Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spominski kamen na Brnkovi Pstoti |
Spominski kamen na Brnkovi Pstoti je posvečen enajstim partizanom, ki so padli v času 1942–1945 v okolici Osolnika, Sv. Barbare, Sv. Ožbolta in Sv. Andreja. Odkrili so ga 4. julija 1963 (po drugi navedbi 4. julija 1962), dostop je iz Puštala po dolini Hrastnice in Jarčkove grape. Več... Zapis: Franc Podnar Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 309-311. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 266. |
Planinska pot med Osolnikom in Puštalom, tik ob poti, blizu je tudi znamenje. |
V BOJU ZA SVOBODO SO PADLI NA TEM PODROČJU BRADEŠKO JANEZ 1914 BARBARA 1942 BOŽNAR JAKOB 1916 ANDREJ 1942 PREZELJ ALOJZ 1910 ANDREJ 1944 VEHOVEC JANEZ 1903 SMLEDNIK 1944 PIPAN ANTON 1910 VALBURGA 1944 KOSIRNIK FRANC 1914 LAHOVČE 1944 ČEMAŽAR IVO 1920 VIRMAŠE 1944 JENKO VINKO 1926 RETEČE 1944 KRŽIŠNIK ANTON 1918 OŽBOLT 1944 KOŠIR JOŽE 1926 PUŠTAL 1944 HRIBERNIK FRANC 1918 1945 SLAVA JIM! ZB NOV PUŠTAL 1963 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 15.4.2018 |
— |
— |
— |
Kamnit steber |
Škofja Loka |
— |
|
pokopališče Turjak |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Šenčur, pokopališče, Sajovic Franc |
Sistory navaja Ime in priimek: Frančišek Sajevic, Oče: Janez, Mati: Marija, Datum rojstva: 19. 01. 1908, Kraj rojstva: Srednja vas pri Šenčurju, Kraj bivanja: Srednja vas pri Šenčurju, Datum smrti/izginotja: 13. 08. 1944, Kraj smrti/izginotja: Lokve, Kraj pokopa: Srednja vas. »Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja […]Sajovic Franc, rojen 19. januarja 1908, Srednja vas 13. avgusta 1944, Lokve […]« Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 223) Opomba: Oblika priimka se v Sistory (Sajevic) razlikuje od priimka na nagrobniku in v citiranem knjižnem viru (Sajovic). |
Pokopališče Šenčur, stari del, 12. vrsta od spomenika V spomin vsem zamolčanim, ki so se darovali za domovino v smeri proti zidu pred poslovilno vežico, 5. grob od poti ob zidu pri Gasilski cesti. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 31.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
31.5.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šenčur |
K. o. 2119 Šenčur, parc. št. 324/1 |
|
Žabnica, spominska plošča Tonetu Šifrerju |
OPIS SPOMENIKA: Marmorna plošča pritrjena na pročelje hiše. KRATEK ŽIVLJENJEPIS: Tone Šifrer je bil slovenski pesnik, pisatelj in esejist, rojen 8. junij 1911, Žabnica. Leta 1936 je diplomiral iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Od 1939 je poučeval na gimnaziji na Ptuju in Murski Soboti. Na začetku okupacije se je vrnil v Žabnico in sodeloval v NOB; bil je izdan, odpeljan v gestapovski zapor v Begunje na Gorenjskem, nato v koncentracijsko taborišče v Mauthausen, kjer je bil ustreljen kot talec. Šifrerjeva zbrana dela so izšla 1971 (uredil brat Jože Šifrer). VIRI: http://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_%C5%A0ifrer EŠD: 21440, memorialna dediščina |
Spominska plošča je pritrjena na pročelju hiše Šifrerjevih (po domače Bonceljnovih) iz Žabnice št. 19. |
V TEJ HIŠI JE BIL 8. 6. 1911 ROJEN TONE ŠIFRER SLOVENSKI PISATELJ PADEL JE POD FAŠISTIČNIMI STRELI 20. 4. 1942 V TABORIŠČU MATHAUSEN DRUŽBENOPOLITIČNA SKUPNOST ŽABNICA |
— |
— |
— |
— |
Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, avgust 2014 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Kranj |
