G-3 prve relejne linije. Odkrili so jo leta 1980, dostop do hiše je iz Železnikov po dolini Prednje Smoleve. Kurirsko postajo G-3 je ustanovil pokrajinski komite KPS za Gorenjsko v marcu 1943, da so tako skrajšali pot kurirjem na glavni liniji iz Dolomitov proti Jelovici. Stalno je bila povezana s kurirji iz Podlonka, Davče, Gabrške Gore in Sopotnice. Po prvi zemljanki v Megušnici so postavili lesene barake v gozdovih, na skritih in težko dostopnih mestih v Martinj Vrhu. Komandirji postaje so bili Ivan Kralj - Zvonko, Miloš Ravhekar - Miki, Štefan Demšar in Franc Bernard - Jurko. Na postaji je bilo največ dvanajst kurirjev. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 189-190. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/martinj-vrh.html EŠD 12061 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Dostop do hiše je iz Železnikov po dolini Prednje Smoleve. |
NA TEM PODROČJU JE V ČASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA G – 3 KURIRJI IN ZZB NOV 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Železniki |
— |
|
Spomenik borcem XIV. divizije na Kramarci pod Smrekovcem |
Najbolj pogoste zasede so imeli Nemci na vrhu Kramarice, saj so se še kasneje, v svobodi, videla zaklonišča obzidana s kamni. Tu je večkrat prišlo do spopadov Nemcev s partizani. O tem še danes priča grob ob kapelici, kjer so pokopani štirje partizani - borci XIV divizije, ki so jih spomladi leta 1945 našli okrog Kramarce. Spomenik so odkrili leta 1960 in je v osnovi velik betonski blok z veliko zvezdo na vrhu in enako zvezdo ob vznožju. Vir: Spomeniki in znamenja NOB v mežiški dolini Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd |
Spomenik stoji na Kramarci. Dostop je možen iz več smeri.
Črna - Bistra . Smrekovec, kjer se malo pod Smrekovcem cesta odcepi za Bele vode in Sleme. Tu gremo v smeri Sleme, kjer je približno 300 m do Kapelice in spomenika. Dostop iz Belih vod do istega križišča in iz Smrekovca. Še en možni dostop pa je iz Črne do Ludranskega vrha in naprej na Kramarco. |
TUKAJ SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJEMJA 28. XI. 1944 ZA SVOBODO PARTIZANI XIV. DIVIZIJE POSTOJ TOVARIŠ SPOMNI SE NA MRTVE VSE KAR VELIKO JE VZKALI IZ ŽRTVE IN TI, KI ŽIV SI MRTVIM SI DOLŽNIK |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 15, maj 2017 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča z zvezdama na vrhu in levo v podnožju |
Črna na Koroškem |
— |
|
Škofije pri Kopru |
Na Spodnjih Škofijah na pročelju hišne št. 224 je spominska plošča Dorotu Furlaniču. Za obeležje lepo skrbi njegov sin in njegova vnukinja. |
Iz Kopra po stari cesti skozi vas Škofije proti Italiji na levi strani ceste stoji hiša in na fasadi je pritrjena tabla DORU FURLANIČU. |
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL IN DELOVAL PREDVOJNI KOMUNIST IN REVOLUCIJONAR 1912 - 1974 DORE FURLANIČ |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 23. 01. 2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča na spod. Škofijah |
Koper |
2595 ŠKOFIJE, 1695/3 |
|
Štefanja Gora - Spominsko obeležje Miroslavu Šnajderju |
