| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
SV. TROJICA-Spominska plošča Ivo Brnčić |
Kraj Sveta Trojica je tesno povezana z imenom družine Kraigher, saj je tu od leta 1907 do 1914 služboval dr. Lojze Kraigher, znan zdravnik in slovenski pisatelj. Mladostna leta sta preživljala v tem kraju tudi njegova sinova Dušan in Boris Kraigher. Dušan Kraigher se je rodil 10.2.1908. Družbenopolitični nazor si je sprva oblikovalpod očetovim vplivom. Že leta 1937 je postal član KPJ. Ob vdoru okupatorja se je Dušan umaknil v Ljubljano, kjer se je vključil v ilegalno delo, sodeloval pri organiziranju partizanskih tehnik in skrbel za propagandno gradivo. Leta 1942 je odšel na osvobojeno ozemlje. Vleklo ga je nazaj na Štajersko, kjer je hotel pomagati pri nadaljnjem razvoju narodnoosvobodilnega gibanja. Oktobra 1942 je šel na Štajersko, kjer je opravljal kjer je opravljal naloge namestnika politkomisarja 4. operativne enote, in to do 15.6.1943, ko je ob nemškem napadu na štab 4. operativne enote na Dobrovljah padel.. Dne 20.12.1950 so ga proglasili za narodnega heroja. Na spominski plošči je tudi ime Iva Brnčiča, ki je bil znan pripovednik, dramatik in kritik. Nekaj mesecev je preživel na Kraigherjevi domačiji. Vključil se je v narodnoosvobodilno gibanje ter padel leta 1943 pri Vlasenici v Bosni. Vir: Novak, Orešnik, Šticl: Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju Kraj se je leta 1952 preimenoval v Gradišče in nato leta 1992 v Sv.Trojico. |
Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Trojiški trg 10, na obcestni fasadi hiše, v spodnjem delu je gostinski lokal Bar Cankar. |
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL PISATELJ DR. LOJZE KRAIGHER IN OD NOVEMBRA 1910 DO MAJA 1911 KOT NJEGOV GOST IVAN CANKAR DNE 12. MARCA 1912 SE JE RODIL TU PISATELJ IVO BENČIĆ PADEL SPOMLADI 1943 V BOSNI MCMLXI MARIBORSKA PODRUŽNICA SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 7. 4. 2017 nedokončano
Dopolnil D.Divjak, 2.maj 2020 |
2.5.2020. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča |
Sveta Trojica v Slovenskih goricah |
K.o.: 536-GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH, št.parc.: *23/2 |
|
ŠENTJUR PRI CELJU -V vojni padlima Albertu in Adolfu Nendl |
— |
Pokopališče Šentjur pri Celju |
V SPOMIN U VOJNI PADLIMA ALBERTU IN ADOLFU NENDL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 17.10.2020
21.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
21.6.2021. 00:00 |
— |
21.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Šentjur |
K.o.: 1138 - ŠENTJUR PRI CELJU, št. parc.:223 |
|
Štanjel -30. diviziji |
? |
Na škarpi ob stopnicah nasproti spomenika NOB v križišču skozi Štanjel. |
XXX. DIVIZIJI IX. KORPUSA NOV IN POJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15.7.2020, D.Divjak 8.4.2022 |
1.8.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 8.4.2022 |
Spominska plošča |
Komen |
K.o.: 2418 - ŠTANJEL. št.parc.: 656/3 |
|
GERŠIČI-Spomenik na polju med Geršiči in Dol. Dobravicami |
Januarja 1942 je zasedla Geršiče italijanska straža, ki je varovala prehod preko Lahinje in prehod preko železniške proge. Konec marca pa se je ta straža premaknila v bunker nad progo pri železniškem postajališču na Dobravicah. Februarja 1942 so prišli v vas fašisti iz Podzemlja in začeli brez vsakršnega povoda ropati. Ob povratku v postojanko pa so jih napadli partizani. Junija istega leta sta se ob progi spopadli dve italijanski patrulji, ki sta druga drugo imeli za partizane. Še istega dne so prišli v vas Italijani, aretirali 6 moških, od katerih so naslednji dan tri ustrelili pod obtožbo, da so napadli italijanski patrulji. Naslednji mesec so Italijani, da bi preprečili prehajanje partizanov preko Lahinje, požgali most na Lahinji pri Geršičih. Ker pa so kmalu ugotovili, da od tega ni bilo nobene koristi, ampak so le sami imeli težave, so most popravili. Pač pa so ta most porušili spomladi 1943 partizani, ker so imeli prehod preko jezu pri Žuničevem mlinu v Krivoglavicah. Spomladi leta 1944 so most spet obnovili, toda tokrat partizani in ga ob nemškem In domobranskem vdoru v Črnomelj 14. novembra 1944 ponovno porušili. V Geršičih je bil ustanovljen odbor OF junija 1942, ki je med drugim do italijanske kapitulacije skrbel za varen prehod preko Lahinje in preko močno zastražene železniške proge. Spomenik iz delno obdelanega kamna je posvečen trem talcem, ki so jih italijanski okupatorji ustrelili na tem mestu poleti 1942. Postavljen je bil 1978, oblikovala sta ga Milan Bajc in Vinko Kepic.