2134 ŽABNICA, 1564/3 |
|
Leskovica |
Sistory: Ime in priimek: Štefan Kosmač, Datum rojstva: 19.12.1904, Kraj rojstva: Novine, Datum smrti / izginotja: 23.10.1943, Kraj smrti / izginotja: Ravnica, Kraj pokopa: ni |
Na pokopališču v Leskovici. |
TIHI DOM DRUŽINE KOSMAČ IZ NOVIN ŠTEFAN 1904 -- 1943 PADEL PRI GORICI |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 27. 1. 2018 |
22.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 23.3.2023, obstoječi zapis razdelil na dva in dopolnil opis |
Nagrobnik |
Gorenja vas |
2050 LESKOVICA, *74 |
|
Josip Broz Tito, Maribor |
V tovarni DO Elektrokovina je bil leta 1980 postavljen spomenik Josipu Brozu Titu, ki ga je izdelala akademska kiparka Vlasta Zorko. Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag. |
Spomenik je stal v DO Elektrokovina na Tržaški cesti. Danes ga najverjetneje ni več na tem področju. Lokacija na zemljevidu je približna. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
26.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Maribor |
— |
|
Grobnica padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja |
Ob vhodu na mestno pokopališče grobnica 59 padlih borcev in žrtev
fašističnega nasilja Kristina Veličkovič in Eva Leban sta srednješolki na tolminski gimnaziji. Med počitnicami sta prisluhnili svoji stari mami, predsednici mestne organizacije ZB Tolmin, ki je tožila o velikih stroških obnove spomenika posvečenega žrtvam druge svetovne vojne, in se ponudili, da naredita, kar je v njuni moči. Vsak dan sta na tolminskem pokopališču po nekaj ur obnavljali napis na spomeniku padlim med NOB v Tolminu in okolici. Na spomeniku je okoli sto imen, vklesanih v marmornate plošče, ki so sčasoma obledela. Njuno delo je bilo počasno in zamudno, saj je bilo treba plošče najprej očistiti, nato pa natančno in vestno izpolniti vdolbine s posebnimi, na atmosferske vplive odpornimi flomastri. Po tednu dni sta delo končali in se ponosni fotografirali pred svojim izdelkom. Svobodna beseda, 2017 |
Mestno pokopališče v Tolminu, vzhodni del |
Slava vam tovariši, ki ste padli za svobodo slovenskega ljudstva v narodno osvobodilni borbi v letih 1941 - 1945 |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 20.4.2018 |
— |
— |
— |
Velik kamnit zid v obliki Triglava in pred njim obsežen park |
Tolmin |
Ulica padlih borcev 15 |
|
Spomenik padlim borcem pri Jurčku |
Ob zgornjem travniku domačije pri Jurčku v Podgori stoji spomenik, zgrajen iz polkroglo zidanih granitnih kock, prislonjenih na veliko granitno skalo, na katero je iz vsake strani pritrjena po ena okrogla jeklena plošča. Spomenik je posvečen padlim borcem Koroškega odreda. 30. decembra 1944 so Nemci napadli domačijo pri Jurčku, dva partizana ujeli, štiri pa med borbo ustrelili. Spomenik je bil postavljen že leta 1957, prestavljen in obnovljen pa 4. julija 1980. Na obeh ploščah nas opominja prej navedeno besedilo. Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini Avtorja: prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd EŠD 7729 |
Na relaciji Kotlje - Naravske ledina je odcep levo pri spomeniki na Janeči ridi. Pot vodi preko smučišča Ošven. Spomenik stoji desno- tik nad cesto. |
1.) KI GREŠ NA GORO TU POSTOJ, V SVOBODO POT TI PISAL PARTIZAN JE TU S KRVJO - 1944 2.) zvezda NA PRAGU SVOBODE SO V BOJU Z OKUPATORJEM ŽRTVOVALI ŽIVLJENJA PRATNEKAR IVAN - JOŽKO, SAMEC FERDINAND, GORENŠEK ALBERT, ŽARN ANTON -ZVONE SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Alojz Ovnič, 18. april 2017 |