Spomenik postavljen v spomin padlemu borcu Miroslavu Šnajdru, ki je bil po rodu čeh in njegovi sorodniki s Češke so še pred nekaj leti prihajali na obeležje prižigati svečo. Napis na spomeniku je bil obnovljen leta 2011. Spominsko obeležje je postavil krajevni odbor ZB NOV Cerklje in ga odkril 4. oktobra 1959. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 95. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. EŠD: 10166 (memorialna dediščina) |
Ob robu gozda, ob poti od Štefanje gore proti Kozjemu bregu. |
ZA SVOBODO JE PADEL KOT BOREC N O V ŠNAJDER MIROSLAV 29. 1. 1916 - 5. 4. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivec in Petra Ropret |
— |
— |
— |
Surovo obklesana naravna skala z zglajeno ploskvijo, v katero je vklesan in rdeče obarvan napis. |
Cerklje |
— |
|
Zmaga nad Nemci - Mlinarsko |
V juniju 1944 so prišli Nemci na domačijo Franca Adamiča, po domače pri Plazniku, da bi družino izselili. Ko so za akcijo izvedeli partizani je 1. bataljon Vzhodnokoroškega odreda postavil Nemcem zasedo na Mlinarskem. V triurnem boju je bilo ubitih in ranjenih precej Nemcev. Padla sta tudi dva naša borca, Ivan Pandev - Metod in Filip Hermonko - Pavel. Nemcem so prišli na pomoč celo s tankovsko okrepitvijo, a niso uspeli, ker so partizani podžagali lesen most in je oklepno vozilo padlo v strugo in zgorelo. Zmaga, ki je sovražnika močno vznemirila, je znana kot zmaga v Bistri. Spominsko znamenje na Mlinarskem so odkrili 17. avgusta 1975 Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini Avtorja: Profesor Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd |
Na Mlinarskem, dostop po cesti Črna na Koroškem - Bistra. Odcep za Mlinarsko je na križišču Najevska lipa _ Plaznik v dolini ob koncu potoka Bistra. desno. Mlinarsko je prvo manjše naselje, ko prispemo skozi gozd. Plošča je na desni strani ceste na večji hiši in je dobro vidna že od daleč. |
28.JUNIJA 1944 SO PARTIZANI PREPREČILI IZSELITEV PLAZNIKOVIH. žIVLJENJI STA ŽRTVOVALA BORCA : IVAN PANDEV - METOD FILIP HERMONKO - STOVČNIKOV PAVEL |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 15. maj 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča na steni hiše |
Črna na Koroškem |
— |
|
Lipica, Napis TITO na hribu Kokoš |
Na Primorskem je bilo leta 2014 pet kamnitih napisov TITO, in sicer nad vasjo Dekani, na hribu Kokoška nad Lipico, na hribu Golec nad Branikom, na pobočju Velikega vrha nad Renčami ter na Sabotinu nad Novo Gorico. Največji je tisti na Kokoški, ki je tudi edini navpičen, a je že precej zaraščen. Napis so maja 2015 vandalizirali mladi Italijanski državljani. leta 2020 je bil obnovljen.Foto 1: Napis TITO na hribu Kokoš pri Lipici, kot ga je mogoče videti julija 2020 na Geopedi-ji Foto 2: Napis TITO na hribu Kokoš pri Lipici maja 2015, ko so ga razdejali neofašisti iz Italije (vir: Planet TV) Foto 3/1: Napis TITO na hribu Kokoš pri Lipici. Gorel je 8. maja 2016 na
predvečer Dneva zmage (Vir: Primorske novice) |
Na hribu Kokoš. Nekdaj viden in dostop z mejnega prehoda Lipica, JV od Lipica 23A.
