| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Visoko, pokopališče Kurešček, Glavan Evstahij, Jakob |
datum rojstva: 5. 3. 1904, kraj rojstva: Zapotok, vojni status: Narodna zaščita, datum smrti: 23. 7. 1942, kraj smrti: Zapotok, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote »Vas Zapotok: […] Člani Narodne zaščite 1941, padli v boju – umrli v internaciji […]Evstahij Glavan […] Priloga I. Pregled aktivistov OF po posameznih vaseh […] Aktivisti OF iz vasi Zapotok […] 11.+ Glavan Evstah (Jakob), Zapotok […] Priloga IV. Aretirani in mučeni, pri aktivističnem delu zasledeni in ustreljeni kot aktivisti Osvobodilne fronte Vas Zapotok:[…] Evstah Glavan"
.
datum rojstva: 5. 7. 1874, kraj rojstva: Zapotok, vojni status: ?, datum smrti: 24. 7. 1942, kraj smrti: Zapotok, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote Opomba
Opomba Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Kurešček, od pokopaliških vrat 6. vrsta (ob zidu) 3. grob z desne strani vrste.
Hiša v bližini: Visoko 121 |
[križ, vejica] GLAVAN – OVI [fotografija v medaljonu] OČE EVSTAHIJ JAKOB * 25. 7. 1870 + 23. 7. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 30.5.2025, po fotografijah in podatkih Zdenke Primožič |
30.5.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K. o. 1712 ZAPOTOK, parc. št. 737 |
|
Padli delavci MTT, Maribor |
Po poročanju različnih virov je bilo v okviru tovarniškega kompleksa Mariborske tekstilne tovarne nekaj spomenikov. En vir navaja, da je na tovarniškem dvorišču stal spomenik padlim delavcem, odkrit 27. aprila 1951, drugi vir pa trdi, da sta se v tovarni nahajali spominska plošča žrtvam fašizma, odkrita leta 1950, in spominska plošča padlim za svobodo iz leta 1951. Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 534. Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag. |
Spomenik oz. spominski plošči so stali na dvorišču Mariborske tekstilne tovarne na Valvasorjevi ulici 38. Podjetje je šlo v stečaj, zato obeležij najverjetneje ni več na tem mestu. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
26.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spomenik oz. spominska plošča |
Maribor |
— |
|
Talna oznaka Poti spominov in tovarištva |
— |
Na Poti spominov in tovarištva, kjer Barjanska cesta prečka Mali Graben, blizu križišča s Cesto dveh cesarjev. |
POT |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografiji Mojce Župančič |
4.6.2021. 00:00 |
— |
— |
medaljon |
Ljubljana |
Trnovsko predmestje, 894/230 |
|
Spominska plošča pri Povletu |
Spominska plošča na Povletovi hiši v Delnicah je posvečena gospodinji Ani Dolenec in njenemu pastorku Francu Dolencu, ki so ju Nemci in domobranci ubili v zadnji ofenzivi in zažgali dom. Odkrili so jo leta 1964. V zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945 so nemški policisti in domobranci z vseh strani vdrli v partizansko vas Delnice in aretirali več vaščanov, jih zasliševali in pretepali. Zaprli so jih v Povletovo hišo. 25. marca so vse odgnali v Iletovo