[križ]
ŽUPANEC FRANC
* 9. 10. 1925 + 8. 3. 1945
PADEL OD OKUPATORJEVE KROGLE
PRI MALI NEDELJI
ŽALUJOČI

Spomenik predstavlja trikotna betonska plošča velikosti 80 x 65 x 10 cm z vklesanim napisom HM 3.5.1945, posvečena po domobrancih zverinsko umorjeni učiteljici Hofbek Mariji.

Hofbek Marija, roj.1892 v Rešici pri Brezi, aktivistka OF. Dne 3. maja 1945 ob 21.30 uri so domobranci nastopili kot pripadniki "črne roke", vdrli v šolo v Dolenji Nemški vasi in jo odpeljali v bližnji gozd nad Češnjevkom. Mučili so jo, težko ranili po prsih, razbili čeljust in jo nazadnje ustrelili. Cigani so slišali njene klice na pomoč. Našli so jo 5. maja 1945.

• Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, stran 863.
• Dokumentacija občinskega odbora ZZB Trebnje.
•  Silvo Grgič: Zločini okupatorjevih sodelavcev, Monografija v treh knjigah,  2. knjiga, stran 112.

Marijinega moža Edvarda Hofbek, roj.1893 v Šidu, upravitelja šole v Dolenji Nemški vas so že dne 23. novembra 1944 aretirali domobranci v Novem mestu in ga po nekaj dneh ustrelili.

(vir - Dokumentacija občinskega odbora ZZB Trebnje in Silvo Grgič: Zločini okupatorjevih sodelavcev, Monografija v treh knjigah, 2. knjiga, stran 112).

Do leta 1992 so za spomenik učiteljice Hofbekove skrbeli tudi učenci osnovne šole iz Dolenje Nemške vasi, nato pa so to iz neznanih razlogov prenehali.

Prav tako so še povedali, da so domobranci Mariji, še pred ustrelitvijo, odrezali obe dojki, ji dobesedno razbili glavo in jo do pasu zasuli z zemljo ter jo pustili, da je dalj časa trpela bolečine in šele nato pokončali (ustni viri nekaterih domačinov iz Dolenje Nemške vasi).

Spomenik, prav tako iz neznanih razlogov,  ni evidentiran v reg. kulturne dediščine.

                         H   M

                          3.5.

                         1945

Infotabla je locirana pod Vojskim ob križišču cest za Vojsko, Idrijo, Trebušo in Mrzlo Rupo v kraju imenovan Pustota. Najbližja hiša: Vojsko 93a.

Infotabla ima leseno ogrodje, na katerega je postavljena predstavitev preskrbe Vojskega med drugo svetovno vojno. Predstavitev ima štiri sklope:

• Zgodovinski oris
• Odlomek posvečen kmečki ženi iz Cvetja v jeseni Ivana Tavčarja
• Zemljevid z vrisano potjo z Vojskega, preko Trnovskega gozda,  do Stomaža pri Ajdovščini
• Fotografije z motivi iz te poti.

Datum odkritja:  2008

Foto: Miloš Kermavnar

POT PRESKRBE VOJSKEGA MED DRUGO SVETOVNO VOJNO

V spomin na neštetokrat prehojeno pot,

Iz hvaležnosti, povojna generacija Vojskarjev

    Vojsko, 2008

Spominska plošča  pri Spodnjem Zakrašniku je posvečena devetim aktivistom, ki so padli ob okupatorjevem napadu 12. junija 1944 na zavetišče gospodarske komisije. Ploščo so odkrili 18. septembra 1977, dostop do Zakrašnika je s parkirišča ob žičnici na Stari vrh.

Pri Zakrašniku in v bližnji okolici Sv. Lenarta so bili od leta 1943 številni sedeži vojaških in političnih enot, med njimi tudi zavetišče Okrožne gospodarske komisije Škofja Loka, Rajonske gospodarske komisije za Selško dolino in Okrožne varnostnoobveščevalne službe. Tu so bile še čevljarska in krojaška delavnica, zavetišče mesarjev gospodarske komisije, sprejemališče za mobilizirance in skladišče sanitetnega materiala.