"Strma pot" vodi do napisa in dalje ob njem do koče na Kokoši
|
TITO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 26.7.2020 |
1.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 1.8.2024, status postavil na "obstoječ", dodal fotografiji 3/2 do 3/ in dopolnil opis ter dostop |
Napis iz zloženega kamenja |
Sežana |
K. o. 2458 Bazovica, parc. št. 1752/37 |
|
MIRKE - KRZNARIČ Marko, spominsko znamenje |
Spominsko znamenje predstavlja kraj zgodovinskega dogodka, je kamnita plošča, sive barve, velikosti 25 x 40 cm in zabetonirana v skalo. Partizan Krznarič Marko, kurir TV - 17, je na odseku železniške proge Verd - Štampetov most, dne 24.6.1944. stopil na mino, ki ga je tako močno poškodovala, da poti ni mogel več nadaljevati. Zajeli so ga domobranci z Verda in ga na tem mestu s puškinimi kopiti potolkli do smrti. vir: dokumentacija ZZB za vrednote NOB Vrhnika; |
Takoj po prečkanju podvoza pod avtocesto na Verdu zavijemo desno na gozdno cesto in po njej gremo okoli 800 m, kjer na štoru zagledamo smerokaz, ki kaže proti progi. Po okoli 300 m pridemo na bankino proge Verd - Štampetov most, poiščemo žel. kilometrski kamen 598,8 in v smeri Št. mosta odkoramo še 60 korakov. Spominska plošča je na drugi strani obeh tirov, okoli 3 m nad nivojem proge. PAZI NA VLAK !!! |
TU SO 24.6.1944 UBILI RANJENEGA KURIRJA K R Z N A R I Č M A R K A |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 8.2.2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Vrhnika |
2003; 1421/1 |
|
Spomin talcu |
— |
Drevored PST pri Žalah |
Jožef Štefan Kos talec, 1941 |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018 |
— |
— |
— |
Zasajeno drevo s posvetilom |
Ljubljana |
— |
|
Vogrsko, Spominska plošča NOO za Slovensko Primorje |
— |
Na fasadi hiše Vogrsko 54 |
V TEJ HIŠI JE BIL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 1. 4. 2020 |
13.6.2021. 00:00 |
— |
Dodal sliki in besedilo. M. Hladnik 13. 6. 2021 |
Spominska plošča |
Renče-Vogrsko |
— |
|
Spominska plošča pri Podpučniku |
Spominska plošča na hiši pri Podpučniku v Martinj Vrhu je posvečena prvi skojevski konferenci na Gorenjskem, ki je potekala v tej hiši 26. aprila 1944. Odkrita je bila leta 1953, dostop do Podpučnikove hiše je z Jesenovca po dolini Zadnje Smoleve. Škofjeloško okrožje je imelo najmočnejšo organizacijo SKOJ in Zveze slovenske mladine na Gorenjskem. Tu se je mladina povezovala predvsem pri zbiranju orožja in municije, sanitetnega materiala, v trosilnih in sabotažnih akcijah, v mobilizaciji mladine, pri raznašanju literature, pri obveščevalni in kurirski službi, itd. 1. aprila 1943 je bilo formirano pokrajinsko poverjeništvo SKOJ za Gorenjsko, ki je bilo skoraj ves čas vojne na loškem ozemlju. 26. aprila 1944 (ne leta 1943, kot piše na plošči) so se zbrali na mladinskem zborovanju skojevci in mladina škofjeloškega okrožja (ne iz pokrajine) pri Podpučniku v Martinj Vrhu. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 197-198. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/martinj-vrh.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 256. EŠD 21183 |