hišo, le Ano Dolenec in pastorka Franca so po trpinčenju ustrelili in sežgali v domači hiši. Preden je sovražnik zapustil Delnice, je zažgal še Šuštarjevo in Ocvirkovo hišo. Ob umiku iz vasi je sovražnik s seboj odgnal aretirane domačine, naropano hrano in drugo blago.V Vovšah pod Podobenom so iz kolone izločili Marico Naglič in Marijo Dolenec in ju ustrelili na Kovšakovem travniku. Za pokopališkim zidom v Poljanah je nemški policist ustrelil še Dominika Dolenca iz Delnic. Tako so bili istega dne ubiti štirje člani Povletove družine iz Delnic. Več.... Ana Dolenec, rojena 4. julija 1889 v Bukovem Vrhu, gospodinja. Franc Dolenec, rojen 27. aprila 1922 v Delnicah, kmečki delavec. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 83-85. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/deln ice.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264. Prim. tudi: Neža Maurer, Zveza mora ostati, Ljubljana: Zavod "Borec" v Ljubljani, 1967, 26-28. |
Dostop iz Poljan do Povletove hiše 5,5 km, Škofja Loka-Poljane 13 km |
TUKAJ STA TIK PRED OSVOBODITVIJO, OD STRANI BE – GA BILA USTRELJENA IN SEŽGANA V OGNJU LASTNEGA DOMA MATI IN SIN POVLETOVE DRUŽINE. ANA DOLENC 1889 – 1945 FRANC DOLENC 1922 – 1945 SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
K.: št.parc.: *142 |
|
Koncentracijsko taborišče Eidelstedt, Nemčija |
— |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 20.2.2024 |
20.2.2025. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Spominsko znamenje v Dolenji Žetini |
Leseno spominsko znamenje v Dolenji Žetini je posvečeno Rafaelu Habjanu - Janku, ki je padel 24. marca 1945 pod Blegošem. Dostop iz Dolenje Žetine mimo Plazničarjeve hiše. Rafael Habjan - Janko, rojen 8. oktobra 1922 v Dražgošah, gozdni delavec, partizan od 17. januarja 1943, padel je pri umiku iz sovražnikove zasede pri Gošarju pod Blegošem 24. marca 1945 kot intendant 2. čete 2. bataljona Škofjeloškega odreda. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 91-93. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/dolenja-381etina.html |
Dostop iz Dolenje Žetine mimo Plazničarjeve hiše. |
24. MARCA 1945 JE PADEL ZA SVOBODO INTENDANT ŠKOFJELOŠKEGA ODREDA HABJAN RAFAEL – JANKO SLAVA PADLIM ŽIVLJENJE MLADO POLNO SVETLIH NAD NA ŽRTVENIK Si DOMOVINI POLOŽIL, NAŠ NEPOZABNI LJUBI RAFKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spomenik |
Gorenja vas |
2039 GORENJA RAVAN, 326 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva |
— |
Na travniku, 100 s poti proti zahodu [preveri lokacijo, po podatkih Mojce Župančič je S od Žaucerjeve 19!] |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018, dop. M. Hladnik |
29.8.2020. 00:00 |
— |
Spomenik je bil zaradi gradnje na tem področju prestavljen ob parkirišče pri Žaucerjevi ulici. |
Betonski steber |
Ljubljana |
— |
|
Mozirje pokopališče, štirim žrtvam okupatorjevega nasilja |
V grobišču so pokopane štiri žrtve tolpe Ukrajincev, vojakov okupatorske vojske, ki so bili na poti iz Šoštanja čez Lepo Njivo v Mozirje.