Uboj treh domačinov V povračilo, ker so partizani v bližini vasi minirali železniško progo Gradac-Metlika, -sovražni vir govori o napadu na njihovo posadko na železniški postaji Dobravice-, so italijanski vojaki iz postojanke Metlika 2. julija obkolili vas. Vaščane so zgnali skupaj, jih pretepali in jim ropali skromno imovino. Može in fante, stare nad 15 let, so zvezane odpeljali. V bližini železniške proge so izdvojili Alojza Kureta, Franca Papiča in Nikolaja Šimca ter jih ustrelili, poročali pa, da so padli ob napadu 1. julija 1942. Z ostalimi sedmimi so nadaljevali pot v Metliko, od koder so jih odgnali v koncentracijsko taborišče. V letu 1942 in 1943 jih je tam šest umrlo. Spominski kamen stoji okoli 300 m severno od vasi na kraju, kjer so bili domačini ustreljeni. Odkrit je bil aprila 1978. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (25) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 139. |
Na levi strani ceste pribl. 150 m iz vasi Geršiči v smeri vasi Dolnje Dobravice |
KURE ALOJZ PAPIČ FRANC ŠIMEC NIKO LAŠKI FAŠISTI SO 2. 7. 1942 UBILI/ 3 VAŠČANE VASI GERŠIČI. KDOR UMRE ZA DOM/ JE ŽIVEL DOVOLJ. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 1. 5. 2017 in 5. 11. 2018
10.2.2022 D.Divjak |
10.2.2022. 00:00 |
— |
10.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak |
naravni kamen z napisom |
Metlika |
K,o,; 1517 - DOBRAVICE, št.,parc.: *73 |
|
spominska plošča Romanu Smoletu-Mišku |
Marmornata plošča je bila odkrita v spomin borcu Romanu Smoletu - Mišku, padlemu 28.6.1944. Roman Smole-Miško je padel v neposredni bližini hiše v Spodnjih Bitnjah 40. Rodil se je 16. februarja 1916 v Srednjih Gameljnah. Bil je borec 5. bataljona v drugi brigadi VDV. Dne 28. junija 1944 je v Sp. Bitnjah zašel v sovražno zasedo in tam padel. Pokopali so ga na mestu kjer je padel. Po osvoboditvi je bil prekopan na pokopališče v Šmartnem pod Šmarno goro. Spominsko ploščo je odkrila Krajevna skupnost Bitnje 27. marca 1986 (povezava). VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21441 EŠD: 21441, memorialna dediščina |
Spominska plošča je pritrjena na zahodni del severne fasade hiše Spodnje Bitnje 40. |
NE DALEČ OD TOD JE 28. JUNIJA 1944 PADEL BOREC VDV ROMAN SMOLE-MIŠKO ROJEN 16. FEBRUARJA 1916 V SR. GAMELJNAH KS BITNJE 1986 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, avgust 2014 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Kranj |
2132 BITNJE, 327/18 |
|
Lovro Kuhar - Prežihov Voranc |
Prežihov Voranc se je rodil v Podgori pri Kotljah, kjer je tudi končal osnovno šolo. Ob materinih pripovedih se je oblikoval Vorančev pripovedniški dar. Ker mu oče ni dovolil, da se vpiše v gimnazijo, se je začel izobraževati sam. Leta 1919 se je zaposlil kot delavec, nato kot uradnik v jeklarni na Ravnah. Ker je aktivno deloval v ilegalni KPJ, je moral leta 1930 v emigracijo, živel je na Dunaju, v Parizu in Moskvi. Kot agent kominterne je potoval po Evropi, zaradi komunistične dejavnosti je bil tudi večkrat zaprt. Sčasoma je postal eden vodilnih mož KPJ. Po sporu z Josipom Brozom Titom se je leta 1939 ilegalno vrnil v Slovenijo in skrivaj bival v Ljubljani. Do aprila 1941, začetka druge svetovne vojne v Jugoslaviji, se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 72. |