— |
— |
— |
Kamniz pol kroglo zidan, z granitnimi kockami obložen podstavek v katerega je postavljena velika kamnita gmota ba katero sta pritrjeni iz vsake strani po ena plošča. |
Ravne na Koroškem |
K.o.: 897 - PODGORA |
|
Vinharje, Spominska plošča Brdarjevim |
Spominska plošča na Brdarjevi hiši v
Vinharjah spominja na ustanovitev Poljanskega bataljona in na padle člane
Brdarjeve družina. Plošča je bila odkrita leta 1991. Brdarjeva družina je darovala štiri življenja za svobodo. V pripravah na poljansko vstajo leta 1941 sta Janez in Pavel Peternel kot napredna in ugledna kmeta pridobila za sodelovanje v OF in za podpiranje partizanstva večino kmetov v Vinharjah in okoliških vaseh. Padli člani Brdarjeve družine:
Albin Peternel, rojen 23. februarja 1922 v Vinharjah, krojaški pomočnik, po poljanski vstaji se je vrnil domov, leta 1942 je bil aretiran in odpeljan v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, spomladi 1944 je ponovno vstopil v partizane, 10. junija 1944 se je smrtno ponesrečil v Kremeniku. Pavel Peternel - Peter, rojen 5. januarja 1918 v Vinharjah, mehanik, udeleženec poljanske vstaje decembra 1941, od spomladi 1942 komandir Poljanske čete. 28. junija 1942 je padel ob napadu njegove čete na osebno vozilo nemškega funkcionarja pri Župenkovi grapi nad vasjo Brode v Poljanski dolini. Miroslav (Slavko) Peternel, roj. 7. oktobra 1923 v Vinharjah, ujet 27. decembra 1941 v domačem hlevu, pretepen in odgnan v Begunje, ustreljen kot talec 3. januarja 1943 v Dragi. Anton Peternel - Matevž, roj. 19. maja 1919 v Vinharjah, kmečki delavec. V partizane je vstopil januarja 1944, padel je v Bukovem Vrhu 24. februarja 1944 kot član gospodarske komisije. |
Vinharje 10
Dostop do Vinharij je iz Poljan. |
OB
50-LETNICI POLJANSKE VSTAJE NA BRDRSKEM KUCLJU JE BIL IZ ZB. POLJANE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
15.8.2020. 00:00 |
— |
Fotografiji dodal s spletne strani vira M. Hladnik 8. 9. 2020.
M. Kermavnar, 17.12.2021, Fotografiji 1 in 2 |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
2047 DOBJE, *154 |
|
Ptuj, Rojstna hiša Toneta Žnidariča |
Pritlična stanovanjska hiša, zgrajena 1937 na mestu hiše, v kateri se je 1913
rodil Tone Žnidarič, španski borec in partizan. Na čelni fasadi je bila njemu v
spomin 1961 odkrita spominska plošča. Hiše št. 29 ni več, na njenem mestu stoji novogradnja. Ploščo hrani lastnik zemljišča, ki stanuje v hiši št. 28. |
Ulica Jožefe Lackove 29, Ptuj |
TU SE JE RODIL 8. JULIJA 1913 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, 1.5.2020
20.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
2.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal slike in tekst iz Kamre. M. Hladnik 16. 5. 2021 in 2. 7, 2021
20.5.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Ptuj |
K.o.: 389-NOVA VAS, št.parc.: 168/15 |
|
Sele-Cerkev, Spomenik padlim partizanom |
Sele-Cerkev,
na JZ vogalu pokopališča.
Hiša v bližini: Zell-Pfarre 14, 9170 Zell-Pfarre, Avstrija |
PADLIM PARTIZANOM ZVEZA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 3. 2017 |
— |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, obstoječi zapis razdelil na tri vsebinsko zaključene zapise z iste lokacije, dodal fotografiji 1in 2 |
— |
Avstrija, Zell-Sele |
— |
||
Stanislav Arzenšek.