|
Pokopališče Mozirje |
Franc Požgajner 8. 2. 1913 9. 3. 1945 Povše Damijan 24. 9. 1914 9. 3. 1945 Avgust Urbanc 19. 8. 1921 9. 3. 1945 Foršner Ivan 24. 6. 1919 9. 3. 1945 Žalujoče rodbine in žena! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marjan Borovšak, 18.10.2018 |
5.2.2023. 00:00 |
— |
Dodal fotografijo M. Hladnik 5. 2. 2023. |
Betonski križ s ploščo, ob nagrobniku iz črnega marmorja |
Mozirje |
Mozirje, 185/16, Občina Mozirje |
|
Spominska soba XIV. divizije. |
Spominski park in soba na Graški Gori sta posvečena bojem legendarne 14.divizije, ki je po prihodu na Štajersko tukaj bila hude boje. 21. februarja 1944 so borci XIV. divizije odšli s Plešivca, da bi se v dveh kolonah prebili v Velunjo. Obe koloni sta v Velunjskem jarku naleteli na močan zaporni ogenj oddelkov Winklerjeve bojne skupine, zato sta se morali usmeriti proti Graški gori. Ključni položaj divizije je bil na Fergunovem vrhu. Popoldne istega dne se je na Graški Gori začel eden najhujših obrambnih bojev divizije na njenem pohodu. Sovražnikove številne juriše so partizani odbijali s protijuriši. Partizani so zaradi slabše oborožitve morali hraniti strelivo, zato so aktivirali mitraljeze šele takrat, ko so se sovražni vojaki popolnoma približal. V spomin na ta strahotni boj XIV. divizije so Graško Goro poimenovali v "goro jurišev". V silovitem jurišu jim je uspelo prebiti obroč in z ranjenci kreniti naprej. Na večer so se borci z velikimi izgubami prebili skozi sovražnikov objem in odšli proti Plešivcu. V spomin na izjemen napor borcev, ki so po takšnih vremenskih razmerah in v času nemške ofenzive prenašali ranjene tovariše stoji na Graški Gori kip "Nošenje ranjencev". Za ogled je potreben vnaprejšnji dogovor z Branko Štumpfel z bližnje domačije Plešivec 62 (tel. 041 983 424). |
Spominski park na Graški Gori. |
napis na podstavku skulpture borca v notranjosti muzejskega objekta: Slovenska pesem, Karel Destovnik-Kajuh |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik 23. 9. 2021
|
22.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal 6 fotografij Mojce Luštrek iz notranjščine muzeja. -- M. Hladnik 15. 1. 2022
M. Kermavnar, 22.4.2024, tekst iz Besedila na spomeniku prenesel v rubriko Opis in ga nadomestil s Kajuhovimi verzi, dodal katastrske podatke |
Lesen objekt. |
Velenje, Partizanski spomeniki št.21 |
K. o. 0950 PLEŠIVEC, parc. št. 258/1 |
|
Zajeti aktivist Franjo, Močilno |
Spomenik je v gozdu v ozkem grabnu v zaselku Močilno, nad domačijo Podlogar (po domače pri Potočnik), kjer je bil bivalni bunker in v njem so se zbirali aktivisti OF zaposleni v papirnici. Vilko Nemec dobi nalogo, da na terenu med reko Savo in razmejitveno črto, med Reichom in Italijo južno od Radeč, ustanovi močno skupino aktivistov (na tem območju ni bilo partizanskih enot), da bi nadzorovali teren na izselitvenem območju A. Priseljene Nemce s Kočevskega in Besarabije naj bi prisilili, da se izselijo iz slovenske zemlje. Aktiviste izbere preverjene iz Kozjanskega odreda, iz VDV enote in iz enot, ki so bile na Dolenjskem. Na svečnico 2. februarja 1945, ko je zapadlo zelo veliko snega, so bili v bunkerju nahajali; Leopold Kajtna (vodja skupine), Janez Novak, Franc Salamon, Anton Salamon, Anton Sekol in Franc Ključevšek. Bili so izdani od domačina in nemški vojaki oblečeni v bele maskirne obleke so jih ob 14. uri obkolili in zajeli. Aktivist iz Mozirja s partizanskim imenom Franjo se je takrat nahajal med njimi, da ga ne dobijo se ustrelil, pokopan je na pokopališču v skupni grobnici borcev in talcev v Radečah. Ostali zajeti so bili ustreljeni 23. marca 1945 kot talci v Zgornji Polskavi. |
Nad domačijo Močilno 15 (Podlogar Milan), grapa v gozdu z dostopom iz odcepa na cesti Radeče - Močilno |
NA TEM MESTU JE LETA 1945 PADEL FRANJO POLITIČNI AKTIVIST TERENA RADEČE SLAVA MU! ZB NOV RADEČE |
— |
— |
— |
— |
Kravogel Blaž, Radeče 8.5.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Radeče |
KO Njivice 988/0 |
|
Danica Rebec |
Danica Rebec-Tatjana je bila rojena 8. oktobra 1925 v Paliji, občina Postojna. Iz Gorice je s starši prišla v Šmartno v Rožni dolini, hodila v šolo v Petrovčah in nato v Celju v gimnazijo. V NOV je odšla že leta 1942. Bila je terenska aktivistka OF in članica Okrajnega odbora OF Žalec. Skupaj s terenskim aktivistom Rudijem Cilenškom-Vrankarjem sta padla v zasedo pri mostu v Kasazah, kjer je Tatjana padla v začetku maja 1944.