Po izdaji nekdanjega vosovca Rada Murnika so gestapovci in domobranci 12. junija 1944 te terenske postojanke uničili in pobili devet borcev.

Več...

Podatki o padlih 12. junija 1944 pri Zakrašniku:

Ana Gosar, rojena 26. julija 1895 v Spodnji Luši, gospodinja, v partizane je vstopila junija 1943, padla je v bunkerju mesarjev.

Anton Gosar, rojen 8. maja 1893 v Stari Loki, mesar, v partizane je vstopil junija 1943, padel je v bunkerju mesarjev.

Frančiška Kalan - Omanova, rojena 9. marca 1893 v Dorfarjah, padla je v bunkerju čevljarjev.

Boža Lednik, rojena 29. avgusta 1910 v Pivki na Krasu, uslužbenka iz Maribora, padla je v bunkerju  rajonske gospodarske komisije.

Viktor Lednik, rojen 22. junija 1908 v Brežicah, uslužbenec iz Maribora, padel  je v bunkerju  rajonske gospodarske komisije.

Maks Lotrič - Sorodolski, rojen 8. junija 1910 na Češnjici, kmečki delavec, v partizane je odšel oktobra 1943, bil je sekretar Okrožne gospodarske komisije Škofja Loka, padel je na sedežu komisije.

Tomo Mencinger - Jumbo, rojen 2. septembra 1919 v Ljubljani, trgovec, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je na sedežu okrožne gospodarske komisije.

Filip Potočnik - Lipe, rojen leta 1907 v Žireh, trgovec, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je na sedežu okrožne gospodarske komisije.

Viktor Simončič, rojen leta 1914 v Zagorju, strojni mehanik, v partizane je vstopil marca 1944.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 171-173.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-lenart.html

NA OBRONKIH TEGA GOZDA

IN V BLIŽNJI OKOLICI JE OKUPATOR

V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH

12. JUNIJA 1944 PRI NAPADU

NA BUNKER POSTRELIL 9 PARTIZANOV.

TEDAJ SO PADLI:

LOTRIČ MAKS, ČEŠNJICA, ROJ. 1910

POTOČNIK FILIP, ŽIRI, ROJ. 1907

MENCINGER TOMAŽ, LJUBLJ. ROJ. 1919

SIMONČIČ VIKTOR, ŽELEZ. ROJ. 1914

LEDNIK VIKTOR, MARIBOR, ROJ. 1908

LEDNIK BOŽA, MARIBOR, ROJ. 1910

KALAN FRANČIŠKA, PEVNO, ROJ. 1893

GOSAR ANTON, ŠK. LOKA, ROJ. 1893

GOSAR ANA, ŠK. LOKA, ROJ. 1895

.

              SLAVA ŽRTVAM

18. 9. 1977                 ZB NOV LENART

Izvajalec del Babnik Ludvik, kamnosek

Datum odkritja 14. julij 1954. 

• Spomin je moč 112
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 56.
• Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 97.
• Marijan Masterl. Skupaj sta padla v partizanih istega dne, pa vendar vsak sebi, Loški razgledi  37 (1990), 314. 

V spomin padlim borcem NOV

Cvajnar Ivan

roj. 25. XI. v Preski, padel 23. III. 1943

Jože Tancar

roj. 11. III. 1911 v Bohinju

Franc Jamar

roj. 18. IV. 1909 v Boh. Beli

padla 3. III. 1945

ZB NOV Medvode

Koča je bila leta 1943 požgana.

1925
1943 
1954 
PD Železniki

Pravokotna bronasta plošča (odkrita 1977, slikar Franci Kopitar) z graviranim napisom in reliefom štirih partizanov na levi strani. Posvečena je Zasavskemu bataljonu, ustanovljenemu septembra 1942.
EŠD 19258

na območju zasavja je bil 17. 9. 1942 ustanovljen Zasavski bataljon "Lojzeta Hohkrauta"
in se v sestavi II. grupe odredov 
uspešno boril za svobodo slovenskega naroda

zzb nov domžale litija zagorje ob savi 25. 9. 1977

Druga plošča:

1941 1945
Dokler bodo stali vrhovi gora
bo ostal spomin na Vas planinci
junaki iz NOV

27-IV-1951

V TEJ ZIDANICI JE BIL 2. MARCA 1941

POMEMBEN POSVET ČLANOV PARTIJE,

KI GA JE SKLICAL OKROŽNI KOMITE

NOVO MESTO.