Pred OŠ Prežihov Voranc |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 04.09.2018 |
— |
— |
— |
Doprsni kip na podstavku |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 3296 |
|
Grobišče s spomenikom na pokopališču v Gornjem Gradu |
Spomenik je bil postavljen 23 padlim borcem. Znanim: Bezovšek, Brunet, Natlačen, Pustoslemšek Janez, Pustoslemšek Matija, Brunet Ratko, Volovšek in še 16 neznanim borcem. Spomenik je bil odkrit leta 1979. Vir: arhiv Združenja za vrednote NOB Zg. Savinjske doline |
Krajevno pokopališče v Gornjem Gradu. Spomenik stoji v osrednjem delu, levo od vhoda na pokopališče. |
PADLIM ZA SVOBODO NOV 1941 - 1945 Nad napisom je petokraka zvezda. |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 26. 11. 2017 |
— |
— |
— |
Spomenik sestavljaja lomljen granitni kamen z napisno ploščo. Grob sestavljajo okvir in tlakovan prostor. |
Gornji Grad |
k.o.942 Gornji Grad, parc.št.10, lastnik: Občina Gornji Grad |
|
Spomenik na Rosuljah - grobišče |
Grobišče osmih partizanov, padlih med drugo svetovno vojno. Na grobišču zidan, v obliki Triglava oblikovan nagrobnik s spominsko ploščo. Ciril Dolenec je bil partizan Ciko, ki ga je odnesel plaz pod Krnesom. Opisan je tudi v dnevniku dr. Kukovca.
|
Na občinskem pokopališču Rosulje, tik pred mrliško vežico z desne strani.N: 46 20 52,
E: 14 50 08,
468,40 m
Hiša v bližini: Primož pri Ljubnem 32
|
V SPOMIN BORCEM PADLIM 1941 - 1945 TO ŽRTEV BORB IN ZMAG JE SPOMENIK POSTOJ TOVARIŠ, SPOMNI SE NA MRTVE. VSE, KAR VELIKO JE, VZKALI IZ ŽRTVE IN TI KI ŽIV SI, MRTVIM SI DOLŽNIK. Manjša plošča: CIRIL DOLENEC 1914 - 1945 |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 18. 6. 2018 |
— |
— |
— |
Kamnit v obliki Triglava, ograjen s kamnitimi stebrički in verigo. Notranjost ograjenega prostora je posuta z gramozom in v sredini je marmorna zvezda. Ima dve marmorni plošči z napisi. |
Ljubno |
K.o.:Primož pri Ljubnem, parc.št.:250, lastnik: Občina Ljubno |
|
Piramida - spomenik padlim za svobodo |
S.Gradišnik, 6. 6. 2025. Tu na pokopališču stoji piramidast spomenik, posvečen osmim padlim borcem iz NOV.Vir: Vodnik po partizanskih poteh str. 344. |
Pokopališče ob Panonski ulici, MS |
SLAVA PADLIM ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
23.maj 2021 dopolnil D.Divjak
6. 6. 2025, S.Gradišnik |
6.6.2025. 00:00 |
— |
23.5.2021 dopolnil podatke D.Divjak
S.Gradišnik, 6. 6. 2025 |
Spomenik |
Murska Sobota |
K.o.: 105-MURSKA SOBOTA, št.parc.: 1625/ |
|
Mala Nedelja |
Spomenik 39 borcem in žrtvam v NOB z območja Male Nedelje. Na podstavku sta betonska bloka, na enem je lovorov venec, na drugem pa plošča z 39 imeni.