|
Na pešpoti vzdolž Savinje, na severnem bregu, 50 m od mostu čez reko med Petrovčami in Kasazami. |
REBEC DANICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 8. 2019
Stane Gradišnik, 10. 5. 2020 |
— |
— |
Opis in viri, Gradišnik.
Po "Sistory" roj. 10.X.1925 v Šempetru na Krasu, živela v Železnem, Žalec, umrla 11.V.1944 v bolnišnici Celje.
Bor1974, 10.VIII.2022 |
Spominski kamen. |
Žalec |
— |
|
Mozirje, grobišče 12 neznanih borcev |
Avtor spomenika - grobišča, ki je bilo urejeno novembra 1954, je Jože Horvat – Jaki.
|
Pokopališče Mozirje, v severnem delu. |
Na spomeniku so velike številke v rdeči barvi: 1941 – 45, na stebričku pa je napis: V SPOMIN PADLIM BORCEM ZA OSVOBODITEV MOZIRJA 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marjan Borovšak, 12.10. 2018 |
5.2.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografijo stebriča z napisom, 5.12. 2022
Dodal še eno sliko 5. 2. 2023 M. Hladnik |
Nad kamnito ploščo je železna abstraktna skulptura in stebriček z napisom. |
Mozirje |
Mozirje, p. št. 185/16, Občina Mozirje |
|
LJUBLJANA, PST, Dolenjska cesta - spomenik petnajstletnici osvoboditve Ljubljane |
Ob Dolenjski cesti stoji obelisk, ki spominja na 15-letnico osvoboditve mesta ter na tradicionalni partizanski pohod. Je štirikotne oblike, na njem so izklesane človeške podobe, na obelisku sta tudi dva napisa. Avtor spomenika je akademski kipar Slavko Kranjc, odkrili so ga leta 1960. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 174. |
Ob Dolenjski cesti v smeri proti Rudniku, na levi strani, nasproti hiše Dolenjska cesta 208.. |
OB 15 LETNICI OSVOBODITVE LJUBLJANE
PARTIZANSKI POHOD OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE 1960.
|
— |
— |
— |
— |
Tjaša Žužek,13.12.2016 |
— |
— |
"Leta 1959 so postavili spomenike na Celovški in Tržaški cesti, naslednje leto pa še na Zaloški, Litijski in Dolenjski cesti – povsod tam, kjer so bili nekoč cestni prehodi. Vse je načrtoval arhitekt Vlasto Kopač." -- http://pefprints.pef.uni-lj.si/2188/1/Jamnik%2C_Pot_ob_%C5%BEici.pdf (https://www.antikvariatalef.si/izdelek/janez-kos-pot-spominov-in-tovaristva-50-spominskih-pohodov/) -- M. Luštrek 21. 7. 2022 |
kamnit steber, memorialna dediščina |
Ljubljana |
k.o.1696 - Rudnik, parc. št.: 2385/6 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.52 |
— |
Novo Polje, Cesta XI, ob Z delu avtocestnega odcepa z obvoznice proti Mariboru |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografiji in lokaciji Mojce Župančič |
17.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
— |
|
Aktivista Viktor Kleč in Stanislav Janc |
OPIS SPOMENIKA: Obeležje, izklesano iz naravne granitne skale. OPIS DOGODKA: Kleč Viktor in Janc Stanislav sta bila obveščevalca/terenca Kokrškega odreda. Na bregu nad strugo Tržiška Bistrica sta si uredila bunker oziroma prebivališče. 17.4.1945 so belogardisti s postojanke v Kovorju izvajali hajko po brežini Tržiške Bistrice. Terenca o tem žal nista bila obveščena. Ustrelili so ju pred bunkerjem, ki je bil tik pod sedaj postavljenem spomenikom. Breg ob Bistrici, pričevanje Matevža Lončarja Spominsko obeležje padlim talcem je postavil krajevni odbor ZB NOV Duplje, odkrito pa je bilo v juliju 1979. EŠD: 471180; memorialna dediščina |