VODIL GA JE DUŠAN JEREB. NAVZOČ

JE BIL TUDI ORGANIZACIJSKI

SEKRETAR CK KPS TONE TOMŠIČ.

NA TEM MESTU STA BILA

27. MARCA 1944 UMORJENA BORCA

VENTURINI JOŽICA IN MIŠIČ ANTON

                       ZB SRAŽA 1981

Spomenik v obliki marmornatega tristranega slopa. Na stranicah so vklesana imena 34 padlih borcev in žrtev vojnega nasilja s Planine. Postavljen je v tlakovan, ograjen prostor. Odkrit je bil 27. 11. 1977, avtor Boris Markič.

Prvič je bil odkrit 22. 7. 1955 in potem postavljen na novo.

• EŠD 24082  
• JSNP 108

            [zvezda]
       PADLI V NOV
              1943
BAUČAR RUDOLF
PANGERC VLADIMIR
PEGAN STANISLAV
POLJŠAK ANTON
POLJŠAK IVAN
             1944
CIGOJ FRANC
FERJANČIČ RAJKO
KETE ALOJZ
KOBAL IVAN
NUSDORFER AVGUST
PETRIČ ALOJZ
PETRIČ ANTON
SARACENO MIHAEL
ŠTRANCAR JOŽEF
ŠTRANCAR SLAVKO
TRBIŽAN SLAVKO
             1945
ČEHOVIN BERNARD
KOBAL FILIP
PIPAN FRANC
PIPAN JOŽEF
ŠTOKELJ FRANC
ŠTOKELJ LADISLAV
ŠTRANCAR ANGEL
ŠTRANCAR IVAN
            TALCI
             1944
MARC IVAN
MARC MARIJA
MARC ZORKA
MARC IVAN
MARC SREČKO
PLESNIČAR FRANC
   INTERNIRANCI
             1944
KOBAL ALBIN
MARC FRANC
SEDMAK FRANC
             1945
TERBIŽAN IVAN
.
             SLAVA VAM
ZA NAS VEČ DATI NISTE MOGLI

Izvršni odbor OF (IO OF) je želel izvesti zbor odposlancev izvoljenih NOO na osvobojenem ozemlju že v letu 1942, a mu je to namero preprečila velika italijanska ofenziva na Dolenjskem in Notranjskem. Takoj po kapitulaciji Italije 11. septembra 1943 je IO OF sklenil pripraviti širši zbor odposlancev, ki bi jih od 20. do 25. septembra izvolili na splošnih in neposrednih volitvah na terenu, v podjetjih in vojski; na terenu naj bi na vsakih 500 prebivalcev izvolili po enega in v bataljonih partizanske vojske po dva odposlanca, izvolili naj bi jih tudi v ustanovah NOV. Volitve naj bi bile javne, volilno pravico naj bi imele tudi ženske in vojaki. Volitve, na katerih so izvolili 668 odposlancev, so bile v osmih okrožjih Dolenjske in Notranjske ter v vojski. Na Primorskem jih je 25. septembra zaustavil začetek velike nemške ofenzive. Zbora v Sokolskem domu v Kočevju se je udeležilo 572 izvoljenih in 78 delegiranih odposlancev, poleg njih tudi delegacije iz Ljubljane, Gorenjske, Štajerske in južne Primorske, vidnejši funkcionarji NOB in gostje, člani delegacij Avnoja, ZAVNOH, KPJ in KP Hrvatske ter vodja britanske vojaške misije major W. Jones.