Dostop do Podpučnikove hiše je z Jesenovca po dolini Zadnje Smoleve. |
V TEJ HIŠI SE JE DNE 26. APRILA 1943 LETA, VRŠILA I. POKRAJINSKA SKOJ-EVSKA KONFERENCA ZA GORENJSKO. Martinj vrh 26. 4. 1953 OK LMS KRANJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Železniki |
— |
|
Požig zlatopoljskih vasi. |
OZSČ Domžale je v soboto 6. avgusta s častno enoto sodeloval na spominski svečanosti ob 80-letnici požiga zlatopoljskih vasi in vasi Koreno. Nemški okupatorji so 8. julija 1942 obkolili vas Koreno nad Krašnjo, vse odrasle moške zaprli v gospodarsko poslopje in jih 16 živih zažgali, ženske in otroke pa odgnali v izgnanstvo v Nemčijo. Vse hiše v vasi so požgali, vso živino in kmečke pridelke pa odpeljali. Enako se je zgodilo tri tedne za tem 2. avgusta 1942, ko so požgali vasi Zlato polje, Trnovče in Obrše, večino moških ter vse ženske in otroke pa prav tako izgnali na prisilno delo v Nemčijo. Nekateri se iz internacije niso vrnili. Po vojni so se tako prebivalci teh vasi vrnili na popolnoma porušene domačije. Naj ne bo nikoli pozabljeno! V spomin na tragične dogodke so postavili velik lesen kip "Mati z otrokom", ki ga je naredil kipar iz Velenja Vlado Cencel. Vir: FB- Ozsč Domžale, SB oktober 2022. |
Podgora pri Zlatem Polju, na parkirišču ob igrišču pod hišo št. 13, 200 m zahodno od pokopališča. |
IZSELJENA MATI Z OTROKOM POSTAVLJENA V SPOMIN OB OBLETNICI POŽIGA ZLATOPOLJSKIH VASI 1942 - 2022- NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK. K.S. ZLATO POLJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
5.8.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 5.8.2023, popravil lokacijo na zemljevidu |
Kip |
Lukovica |
1929 KORENO, 5/1 |
|
Spomenik žrtvam |
Spomenik je sestavljen iz podstavka in stebra. Na podstavku sta marmorni spominski plošči z imeni žrtev. Postavljen je bil 14. 11. 1965, arhitekt Andrej Maligoj.
|
V centru vasi Ponikve, na levi starni prihoda iz Pečin, ob hiši št.20 |
PADLI BORCI IN ŽRTVE FAŠIZMA 1941-1945 PADLI BORCI BOŽIČ ANDREJ 1907-1943 BOŽIČ ANTON 1912-1944 ČRV FERDINAND 1924-1943 GOLJA FRANC 1907-1943 KENDA ANTON 1911-1943 KENDA PETER 1901-1943 KENDA RAFAEL 1914-1943 KRANJC STANKO 1917-1942 KRANJC VENCESLAV 1917-1945 KRIVEC ANTON 1905-1943 KRIVEC JANKO 1926-1943 KUŠMAN ALBIN 1909-1943 LAHARNAR HENRIK 1926-1943 LAHARNAR VENCESLAV 1925-1944 MRAK ANTON 1928-1945 PISK JANEZ 1912-1944 ŽRTVE FAŠIZMA BAJT FRANC 1880-1944 GRAHELJ FEDRINAND 1927-1943 GRAHELJ RAFAEL 1919-1943 GRAHLI GABRIJEL 1924-1943 HVALA IVAN 1905-1944 HVALA JOŽEF 1904-1944 KENDA ANTON 1907-1945 KOBAL ALOJZIJA 1874-1944 KOBAL ANTONIJA 1920-1944 KOBAL LUCIJAN 1901-1944 KOBAL ZMAGA 1942-1944 KOGOJ FRANC 1896-1943 KRANJC IZIDOR 1903-1945 KRANJC TEODOR 1872-1945 LAHARNAR JOŽEF 1871-1945 LAHARNAR MIRKO 1911-1944 LAPANJA ALOJZ 1905-1945 LAPANJA FRANC 1919-1944 OBID ALMA 1923-1944 OBID JANKO 1927-1943 KO-ZB PONIKVE 1965 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 1. 3. 2019, Vojko Hobič,15.8.2019 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Tolmin |