nad strugo Tržiška Bistrica med Zadrago in Bregom |
KLEČ VIKTOR ROJ. 3.11.1915 V ZADRAGI JANC STANISLAV ROJ. 28.4.1923 V KRIŽAH PADLA ZA SVOBODO 17.4.1945 |
— |
— |
— |
— |
Janez Teran |
— |
— |
— |
manjši skalnat blok |
Naklo |
— |
|
Plošča umorjenim domačinom |
— |
V Tolminu, starem mestnem jedru na stavbi Policije
Trg 1. maja št.4 |
TOVARIŠEM KI SO JIH NA TEM MESTU ZVERINSKO MUČILI IN UMORILI FAŠISTIČNI ZLOČINCI V VEČEN SPOMIN PODGORNIK ŠTEFAN SLAP ROJ.1.9.1900 UMOR. 29.11.1943 HVALA ANTON SLAP ROJ.29.4.1896 UMOR.27.8.1944 GABRŠČEK OLGA KAMNO ROJ. 26.11.1920 UMOR. 2.5.1944 JANEŽ JOŽEF POLJUBINJ ROJ. 3.3.1896 UMOR. 2.7.1944 KAVČIČ OSKAR POLJUBINJ ROJ.1.2.1927 UMOR. 30.8.1944 BAJT JOŽEF DOLJE ROJ.16.3.1920 UMOR. 30.8.1944 KLINKON MARIJA TOLMIN ROJ. 7.8.1902 UMOR.30.8.1944 OBLAK SALVO TOLMIN ROJ.9.3.1923 UMOR. 2.2.1944 IN DRUGIM NEPOZNANIM ŽRTVAM - SLAVA! ZVEZA BORCEV MESTA TOLMIN 1953 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič,12.7.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Radio Kričač, Teslova ulica 3 |
|
Teslova ulica 3, Ljubljana |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.11.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
Gradišče II, 209/9 |
|
Jurjevica-Spominska plošča na domu PGD Jurjevica |
Na gasilskem domu PGD Jurjevica, ki pokriva vasi Jurjevica, Kot in Breže, je bila leta 1952 vzidana spominska marmorna plošča z imeni padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Dimenzija plošče 60 x 100 cm ter dve kamniti kocki. Pokrovitelj vzdrževanja : PGD Jurjevica Ev.št. memorialne dediščine: 22477 |
V naselju Jurjevica se kmalu na začetku vasi na levi strani iz smeri vasi Breže nahaja stavba Prostovoljnega gasilskega društva Jurjevica. Plošča je vzidana na severozahodni strani in je vidna s ceste. |
ŽRTVAM, KI SO DALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO PADLI BORCI OGRINC ANTON , BREŽE 29 ROJ. 29. 1.1907 30.2.1945 KOVAČIČ STANKO, JURJEVICA 1 " 14.11.1916 PADEL 24. 2.1944 ANDOLJŠEK JANEZ, JURJEVICA 11 " 12.12.1912 " 17.10,1944 TANKO RUDI JURJEVICA 51 " 9. 4.1918 " 11.11.1943 ZIDAR ANDREJ BREŽE 3 " 29.11.1925 " 12. 3.1944 ZGONC DUŠAN BREŽE 13 " 19. 3.1923 " 20. 6.1942 PUCELJ STANKO BREŽE 9 " 23. 3.1925 " 24. 4.1944 ORAŽEM IGNAC BREŽE 29 " 22. 2.1917 " 28. 2.1944 LOVŠIN VINKO KOT 28 " 5. 7. 1911 " 27.11.1942 ZAJC JOŽE KOT 14 " 29. 9.1909 " 1. 5.1942 ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA ŠILC LUDVIK JURJEVICA 42 " 1.12.1913 USTRELJEN 9. 9.1942 OBRSTAR VIKTOR " 40 " 14. 5.1906 " 17. 7.1942 PAJNIČ FRANC " 41 " 11. 9.1923 " 17. 7.1942 TANKO ALOJZ " 52 " 15. 1.1909 " 9. 9.1942 TANKO RUDOLF " 52 " 17. 1.1915 " 9. 