V noči na 2. oktober so na prvi seji izvolili delovna telesa, poslušali pozdravne nagovore gostov in imeli kulturni program. Na 2. (delovni) seji, v noči na 3. oktober, so poslušali pozdrave predstavnikov NOB iz nekaterih slovenskih pokrajin in poročili članov IO OF Borisa Kidriča (o razvoju OF) in Edvarda Kardelja (o političnem položaju in nalogah osvobodilne borbe). Kidrič je poročal o nastanku OF z razčlenitvijo posameznih obdobij njenega razvoja in za najpomembnejši uspeh dveletnega NOB označil narodnoosvobodilno vojsko Slovenije in Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Kardelj je označil tri značilnosti NOB:

- pripravljenost slovenskega ljudstva za boj,

- obstoj zavestnih subjektivnih sil za organiziranje in

- vodenje NOB ter pravilno osnovno načelo pri njegovem usmerjanju.

Nato je govoril o programu OF in njegovih najpomembnejših dosežkih ter o nalogah: mobilizacija v NOV, krepitev OF in ljudske oblasti, sistematična organizacija narodnega gospodarstva in pomoč območjem, na katerih se NOB še ni mogel z lastnimi močmi popolnoma razviti. Zbor je označil za enega najpomembnejših  mejnikov NOB, ker potrjuje pravilnost dotedanjega boja in postavlja temelje za svobodno in demokratično prihodnost slovenskega naroda. Po teh poročilih je razpravljalo 31 odposlancev; obtoževali so jugoslovansko begunsko vlado, zahtevali večjo zavezniško gmotno pomoč, odprtje druge fronte v Evropi, kazen za narodne izdajalce.

Na 3. (delovni) seji, v noči na 4. oktober, so odposlanci najprej sprejeli sklep o splošni mobilizaciji vseh ljudskih sil in gmotnih sredstev slovenskega naroda. Nato so poslušali poročili članov IO OF Zorana Poliča (o graditvi nove oblasti) in Marjana Breclja (o gospodarstvu, financah in prehrani). Z. Polič je prikazal razvoj ljudske oblasti, njenih organov in dejavnosti, navedel smernice za njihovo delovanje ter naštel nekaj njenih najpomembnejših nalog. M. Brecelj je najprej prikazal dotedanja gospodarska prizadevanja OF, poudaril zasluge OF za ohranitev narodnega gospodarstva in očrtal gospodarske, finančne in prehranske razmere na partizanskem svobodnem ozemlju.

Bela marmornata plošča (120x103 cm) z napisom.

Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 40-41.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 118.

EŠD 270

JE OB ČASU ZLOMA FAŠISTIČNE ITALIJE 
ZBOROVAL V DNEH OD 1. - 3. OKTOBRA 1943 
PRVI ZBOR SVOBODNO IZVOLJENIH 
ODPOSLANCEV IN ODPOSLANK 
SLOVENSKEGA NARODA.
LJUDSKA OBLAST,  
KI RASTE IZ SEDANJE BORBE  
NI OD ZGORAJ VSILJENA,  
ONA JE ZRASLA IZ NARODA SAMEGA,  
USTVARIL JO JE SLOVENSKI NAROD  
V SVOJI NAJTEŽJI IN NAJBOLJ JUNAŠKI BORBI 
IN ZATO  
NAJBOLJ ODGOVARJA NAŠEMU LJUDSTVU.
KARDELJ
IZ GOVORA NA
KOČEVSKEM ZBORU.

Idejni osnutek je delo arhitekta Viktorja Lanza.

Otvoritev plošče oziroma preddverja je bila 1. oktobra 1953.

Komandant Bračičeve Milenko Kneževič je bil ranjen 25. 4. 1945 v Draži vasi, umrl pa je v Ratejevi (Pustovi) zidanici na Tolstem vrhu. Po njem je bila poimenovana šola v Špitaliču; o tem v predstavitvi šole na spletu ni besede.

Konjiška planinska pot, 19

KOMANDANT 
XIII SNOUB 
MIRKA BRAČIČA 
MILENKO KNEŽEVIĆ 
ROJAK IZ BOSNE PADEL 
ZA SKUPNO SVOBODO 1945 
SLAVA VELIKEMU JUNAKU.

Nasproti hiše Miška Kranjca v Veliki Polani je 2. 10. 1983 pri novi osnovni šoli, ki je imenovana po Mišku Kranjcu, Josip Vidmar v imenu plenuma kulturnih delavcev Slovenije odkril doprsni kip Miška Kranjca, delo akademskega kiparja Draga Tršarja.

MIŠKO KRANJEC

1908

1983