Oblikovalec spomenika je Avgust Gajzer s Ptuja, sam spomenik je bil odkrit 29. novembra 1952. |
V naselju Mala Nedelja, ob glavni cesti, južno od stare šole (h. št. 30), ki so jo podrli in delajo na njenem mestu spominski park. |
[zvezda]
FILIPIČ FRANC
1941 HRVATSKA ŽUPAN FRANC ROJ. 1915 LOKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 25.XI.2019, slike 10.XI.2020,
dop. M. Hladnik 11.5.2019
Dopolnil D.Divjak 25.junij 2020 |
9.6.2024. 00:00 |
— |
Bor1974, 11.04.2021
M. Kermavnar, 5.10.2022, uskladil rubriko Besedilo na spomeniku z besedilom na fotografiji. Ugotovil, da so na spomeniku pri pokopališču za dogodek 8.3.1945 ista imena, vendar podrobnosti precej odstopajo. Razlike tudi proti knjigi Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju. Nisem preverjal zakaj.
M. Kermavnar, 26.11.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3
Dodal sliki obnovljene plošče in imeni Franca Filipiča in Ferda Špilaka. M. Hladnik 9. 6. 2024 |
Spomenik v treh delih s spominsko ploščo z napisom ter v spodnjem delu praporom, na vrhu pa peterokraka zvezda. Spomenik obdan s stebrički in verigama. |
LJUTOMER |
K.o.: 252-BUČKOVCI, št. parc.: 88/13 |
|
Lahova dolina nad Ledeno trato |
Sem je štab Kokrškega odreda, ki ga je sestavljalo 50 ljudi, prišel marca 1945 iz Zalega potoka. Komandant je bil Janko Prezelj - Stane, namestnik Jože Rebolj - Planinc, komisar Peter Bratkovič - Zvonko, namestnik Andrej Bohinc - Andrej, načelnik štaba Boris Globočnik - Damjan. Tabor je imel 12 barak in 4 šotore. Tu so bili do osvoboditve Begunj 4. 5. 1945, potem pa so šli v Celovec. Ploščo, odkrito leta 1977, je izdelala železarna na Jesenicah. Č-b fotografijo je julija 1945 posnel Jakob Prešeren, hrani jo Muzej novejše zgodovine v Ljubljani in je v javni lasti. EŠD 27905 Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 68. |
S ceste v Drago se na desno odprejo pašniki in odcepi cesta po njihovem severnem robu. Po njej do mesta, kjer prečka strugo potoka in se obrne v desno. Na južnem robu pašnika se levo gor čez pašnik odcepi kolovoz, mi pa gremo peš ob južnem robu travnika do njegovega konca, kjer stoji rdeča obledela tabla in kaže desno po kolovozu v gozd. Po 70 metrih desno od poti, kakih 20 m stran na izravnavi, zagledamo spomenik. Med potjo in spomenikom je posušena struga studenca. Višina okrog 880 m.
Koordinate: 46,38737 (46° 23′ 14,53″ N), 14,23316 (14° 13′ 59,39″ E), https://maps.google.com?q=46.387369,14.233164
Opis lokacije v RKD je zavajajoč, kaže ga pribl. 200 m preveč proti SZ. |
SEDEŽ ŠTABA KOKRŠKEGA ODREDA 28. 8. 1944 BORCI KOKRŠKEGA ODREDA 1977 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 7. 2017 |
— |
— |
— |
zidan spomenik |
Radovljica |
K. o. 2151 Begunje, parc. št. 1597 |
|
Osrednji spomenik na pokopališču |
Osrednji spomenik na pokopališču v Davči je posvečen vsem borcem, ki so padli v Davči, in žrtvam fašističnega nasilja. Relief na spomeniku je izdelal akademski kipar France Rotar iz Medvod. Razprostranjena vas Davča je bila vsa vojna leta prava partizanska trdnjava in večinoma osvobojeno ozemlje, vaščani so vseskozi sodelovali s partizani, ki so v varnih domačijah in bunkerjih vedno našli mirno zatočišče. Tu so delovale enote Gorenjskega vojnega področja, številne partijsko-politične ustanove, tehnike in tiskarne, bolnišnica, cela vrsta partizanskih delavnic, kurirskih postaj ipd. 12. julija 1943 je bila v Davči ustanovljena Gorenjska, pozneje imenovana Prešernova brigada. Nemci in domači izdajalci so se Davči upali približati le v največjih hajkah in ofenzivah, največ zločinov so tu izvršili v zadnjih mesecih vojne. V Davči je okupator pobil 53 borcev, od tega 21 domačinov in 32 nepoznanih borcev, predvsem iz vrst Prešernove, Kosovelove, Gradnikove brigade, Gorenjskega vojnega področja in Škofjeloškega odreda. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 72-73. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/dav269a.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264. |
Obeležje je na vzhodni strani pokopališča, oddaljeno od gostilne 200 m, od odcepa za Davčo na Zalem Logu pa 10,5 km.