9.1942 TANKO JANEZ " 51 " 22. 1.1906 " 9. 9.1942 ŠILC NEŽA " 8 " 29. 8,1875 UMRLI 17. 7.1942 ŠILC JANEZ " 8 " 25.12.1869 " 18. 7.1942 LOVŠIN JOŽE " 54 " 13. 3.1904 " 10.12.1942 FRANCELJ JANEZ " 2 " 27.12.1909 " 13. 1.1943 ZOBEC ANTON KOT 24 " 16.5.1895 " 12. 1.1943 GORNIK FRANC " 3 " 16. 9.1899 " 11. 1.1943 KENDA FRANC " 1 " 27. 2.1914 " 17. 9.1943 ZALAR JOŽE BREŽE 19 " 10. 8.1905 " 3. 4.1943 LESAR NEŽA " 10 " 12. 8.1906 " 17. 7.1943 ARKO JOŽE JURJEVICA 18 " 2. 7.1924 USTRELJEN 6.4.1945 SLAVA JIM! MNOŽIČNE ORGANIZACIJE JURJEVICA - KOT - BREŽE |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 22. september 2017
Dopolnil D.Divjak 9.septembra 2020 |
22.9.2017. 00:00 |
— |
9. september 2020 -ob obnovi doma je plošča bila odstranjena (D.Divjak) |
Spominska plošča |
Ribnica |
K.o. 1523-JURJEVICA, št.parc.: *184 |
|
Spominska plošča v zadružnem domu na Češnjici |
Spominska plošča v zadružnem domu na Češnjici je posvečena padlim borcem in aktivistom s Češnjice in Studenega. Odkrili so jo 9. januarja 1971, zadružni dom je ob cesti v Železnike. Podatki o padlih borcih in aktivistih: Vinko Avpič, rojen 20. februarja 1920 na Češnjici, trgovski pomočnik, izgnan je bil leta 1941 v Srbijo, aretiran, ubit je bil 15. aprila 1945 v transportu od Lepoglave v Jasenovac. Franc Bogataj, rojen 9. januarja 1925 na Češnjici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 4. februarja 1943, padel je februarja 1944 pod Pohorjem. Matevž Florjančič, rojen leta 1926 na Zalem Logu, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil 5. julija 1943, padel je 2. maja 1944 pod Blegošem. Jože Gartner, rojen 11. septembra 1924 na Češnjici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 24. julija 1942, padel je 12. avgusta 1942 na Jelovici. Valentin Hudolin, rojen 14. novembra 1922 na Češnjici, usnjarski pomočnik, v partizane je vstopil 2. marca 1943, padel je 18. julija 1943 na Ratitovcu. Ignac Košir, rojen 19. februarja 1899 na Češnjici, voznik, v partizane je vstopil 15. februarja 1943, padel je 23. marca 1945 na Poreznu. Srečko Košir, rojen 29. maja 1907 na Češnjici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. oktobra 1943, padel je 21. januarja 1945 v Železnikih. Maks Lotrič - Sorodolski, rojen 8. junija 1910 na Češnjici, kmečki delavec, v partizane je odšel 12. oktobra 1943, bil je sekretar Okrožne gospodarske komisije Škofja Loka, padel je na sedežu komisije pri Zakrašniku pri Sv. Lenartu 12. junija 1944. Jožef Megušar, rojen 25. februarja 1910 na Češnjici, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 25. junija 1943, padel je 25. avgusta 1944 v Kroparski grapi. Anton Pintar, rojen 10. januarja 1917, doma na Studenem, v partizane je odšel 5. maja 1943, v čevljarski delavnici je opravljal kuharska in kurirska opravila, padel je 11. oktobra 1944 v Studenski grapi. Franc Pogačnik, rojen 27. novembra 1928 na Češnjici, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil 14. marca 1945, padel