— |
|
Spominsko obeležje na železniške viaduktu Dolič |
Kot je napisano na spominskem obeležju je nalogo za porušitev viadukta in proge dobila 11. SNOB Zidanškova (Pohorska) brigada. Akcijo je oteževalo hudo deževje, olajšalo pa je dejstvo, da v utrdah pri viaduktu in pri pridoru ni bilo okupatorske posadke. Skico mostu z navodili je izdelal inž. Ludvik Ločovnik iz štaba 4. operativne cone, ki je miniranje tudi vodil. Pri akciji so bili prisotni tudi politični komisar Glavnega štaba NOV in POS Viktor Avbelj-Rudi, načelnik štaba cone Franc Poglajen-Krajnc in vodja angloameriške misije pri štabu cone major Frenklin Lindsay. Brigada je z dvema bataljonoma morala zavarovati območje akcije v smeri proti Mislinji in proti Velenju.Proti Vitanju je območje varovala zaščitna četa štaba cone. Viadukt je bil zrušen šele v drugem poizskusu. Uspešno je bilo tudi miniranje in rušenje predora. O uspešni akciji je major Lindsay poročal po radio zavezniškemu poveljstvu za sredozemlje. Akcijo je opisal leta 1988 v zanimivi knjigi "Ognji v noči". Več kot pol stoletja po akciji si je v spremstvo zgodovinarja dr.Toneta Ferenca ogledal obnovljen viadukt v Doliču. |
Spominsko obeležje stoji na kolesarski poti Mislinja-Dolič pred prehodom čez viadukt. Zglavne ceste Mislinja Dolič, pa pred križišču v Doliču zavijete na makadamsko cesto in čez nekaj metrov pridete na viadukt, ga prečkate in zagledate spominsko obeležje. |
IZJEMNO ZAHTEVNO NALOGO, MINIRATI ŽELEZNIŠKI VIADUKT V DOLIČU, ZGRAJENIM IZ GRANITNIH KVADRATOV, DOLG 120 METROV IN VISOK 15 METROV, S SEDMIMI STEBRI, OD KATERIH JE NAJVEČ MERIL V TLORISU 4 X 7 METROV, IN PREDOR V MISLINJSKEM KLANCU, DOLG 200 METROV, TER ŽELEŽNIŠKO PROGO DOLIČ-VELENJE TER ŽELEŽNIŠKO PROGO MISLINJA-DOVŽE JE DOBILA ZIDANŠKOVA BRIGADA. |
— |
— |
— |
— |
Jože Vrabič, 10. oktober 2017 |
— |
— |
— |
Plastificirani dokumenti na panojih |
Mislinja |
— |
|
Padlim aktivistom OF pri Zabrniku |
Vzhodno od domačije pri Zabrniku na Suhen vrhu je ob robu gozda ob poti Štopar - Šentanel postavljen spomenik padlim aktivistom okrožnega odbora OF. Aktivisti so bili 17. januarja 1945 pri Zabrniku. Ker so bili izdani so jih tega dne napadli nemški policisti. V neenakrm boju je padlo pet ljud, med njimi tudi Nestl Plešnik, sekretar okrožnega odbora za Prevalje. Vir: Spomeniki in znamenja v Mežiški dolini Avtorja: prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd |
Na cesti Štopar -Šentanel je pri odcepu desno za Matvozovo domačijo pot navkreber nekaj naprej se razcepi desno za Zabernik-a. |
ŽRTVAM - PADLIM - 17. 1. 1945 PLEŠNIK ERNWST 11. 1. 1919 TRATNIK MARIJA 30. 4. 1928 LAH ALBIN 1. 11. 1922 VOGELMATEVŽ 3. 8. 1919 PETREJ FRANC 9. 9. 1916 NESMRTNI SMO MI, UMRLI ZA DOM, NESMRTEN BO DAN V ZVESTOBI SINOVI 4. 7. 1981 KO ZB PREVALJHE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Alojz Ovnič, 20. april 2017 |