Hiša v bližini: Davča 80. |
1941 1945 ČAST JUNAKOM, KI TU SPIJO MED VRHOVI IN GOZDOVI BRATJE V BOJU, BRATJE V SMRTI KOT ISTE MATERE SINOVI. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
30.4.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 30.4.2023, dodal fotografiji |
Spomenik |
Železniki |
— |
|
Kurirčkov kamen, Miklavž |
Dogovorjena kurirska javka za štab Lackovega bataljona.Vir: Spominska obeležja NOB Maribor-Tezno. https://www.google.si/maps/@46.5107049,15.691455,3a,75y,85.61h,94.45t/data=!3m6!1e1!3m4!1sw6ZJE9YPccnkoIQCV_4kpQ!2e0!7i13312!8i6656!5m1!1e1?hl=sl |
Na vogalu Kurirčkove ulice in Ulice Zlatke Karer (nasproti samopostrežne trgovine), pri h. št. 1 v Ulice Zlatke Karer. |
KURIRČKOV KAMEN NOB 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 25. 11. 2021 |
25.11.2021. 00:00 |
— |
Dodal slike M. Hladnik 13. 5. 2024 |
Kamen s ploščo |
Miklavž na Dravskem polju |
— |
|
Spominska plošča v nekdanji šoli |
Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 76. |
Plošča se nahaja v hodniku nekdanje podružnične osnovne šole na Razborju, v soseščini pokopališča. Od leta 2000 v tej zgradbi domuje don Pierinova komuna za odvisnike, ustanovil pa jo je tedanji župnik na Razborju, pater dr. Karel Gržan. |
Ob 20. obletnici partizanske šole na Razborju, v spomin padlim učencem te šole. Zveza borcev NOV |
— |
— |
— |
— |
Ljubo Motore, 26. 2. 2018 in 27. 3. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Sevnica |
— |
|
Primčevi, Franc |
— |
Pokopališče Ovsiše |
Primčevi Franc * 3. 12. 1914, padel 1944. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 24.10.2020
18.julij 2021 dopolnil D.Dvjak |
24.10.2020. 00:00 |
— |
18.7.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
družinski nagrobnik |
Radovljica |
K.o.: 02166 - ČEŠNJICA PRI KROPI, št.parc.: 175/3 |
|
Brinov grič, Tabor Janka Premrla - Vojka |
V času od 28.9.1942 do poletja 1943 je bila na tem mestu lesena koča, v kateri so imeli partizani svoje taborišče in je v njej umrl narodni heroj Janko Premrl-Vojko. 4.7.1958 je bila pred kočo odkrita spominska plošča in predstavljena rekonstruirana koča. Sedaj koče ni več. Na njenem mestu je iz jeklenih cevi zvarjena konstrukcija, ki predstavlja kočo v naravni velikosti. Pod njeno »streho« pa je pomanjšana maketa originalne koče. Nasproti ji stoji konstrukcija, ki predstavlja zemljanko. Na bližnji naravni skali je postavljena spominska plošča. Datum odkritja prvotnega obeležja: 4.7.1958 Datum odkritja obnovljenega obeležja: 20.6.1998 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 4802 Geslo: herojsmrt123 |
Dostop do Vojkovega tabora iz Godoviča: Peljete se iz Godoviča proti Črnemu vrhu. Po 1,5 km se v ostrem zavoju odcepi makadamska pot v desno. Po tej poti peljete 1,8 km do parkirišča ob cesti. Ostro nazaj se odcepi gozdna pot, ki je zaprta z zapornico, ki pa ni zaklenjena. Po tej poti se navzgor peljete kakih 600m, ko na drevesu na levi strani opazite majhen lesen smerokaz za Vojkov grob. Po stezi se spustite rahlo navzdol in po kakih 50m na dnu kotanje uzrete nagrobni kamen s spominsko ploščo.