|
— |
Pokopališče Teharje |
ARZENŠEK STANISLAV 1922 - 1944 PADEL ZA DOMOVINO POČIVA NA MOZIRSKIH PLANINAH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974
S.Gradišnik, 13.3.2022. |
5.7.2021. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik. |
Štore |
— |
|
Spominsko znamenje v Fišerjevi hiši v Starem trgu |
Spominska plošča o formiranju prvega odbora OF za mesto Slovenj Gradec je v Fišerjevi hiši v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, Pod graščino 33, kjer je nameščena na steni v veliki sobo domačije Fišer. V starem trgu je živel politični delavec, vojni referent pri okrajnem odboru OF Slovenj Gradec in partizan Slavko Gams-lipe-Branko Imel je pomembno vlogo pri ustanavljanju prvega vaškega odbora OF v Starem trgu in pri ustanovitvi prvega odbora OF za mesto Slovenj Gradec 11.novembra 1944. Iz Starega trga je bil doma Anton Plešnik-Murat(1918-1945) Nemci so preklinjali "vraga Murata", zaradi vojaških sposobnosti. Bil je komandant 2. batačjona Zidanškove brigade, komandant Lackovega odreda in nazadnje komandant Tomšičeve brigade. Iz Starega trga so bili tudi pevci partizanskega kvarteta: Viktor Skrivarnik-Silni, Ludvik Kašnik-Žarko ter brata Tine in Tone Knez. Narodno in bojno pesem partizanskega kvarteta so ljudje navdušeno pozdravljali na mitingih in zborih v številnih krajih Mislinjske doline. VIR:Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. |
Po cesti Slovenj Gradec-Podgorje za pokopališču Stari trg zavijete v smeri Podgorje. Po cca 200 m zavijete na desno in v manjši vzpetini po asfaltni cesti skozi naselje Pod graščino prispete na domačijo Fišer. |
V TEJ HIŠI SE JE FORMIRAL PRVI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE ZA MESTO SLOVENJ GRADEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 23. avgust 2017 |
— |
— |
— |
Marmornata plošča |
Slovenj Gradec |
— |
|
Ustanovitev odbora OF, Sladki vrh |
Pri gostilničarju Ivanu Pernerju so se posamezni simpatizerji OF oglašali že ob koncu 1941. Na njegovem domu so poslušali tuje radijske postaje in novic širili med prebivalstvom. Nekateri Slovenci, ki so delali v tovarni papirja , so na skrivaj rešili več sto slovenskih knjig, ki so jih Nemci zaplenili in nameravali uničiti. Občasni stiki z aktivisti OF so bili v tem kraju tudi v letih 1942 in 1943, vendar do večjega razmaha NOG ni prišlo. Ko je NOG v letu 1944 doseglo največji razmah, je bilo to čutiti tudi na tem področju. Dne 8.10.1944 je 19 ljudi iz tovarne dobilo poziv za nabor. Večina se jih je hotela pridružiti partizanom. Akcija pa ni uspela, ker ni bilo kurirjev, ki bi jih odpeljali v partizanske enote. Jeseni 19444 so poskušali razpresti svoje mreže na tem področju tudi četniki., vendar večjega uspha niso dosegli, saj je ljudstvo kmalu spoznalo njihove namene. Vse večji razmah NOG je omogočila ustanovitev odbora OF, in sicer v nopi od 4. na 5. marec 1945, ko so se sestali aktivisti v gostilni Ludvoka Pernerja. Na sestanku so bili Ludvik Perner, Friderik Čeček, Franc Potočnik, Martin Tuš in Franc Potočnik. Boris Drnovšek-Nace je navzoče poučil, kako morajo organizirati OF. Razdelili so si naloge: Ludvik Perner je prevzel naloge gospodarskega referenta, Friderik Čeček sekretarstvo, Franc Potočnik narodno zaščito, Martin Tuš narodno imovino., Franc Pahernik raziskovanje vojnih zločinov. Analizirali so politični položaj ter se dogovorili o vsem potrebnem za prevzem oblasti in zaščiti im,ovine ob umiku okupatorjeve vojske. Spominska plošča na "Pernerjevi" hiši je bila odkrita 27. aprila 1972. Vir: Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju, Drago Novak,Ivo Orešnik,Herman Šticl,Pomurska založba, Murska Sobota , 1985 Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1918 . 2028, Domovinsko društvo generala Maistra-Šentilj, 2017 |
V središču Sladkega Vrha nasproti glavnega vhoda v tovarno Paloma.
Naslov: Sladki vrh 2, Sladki vrh.