— |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 11.8.2022. |
Visoka koničasta skala na katero je pritrjena plošča z |
Prevalje |
— |
|
Vojsko, Spomenik |
Pri pogovoru z ljudmi, ki sem jih srečal nisem mogel ugotoviti avtorja spomenika.Kot je razvidno in letnice na spomeniku, je bil postavljen 1986 leta na pobudo krajanov Vojskega in okoliških krajev.V bližnji okolici je tudi veliko spominskih obeležij in krajev iz NOB.Medd najbolj znanimi je partizanska tiskarna Slovenija v dolini Kanomljice.Na planoti Vojščica je tudi pokopališče preko 305 žrtev ofenzive, v kateri so sodelovale sile SS, fašisti, četniki in Rupnikovi domobranci. Vas Vojsko je bila leta 1943 požgana. Foto 3: M. Kermavnar EŠD 19486 |
Spomenik je postavljen v središču naselja Vojsko, nasproti cerkve s pokopališčem.Dostop do Vojskega je možen iz več strani, glavni je iz Idrije, kjer se pripeljete mimo upravne stavbe rudnika sedaj vhoda v Antonijev rov, in nato levo,glej smerokaz,proti Vojskem.Asfaltirana cesta.Drugi dostop je iz doline Kanomlje, naslednji preko Oblakovega vrha.Možen je dostop ćez Gorenjo Trebušo. |
IZ VAŠIH SANJ, PONIŽANJ, BOJEV IN SPOZNANJ, IZ MUK, KRVI POGNAL JE CVET PRIHODNOSTI ROJAKI IN KRAJANI 1986 . PADLI BORCI V NOB FRANC CARL 1909 - 1944 FERDINAND ERJAVEC 1906 - 1944 LUDVIK ERJAVEC 1901 - 1944 FLORJAN ERJAVEC 1927 - 1943 PETER GNEZDA 1915 - 1944 CIRIL GROŠELJ 1912 - 1943 IGNAC GRUDEN 1908 - 1945 FELIKS HVALA 1914 - 1945 JAKOB HVALA 1903 - 1944 LUDVIK KOGEJ 1917 - 1944 ANTON KOLENC 1906 - 1945 MAKS KOBAL 1923 - 1943 JANEZ LAPAJNE 1906 - 1943 JOŽE LAPAJNE 1919 - 1943 ALOJZ LAPAJNE 1923 - 1944 MAKS MEDVED 1924 - 1945 JANKO OGRIČ 1923 - 1945 JOŽE OGRIČ 1927 - 1945 EDVARD PODGORNIK 1926 - 1943 STANKO PODGORNIK 1929 - 1943 JOŽE PODGORNIK 1923 - 1944 PETER PODOBNIK 1921 - 1944 IGNAC SKOK 1926 - 1943 LUDVIK ŠPACAPAN 1924 - 1943 FRANC ŠPACAPAN 1927 - 1945 ANDREJ VONČINA 1909 - 1943 PETER VONČINA 1912 - 1945 . ŽRTVE VOJNE IN FAŠIST. NASILJA JOŽE BAJT 1915 - 1945 BLAŽ ČAR 1876 - 1944 ANDREJ ERJAVEC 1899 - 1943 JERNEJ GROŠELJ 1905 - 1944 ANDREJ GRUDEN 1911 - 1943 JOŽEFA GRUDEN 1923 - 1944 MARIJA GRUDEN 1885 - 1943 ADOLF HABE 1908 - 1944 PETER HVALA 1860 - 1943 IZIDOR HVALA 1917 - 1943 IGNAC KOGEJ 1887 - 1943 ILINKA KOGEJ 1916 - 1943 MILKA KOBAL 1924 - 1945 TOMAŽ KOBAL 1896 - 1945 JOŽEFA KOLENC 1897 - 1945 VALENTIN KOLENC 1904 - 1943 FRANC LAPAJNE 1900 - 1943 IVANKA LIKAR 1919 - 1945 PETER LIKAR 1887 - 1943 MARIJA POLJANEC 1925 - 1945 JANEZ REJC 1894 - 1944 DOMINIK SKOK 1901 - 1943 JULIJANA SKOK 1898 - 1945 LUDVIK SKOK 1902 - 1944 FRANC ŠPACAPAN 1901 - 1944 LUKA VONČINA 1892 - 1945 PETER VONČINA 1883 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Drole Sandi,09.08.2017 |
— |
— |
— |