je 24. marca 1945 v Rovtu v Selški dolini. Jože Polajnar, rojen 1. marca 1925 na Češnjici, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 4. februarja 1943, padel je 10. septembra 1943 v Zagradcu pri Grosupljem. Jože Prezelj, rojen 18. avgusta 1923 na Češnjici, kovaški pomočnik, v partizane je vstopil 29. junija 1942, padel je 12. avgusta 1942 na Jelovici. Andrej Rozman, rojen leta 1899 v Križah, živel je na Češnjici, čevljar, v partizane je vstopil 1. avgusta 1941, padel je 21. januarja 1945 v Železnikih. Florjan Šturm, rojen 19. aprila 1894 v Podlonku, živel je na Češnjici, gozdni delavec, ubili so ga četniki 10. aprila 1941 v Topoljah nad Selci. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 381-383. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381elezniki.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264. EŠD 21069 |
Češnjica 54, Železniki |
PADLI BORCI IN AKTIVISTI AVPIČ VINKO 1920 – 1945 SLAVA JIM ! 9.1.1971 xxxx ČEŠNJICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
27.7.2025. 10:37 |
— |
— |
Železniki |
K. o. 2062 Studeno, parc. št. 971/8 |
|
Plošča orožarski in mehanični delavnici |
Datum odkritja: 22.7.1974 |
Starejša zapuščena stavba v bližini tovarne Eta, Goriška 29 |
Tu je bila med NOB orožarska in mehanična delavnica kjer je bil izdelan prvi partop ZZB Cerkno 22.7.74 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
— |
— |
— |
Plošča na steni zapuščene hiše |
Cerkno |
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 734/19 |
|
Kamna Gorica |
Plato z zidanim spomenikom v obliki plavža in bronasto ploščo, posvečeno žrtvam druge svetovne vojne. Avtor spomenika je arhitekt Boris Kobe; verze je napisal Matej Bor, postavila Zveza borcev NOB Kamna Gorica 1980. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 109-110.
EŠD 17754
|
V središču kraja, na glavnem trgu, v bližini hišne št. Kamna Gorica 52. |
Spomenik in zaveza Iz temin zgodovine |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
mhladnik |
— |
— |
— |
Spominska plošča na repliki plavža |
Radovljica |
K. o. 2163 Kamna Gorica, parc. št. 180/2 |
|
Šoštanj - Doprsni kip Karlu Destovniku-Kajuhu. |
Karel Destovnik Kajuh. Wikipedija. |
V parku pred OŠ Karla Destovnika Kajuha, v aleji skupaj z drugimi doprsnimi kipi. |
Karel Destovnik -Kajuh |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 4. 2017
19.marec 2021 dopolnil D.Divjak
26.10.2021 S.Gradišnik. |
19.3.2021. 00:00 |
— |
19.3.2021dopolnil podatke D.Divjak |
Doprsni bronasti kip v Spominskem parku pred Osnovno šolo Karel Destovnik-Kajuh. |
Šoštanj |
K.o.: 959-ŠOŠTANJ, št.parc.: 341/3 |
|
Spominsko obeležje partizanskim akcijam v letu 1943 |