Koordinate: 46.696935266763695, 15.73479522317573 |
[zvezda] V TEJ HIŠI JE BIL 5. MARCA 1945 USTANOVLJEN ODBOR OF SLADKI VRH KO SZDL IN ZB 27.4.1972 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 18. avgust 2020, 30.11.2022
R. Zupanec |
20.12.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil napis in podatke 30.11.2022
Označil kot obiskano, dopolnil lokacijo in koordinate, dodal tri lastne fotografije. R. Zupanec, 20. 12. 2023 |
Spominska plošča |
Šentilj |
K.o.: 566-SLADKI VRH, št.parc.: *1 |
|
Ivan Kern |
Sistory navaja datum smrti/izginotja: 31. 12. 1944, kraj smrti/izginotja: Kozje (Brestanica). "Kern Ivan *1923 Primskovo pri Kranju + 1944 Kozje" (Franci Strle, Seznam borcev Tomšičeve brigade za čas od 13. julija 1943 do 1. aprila 1944 in od 1. aprila 1944 do 15. maja 1945. Tomšičeva brigada 1944, Založba Obzorja Maribor, 1995, str. 592 in 642. |
Mestno pokopališče Kranj, M - 1/7, 8 |
SIN IVAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in sliki Zdenke Primožič, 16. 2. 2023 |
16.2.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Oto Ogrizek - Bojan, Laporska Gorca |
Ogrizek je bil mučen na Laporci Gorci, pokopan pa je na pokopališču v Laporju. Zbornik spomenikov ... Slovenska Bistrica, 56 |
Nekoč Laporje 64, danes Laporska Gorca 110 |
18. 3. 1945 20. 10. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
30.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Slovenska Bistrica |
— |
|
Gatina, gasilski dom |
Na zahodni fasadi gasilskega doma PGD Gatina je vgrajena marmornata spominska plošča širine 75 in višine 46 cm z imeni in priimki padlih in umrlih vaščanov. EŠD 17256 |
V središču vasi, do katere se pride s ceste Grosuplje - Višnja Gora po prečkanju železniške proge Grosuplje - Novo mesto. Spominska plošča je vzidana na vzhodni fasadi Gasilskega doma, ki stoji ob cesti v vzhodnem delu naselja, Gatina 21. |
1927 gasilski znak 1957 padli umrli MARINČIČ JANEZ ŽGAJNAR ALOJZ RUS CENE RUS ANTON TRONTELJ JANEZ ŠPAROVEC ALOJZ RUS ALOJZ KNEP MIHA ZAJC JOŽE HOČEVAR FRANC umrli BRLAN TONE-IVAN ŽITNIK MARTIN KOLENC FRANC KNEP JANEZ PAVČIČ ANTON ADAMIČ MIHA SLAVA ! T.BRLAN |
— |
— |
— |
— |
Daniel Divjak, 18. september 2019 |
18.9.2019. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Grosuplje |
K.o.2642 Grosuplje, št. par. 590/9 |
|
Parco dei martiri di Forte Bravetta, Rim |
Tu so bili 26. 6. 1942 ustreljeni ujeti borci iz bitke na Nanosu:
ANTON BELE SLAVINA 1913
IVAN ČEKADA M. BUKOVICA 1908
VILJEM DOLGAN TOPOLC 1924
LEOPOLD FRANK KILOVČE 1916
JOŽE HREŠČAK N. SUŠICA 1922
KAREL KALUŽA N. SUŠICA 1911
FRANC VIČIČ NEVERKE 1909
PAVEL RUŠT GRADIŠČE 1909
FRANC SREBOVT ST.
SUŠICA 1920
|
Parco dei martiri di Forte Bravetta, Rim. |
Parco dei martiri di Forte Bravetta |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po članku Patrizie Raveggi 19. 4. 2022. |
29.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal posnetek Primoža Plahute in spremenil status spomenika v obiskan. M. Hladnik 23. 7. 2023
Po opozorilu M. Luštrek dodal povezavo na članek o oskrunitvi spomenika. M. Hladnik 29. 4. 2024 |
tabla |
Italija, Rim |
— |
|
Spomenik talcem v Pamečah |
Prebivalci Pameč in Trobelj so pred leti 11. julija proslavljali svoj krajevni praznik. To je spomin na tragičen dogodek, ko so Nemci tega dne 1944. leta usmrtili 12 talcev sredi vasi. Okupatorjev sodelavec je postal prenevaren za osvobodilno gibanje na tem območju in so ga partizani ubili. Nacisti so se maščevali za smrt njihovega sodelavca . Iz mariborskih zaporov so pripeljali 11 talcev in jih usmrtili. Pod streli je padel tudi dvanajsti talec, domačin Ivan Vrhnjak, ki je imel v partizanih dva sina. Ivan Vrhnjak je bil prekopan v družinski grob na pokopališče v Šentjanžu. Drugi talci so pokopani pri spomeniku v skupni grobnici. Spomenik je postavila krajevna organizacija Zveze borcev leta 1956. VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. EŠD 4176 |
Iz ceste za smer Slovenj Gradec-Dravograd zavijemo v naselje Pameče. Pri gostilni Ržen nas po asfaltni cesti pot pelje proti vaški cerkvi v Pamečah. Le nekaj metrov pred cerkvijo je na desni strani parkirni prostor, ob katerem stoji spomenik padlim talcem. |
1941-1945 TALCI USTRELJENI V PAMEČAH 11. JULIJA 1944 VRHJAK IVAN PAMEČE KASTELIC JOŽE KOMAT KAREL KOŽAR MATIJA KAČIČ FERDO TRBOVLJE KREVH IVAN ŠMARTNO HADŽIĆ HAZIP BOSNA FERLUGA IVAN MARIBOR ŠTRASER KAREL KONJICE ZEMLJIČ IVAN MALA NEDELJA ČEČKO FRANC CELJE MRAK IVAN LOVRENC NA POH. BODOČNOST JE VERA! KDOR ZANJO UMIRA SE VZDIGNE V ŽIVLJENJE KO PADE V SMRT. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 21. julij 2017 |
— |
— |
— |
Granit |
Slovenj Gradec |
Pameče, 1411/5, Mestna občina Slovenj Gradec |
|
TVD Partizan Podbrezje |
Podbrezje 171 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
30.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Telovadnica |
Naklo |
— |
||
Vnanje Gorice, pokopališče, Marinko Albin |
SIstory navaja Ime in priimek: Albin Marinko, Oče: Matej, Mati: Marija, Datum
rojstva: 01. 04. 1910, Kraj rojstva: Vnanje Gorice, Kraj bivanja: Vnanje Gorice,
Stara občina: Brezovica pri Ljubljani, Nova občina: Brezovica, Poklic (soc.