Vrnete se na cesto in za ovinkom čez kakih 200m pridete do velikega obračališča. Naravnost na veliki smreki je oznaka za pot do Vojkovega tabora. Peš nadaljujete pot po kolovozu desno rahlo navzgor še kakih 400m do konca kolovoza in naravnost naprej po stezi, ki vas pripelje do Vojkovega tabora. Pot je označena, a so oznake močno obledele. Zaradi redke uporabe pot lahko skriva trava in podobno sezonsko rastje. (GPS 45°57'24.8"N 14°03'23.0"E)
Drugi dostop je lahko tudi od domačije Klavžar (Predgriže 32), kjer sta dva kažipota za Vojkov tabor, potem pa nobenega več vse do obračališča. ML
|
NOV ROD ZDAJ TVOJE SETVE KLASJE ŽANJE [zvezda] SMRTNO RANJEN V BORBI S |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, Miloš Kermavnar, 23.10.2019 |
— |
— |
M. Kermavnar, 17.1.2023, podatkih Mojce Luštrek dopolnil dostop in dodal tekst na ploščici na maketi, opombo o zemljanki in fotografije 4/2 do 4/4 . |
Silhueta objektov barake,maketa koče v merilu, plošča |
Idrija |
K. o. 2363 Idrijski Log, parc. št. 175/1 |
|
Spomenik pri Ramšaku na Planini |
Spomenik je delo akademskega kiparja Vasje Ulriha iz Ljubljane. 30.11.2014 je arhitekt želel zaključiti celoto spomenika, zato je skupaj s sorodniki Letonjevih poleg spomenika zasadil rdečo bukev (potomko bukve pred ljubljansko opero), njeni listi naj bi kot kaplje krvi žareli proti dolini. Vir: KO ZB za vrednote NOB Ljubno ob Savinji |
Spomenik leži na travniku poleg hleva kmetije Janeza Plesca pri Ramšaku na Planini 34 pod Krnesom.N: 46 24 26, E: 14 52 34, 1169,1 m
|
V SPOPADU I.ŠTAJERSKEGA BATALJONA Z OKUPATORJEM STA 5.6.1942 TUKAJ PADLA JOŽE LETONJE - KMET SEKR.OK KPS ZA SAVINJSKO DOLINO MILOŠ MAJER - DUŠAN BOREC BATALJONA Manjša tabla spodaj: 1982 "OBČINSKI ODBOR ZZB - NOV MOZIRJE" |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 14.7.2018 |
— |
— |
— |
S kamna zidano obeležje in nanj pritrjene tri kovinske plošče - odlitki |
Ljubno |
K.o.:Ter, parc.št.: 252/1, lastnik: Janez Plesec |
|
V spomin borcem za svobodo in neodvisnost v Orehovici |
Tri plošče na zidu. Na levi strani groba stoji steber z izpisanim posvetilom. Urejen je bil 1955 na pobudo Krajevnega odbora ZB NOV Orehovica. Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 22. EŠD 4220 |
Na pokopališču v Orehovici, na severni strani med pokopališkim zidom in cerkvijo. |
1941 1945 prva plošča: BORCI: MIHOVO:ČUKAJNE FRANC IN LOJZE MOKROPOLJE: PAVLIN FRANC GOTNA VAS: ROZENBERGER FRANC METLIKA: REZEK IVAN AKTIVISTI: GOR.STARA VAS: kOSMAČ JANEZ IN JOŽE GOR. VRHPOLJE: HUDOKLIN JOŽE MOKROPOLJE: AMBROŽIČ JOŽE ŽRTVE: ČUČJA MLAKA:JANŽEKOVIČJOŽE GOR.STARA VAS: UCJAK ANTON GOR.VRHPOLJE:HUDOKLIN MARTIN POLHOVICA: ERŠTE ALBIN GORNO VRHPOLJE: HUDOKLIN JOŽE 2.PLOŠČA: VSEM ZNANIM IN OVANAJSTIM NEZNANIM BORCEM KI SO DAROVALI ŽIVLJENJE ZA SVOBODO IN NEODVISNOST VEČNA SLAVA IN HVALA TER LAHKA SLOVESTNA ZEMLJA LUŠINA JOŽE DRAŽGOŠE GROBIŠČE UREDIL OB 10 LETNICI OSVOBODITVE KO ZBOREHOVICA 3. PLOŠČA: BORCI: OREHOVICA: RANGUS ANTON TOLSTI VRH: GORJANC ALOJZ KRANJC FRANC HRASTJE: FRANKO FRANC JOŽE IN VIKTOR SREBRNJAK FRANC AKTIVISTI: CEROVI LOG: OREHOVICA: MAZNIK JOŽE ŽRTVE: CEROVI LOG: BRATKOVIČ MARIJA ERJAVEC IVAN IN MARIJA TOLSTI VRH: BOŽIČ JANEZ MALI JOŽE RAJK FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Doroteja Jančar |