Spominsko obeležje ob osrednjem spomeniku na Bukovškem polju je posvečeno trem partizanskim akcijam v letu 1943 na tem območju. Odkrili so ga leta 1988. 9. julija 1943 je Selški bataljon Gorenjskega odreda v zasedi na Bukovškem polju pod Dolenjo vasjo napadel dva kamiona nemških vojakov in jih sedem ubil, 48 pa je bilo ranjenih. Nemci so 14. julija 1943 na to mesto pripeljali dvajset talcev, jih devetnajst ustrelili, eden pa se je onesvestil ob čakanju na smrtni strel. Streljanje sta hotela preprečiti dva bataljona novoustanovljene Prešernove brigade, a so žal prišli prepozno. V spopadu z nemškima zasedama so ubili 16 nemških vojakov, partizani pa so imeli dva mrtva. 6. oktobra 1943 je Loška četa Gorenjskega bataljona napadla kolono nemških vojakov pri Selcih, padla sta dva nemška vojaka, trije so bili ranjeni. Naslednjo noč je Loška četa pri Dolenji vasi požgala še nekaj telefonskih drogov. Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem |
Spomenik je postavljen ob cesti med Bukovico in Dolenjo vasjo [preveri lokacijo na zemljevidu!]] |
NA TEM PROSTORU JE: - SELŠKI BATALJON GORENJSKEGA ODREDA NOV IN POS 9. 7. 1943 NAPADEL IN RAZBIL DVA TOVORNJAKA NEMŠKIH POLICISTOV; - 7. SNOUB FRANCETA PREŠERNA, TAKRAT KOT VIII. UDARNA PROLETARSKA BRIGADA, 14. 7. 1943 V SVOJI PRVI BORBI USPEŠNO NAPADLA NEMŠKE POLICISTE, KI SO USTRELILI 19 TALCEV, PADLA STA DVA NJENA BORCA; - LOŠKA ČETA GORENJSKEGA BATALJONA 12. 10. 1943 NAPADLA IN UNIČILA POLICIJSKI AVTO. 1986 KS SELCA |
— |
— |
— |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spomenik |
Železniki |
— |
|
Ljudski dom Trst |
LSI 1: 148 |
Strada Vecchia dell'Istria 66, Trst Ljudski dom |
Ta ljudski dom je posvečen spominu mučenikov iz Rižarne. |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
19.12.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija, Trst |
— |
|
Opčine |
Spomenik 54 padlim iz Opčin, od Banov, Ferlugov in Piščancev je bil odkrit
28. 11. 1971. |
Ob vzhodni vpadnici v Opčine (iz Sežane), v parku desno ob cesti kmalu na začetku kraja. |
Smrt je legla na moje srce, Srečko Kosovel LA MORTE SI E ACQUATTATA NEL MIO CUORE CREDEVA CHE MI SAREI INERANTO. MA LO SPIRITO. CHE E IN ME FINO ALL ULTIMO GIORNO GRIDERA: IO MI RIBELLERO: SREČKO KOSOVEL ANPI zvezda PADLI MED NOB OPČINE BANI FERLUGI PIŠČANCI CADUTTI DELLA RESISTENCA . DUŠAN BERCE 1925 - 1945 JOLANDA BRAU 1927 - 1945 IVAN BRIŠČEK 1913 - 1945 ANDREJ ČOK 1884 - 1942 ROMAN DANEU 1914 - 1944 MILAN DOLENC 1902 - 1944 ANTON FERLUGA 1913 - 1945 JAKOB FERLUGA 1921 - 1944 MARIJ FERLUGA 1925 - 1945 KAREL FURLAN 1918 - 1945 JOŽEF HROVATIN 1913 - 1945 KAREL HROVATIN 1922 - 1944 SLOBODAN KLJUČAR 1910 - 1945 JOSIP LUKAČ 1923 - 1944 RUDOLF MALALAN 1911 - 1945 VIKTOR MARAŠ 1888 -1944 ANA MAVER 1926 - 1945 ANDREJ MERZEK 1913 - 1945 NELO MERZEK 1927 - 1944 HENRIK MIHALIČ 1918 - 1944 ANA MILIČ 1900 - 1945 ROMAN MILKOVIČ 1913 - 1944 ANTON POČKAR 1927 - 1944 ALFREDO SIGNORAGGI 1924 - 1945 DANICA SOSIČ 1914 - 1945 EMIL SOSIČ 1907 - 1944 FRANC SOSIČ 1920 - 1945 IVAN SOSIČ 1920 - 1945 in krajani 1986 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 28. 10. 2017 |
— |
— |
— |
triptih iz rezanega kamna in rdečo zvezdo, kovinska skulptura in 4 plošče |
Italija |
— |