samostoječi,na betonskem podnožju, betonski okvirju z vgrajenimi marmornatimi ploščami z napisi |
Idrija |
K. o. 2355 Vojsko, parc. št. 207/25 |
|
Spominska plošča na gasilskem domu v Groharjevem naselju |
Spominska plošča na gasilskem domu v Groharjevem naselju je posvečena šestim padlim gasilcem PGD Stara Loka, odkrita je bila leta 1948. Dostop do gasilskega doma po Cesti talcev. Več... Podatki o padlih gasilcih: Jakob Gaber, rojen 9. julija 1901 na Trnju, zidar, obveščevalec kurirske postaje na Križni Gori, aretiran in ustreljen je bil 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki. Franc Hafner, rojen 2. februarja 1884 v Binklju, mizar, ubit je bil doma 17. aprila 1944. Franc Hafner, rojen 7. avgusta 1905 na Trnju, priložnostni delavec, ustreljen je bil kot partizan doma 15. januarja 1944. Franc Jugovic, rojen leta 1906 v Ljubljani, kovač, živel je v Stari Loki, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je 28. marca 1945 na Vojskem. Franc Pintar, rojen 2. avgusta 1915 v Veštru, strojni ključavničar, v partizane je vstopil 7. marca 1943, padel je 22. marca 1943 pri Polhovem Gradcu. Janez Šink, rojen 3. aprila 1923 v Stari Loki, uradnik, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je 20. julija 1944 v Čepovanu. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 328-329. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html besedolo123 |
Dostop do gasilskega doma po Cesti talcev. |
1941 (zvezda) 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
— |
|
Grobišče s spomenikom 36 borcem in žrtvam okupatorja v Novi Štifti |
Spominsko obeležje je bilo odkrito 22 julija 1952. Avtor le tega je bil arhitekt Dušan Samec. Vir: arhiv združenja za vrednote NOB Zg. Savinjske doline |
Na levi strani ceste Gornji Grad-Kamnik, 200 m za cerkvijo Sv. Petra v Novi Štifti (Zlato Polje). |
Spominska plošča: TU JE POKOPANIH 36 BORCEV NOV PADLIH V BOJIH PROTI OKUPATORJU 1941 - 1945 Marmorni valj: TU SO POKOPANI TRIJE BORCI XIV UDARNE DIVIZIJE NOV PADLI DECEMBRA 1944: RESNIK HELENA, RIHTER MARIJA, ŽEROVNIK FRANC ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA: GOLOB FRANČIŠKA, GOLOB MARIJA, KERZNAR MARIJA, KOTNIK FRANC, KUHAR ANGELA, KUHAR CILKA, KUHAR IGNAC , ZAGRADIŠNIK SILVO, ZAHOJNIK ANTON, ZAVOLOVŠEK ANTON, ZAVOLOVŠEK JOŽE, SUHOVERŠNIK JAKOB, SUHOVERŠNIK MATEVŽ, SUHOVERŠNIK JANEZ BORCI PADLI V NOV 1941 - 1945: BELAJ IGNAC, BURJA JANEZ, ENCI FRANC, KERZNAR DANI, MALI JERNEJ, NADVESNIK MATIJA, PETEK JAKOB, PIKL KAREL, PODPEČNIK ANTON, POTOČNIK FRANC, RIFL FRANC, RIHTER IGNAC, TREPL IVAN, UGOVŠEK JANEZ, VERŠNIK FRANC, VERTAČNIK JANEZ, ŠPEH FRANC, TESOVNIK FRANC, KUHAR TEREZIJA, PIKL MILAN, RIHTER JAKOB, RIHTER MATEVŽ, RIHTER STANKO, SMREČNIK ALOJZ, SOVINŠEK ALOJZ |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 15. 4. 2017, dopolnil: Sandi Grudnik, 24.1. 2018 |
— |
— |
— |
Marmorni valjast steber in marmorna spominska plošča |
Gornji Grad |
k.o.943 Šmiklavž, k.o. 537/2, lastnik:Republika Slovenija |