— |
— |
— |
kamnite 3 plošče na pokopališču v Orehovici |
Šentjernej |
— |
|
Ljubljana, Danilo Zelen |
Plošča je bila postavljena 14. 5.2005. Vir: S. Fatur Geslo: TIGR |
Dunajska 88, Ljubljana, na stavbo ma desni strani ceste, v smeri ven iz mesta. |
TIGR V tej stavbi je živel in deloval Padel ob prvem spopadu z italijanskim okupatorjem Maj 2005 Postavila Društvo TIGR Primorske |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 7. 2017 |
16.7.2017. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
Prežihov Voranc, Doberdob |
Prežihov Voranc je bil organizator OF in interniranec. |
Pred osnovno šolo Doberdob, zraven spomenika NOB nasproti cerkve v centru vasi, na križišču Mučeniške ulice in Rimske ulice. |
PREŽIHOV VORANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
— |
— |
— |
— |
Kip |
Italija |
— |
|
NOTRANJE GORICE, Stržen - spomenik pobitim talcem |
EŠD: 11587 Spomenik je iz profiliranega, obdelanega kamna, z vgrajeno pravokotno granitno ploščo, velikosti 80 x 60 cm, z vklesanimi imeni talci in krajev. Nad njo je izklesana zvezda, velikosti 42 cm. Ta del spomenika, zgornji kvader, stoji na spodnjem kvadru, velikosti 120 x 45 x 50 cm, vse skupaj pa stoji na nosilni betonski plošči, velikosti 200 x 200 x 25 cm. Spomenik so postavili 1958. leta. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73. |
Sredina poti med Notranjimi Goricami in Podpečjo, na desni strani cestišča. Kraj imenujejo Stržen. |
NA TEM MESTU SO PADLI KOT ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA ČLANI TERENSKEGA ODBORA OF TOMIŠELJ 23.7.1942. BREST: MODIC FRANC, ŠUŠTERŠIČ ANTON, ŠVIGELJ IVAN, KUMŠE JANEZ, POŽAR JOŽE, PERŠIN SLAVKO; TOMIŠELJ: MAVEC IVAN, KUMŠE ANTON, ŠUŠTERŠIČ FRANC, MAVEC JANEZ, TEHOVNIK JOŽE; PLANINICA: MAVEC JANEZ VRBLJENE: MOBIČ ANTON GORICICA: KRAŠOVEC VALTER SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 23.8.2017 |
— |
— |
— |
spomenik, kraj zgodovinskega dogodka |
Brezovica |
k.o.1724, parc. št. 3508/5 |
|
Stari pisker - zapori v Celju |
Ce-NOB Osvoboditev zapornikov iz Starega piskra Zapori v Starem piskru so bili ena najhujših množičnih mučilnic in morišč nacionalno zavednih ljudi med drugo svetovno vojno na slovenskem ozemlju. Del zaporov je muzejsko urejen. 16. aprila 1941 so bili v Stari pisker pripeljani prvi aretirani Slovenci določeni za izgon. V letih 1941-1945 je bilo v Starem opiskru zaprtih od 6000 do 8000 zapornikov iz vseh krajev okupirane slovenske Štajerske. Izgnanci so maja in junija 1941 v Sterem piskru izdajali svoj ilegalni, rokopisni, humoristični časopis "Toti Stari pisker" Avgusta 1941 je bil iz Starega piskra poslan prvi transport političnih zapornikov v nemška koncentracijska taborišča. 4.septembra 1941 je okupator prvič streljal talce na dvorišču Starega piskra. Ustreljenih je bilo 10 borcev in članov OF. Množična morija v Sterm piskru se je pričela poleti 1942. V petih streljanjioh je bilo ustreljenih 364 talcev. 14.decembra 1944 so v Stari pisker vdrli aktivisti okraja Celje-mesto in osvobodili politične zapornike. Zbežalo je 127 zapornikov. Vir: Pomniki NOB v Občini Celje |
Linhartova ulica 3. V jedru srednjeveškega mesta, severno od minoritske cerkve |
Spominska plošča Linhartova 3; Oblikoval jo je ing. Aleksej Janušič; Postavil jo je Občinski odbor ZB NOV Celje 1956; Tekst na plošči: "Tu je Stari pisker, ki so v njem trepeli in umirali tisoči zvestih sinov in hčera slovenskega ljudstva v borbi za svobodo 1941-1945" Drugo spominsko ploščo je oblikoval ing.arh. Dušan Samec in je posvečena spominu na osvoboditev zapornikov; Postavil jo je OOZB NOV Celje 1969; Tekst na plošči: "V noči od 14. do 15. decembra 1944 so celjski aktivisti vdrli v Stari pisker in osvobodili 127 političnih jetnikov." |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ludvik Stepančič, 16.02.2017, slike Bor1974, 11.XII.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Celje |
— |
|
Neznanemu borcu Cankarjeve brigade |
Vir teksta in fotografije: Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 21. |
Ob robu gozda v bližini lovske koče na Gorjancih na Pragu v Kobilah.???
KJE? Vir ne navaja lokacije.
Lokacija je ocenjena, POPRAVITI |
TUKAJ POČIVA |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
12.3.2021. 00:00 |
— |
— |
— |
Šentjernej |
— |
|
Franc Skvarča |
Na betonskem podstavku velikosti 40 x 50 cm je marmornata ploča vel.30 krat 40 cm z nazgoraj omenjenim napisom.Na desni strani je rdeča zvezda. Tu je bil umorjen aktivist Franc SKVARČA. Vir arhiv zb Logatec |
Pri prvih hišah v Grčarevcu iz smeri Postojne, zavijemo levo po 200 m asfaltirani cesti, nato vozimo naprej po makedamski cesti cca.2 km, kjer pri prvem odcepu zavijemo desno ter vozimo še cca.5oo m. Na levi strani za ovinkom je spominska plošča Francu Skvarči. |
SKVARČA FRANC 1906-1944 |
— |
— |
— |
— |
Ivan Pergovnik, april,2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča na kamnu |
Postojna |
561/1,k.o.Kačja vas.sklad kmetijskih zemljišč |
|
Spomenik borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja na Rovišču |
Monumentalno marmorsko spominsko obeležje borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja z Rovišča in okolice Zasavja je postavljeno na kraju, kjer leži grob petih neznanih partizanov. Urejeno je kot grobišče in to prikazuje v tla vzidan pokrov sarkofaga, na katerem leži rdeča petkraka zvezda. Ob njem pa stoji arhitektonski blok v obliki pokončnega dvometrskega kvadra, kateremu pripada še bronasti figuralni relief, ki prikazuje povezane skupine postavljenih borcev, ranjencev in talcev. Spodaj pa je pritrjena še bronasta posoda za cvetje. Avtorja sta arhitekta Franc Berdajs in kipar Vekoslav Bombač. Spomeniško obeležje je bilo odkrito 4. 7. 1959. OPIS DOGODKOV: V Rovišču so se med vojno zadrževali nekateri zasavski politični akrivisti in od leta 1943 še večje partizanske enote, domačini pa so jih oskrbovali s hrano in podobno. Tudi deset vaščanov se je pridružilo partizanski vojski, štirje pa so celo darovali življenje za svobodo. VIRI: Forte, Aleksandra. Spomeniki Zasavja - Hrastnik, Trbovlje, Zagorje. Zasavski muzej, 2002. |
Na Rovišču (tudi: na Roviščah) pod Sveto Sveto goro, neposredno s ceste Šentlambert - Sveta Gora, v sadovnjaku zahodno od Gričarjeve domačije Rovišče 1. |
PADLI BORCI IN ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA 1941 - 1954 + seznam 41 IMEN BORCEV IN ŽRTEV OKUPATORJEVEGA NASILJA |
— |
— |
— |
— |
Nina Resnik, december 2016, nedokončano |
— |
— |
— |
monumentalno marmorno spominsko obeležje |
Zagorje ob Savi |
/ |