status): čevljar, Datum smrti/izginotja: 09. 07. 1942, Kraj smrti/izginotja:
Španov most pri Dolu pri Borovnici, Kraj pokopa: Vnanje Gorice. |
Pokopališče Vnanje Gorice, ob zidu, vzporednem s cesto, ki vodi na pokopališče - desno od vhoda v Cerkev Sv. Trojice, 5. grob od glavnih pokopaliških vrat. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.1.2024, po slikah in predlogi Zdenke Primožič |
26.1.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Brezovica |
K.o. 1724 Brezovica, parc. št. 1048 |
|
Rosalnice,spominska plošča Jožetu Starcu |
Domačina Jožeta Starca, borca in aktivista OF, so belogardisti iz postojanke
v Metliki ubili po zverinskem mučenju ob pokopališkem zidu v Rosalnicah 29. maja
1943. Spominska plošča na zidu pred vhodom na pokopališče je bila odkrita 22.
julija 1983. |
Zid ob pokopališču v naselju Rosalnice. |
zvezda 29.5.1943 SO BELOGARDISTI OB TEM . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
18.2.2022 D.Divjak
13.12.2023 J.Ožbolt |
13.12.2023. 00:00 |
— |
J. Ožbolt jezikoslovni in vsebinski popravki 13.12.2023 |
Spominska plošča |
Metlika |
K.o.: 1514 - ROSALNICE, št.parc.: *4 |
|
VRZDENEC - spominska plošča žrtvam črne roke |
EŠD: 25840 Na svetlo kamnito ploščo, velikosti 40 x 70 cm, je bilo vklesano sporočilo o dogodku z dne 7.1.1944. Plošča je bila s štirimi kovinskimi nosilci pritrjena na sprednjo stran fasade hiše št.16. Delo je izvajalo podjetje "Marmor" iz Ljubljane, odkrili pa so jo 22.7.1957. člani ZB NOV iz Horjula. Na str.291, pod št.55 Grgič, Silvo:ZLOČINI OKUPATORJEVIH SODELAVCEV (Monografija v treh knjigah) 2.knjiga Umorjeni aktivisti in simpatizerji osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Novo mesto 1997, piše: Rožman Marjanca, mlinarica z Vrzdenca pri Horjulu, ki ja pomagala partizanom. 14. (ali 7.)januarja 1944 so jo aretirali pripadniki črne roke - domobranci in jo mučili tudi tako, da so ji odsekali roko. Takrat so v mlinu ubili čevljarja Stanovnika in Tičarjevega Johana, oba z Vrzdenca in še enega aktivista (Vir: Seznam žensk žrtev domobranskega terorja v RO ZZB Slovenije). Dejansko gre za Marjano Rozman, mlinarico, Franca Stanovnika, čevljarja in Janeza Petrovčiča, vsi trije Vrzdenčani. Marjana je imela sina Janeza v partizanih, ki pa je bil v času zločina nekje na Dolenjskem in je bilo znano, da vsi, ki zahajajo v ta mlin, sodelujejo s partizansko vojsko. Ker ni bil prvi poskus, da bi ujeli sina Janeza, so se 7.1.1944. znesli nad temi tremi, po informacijah pa je bil v hiši še eden, za katerega pa ni podatkov. Po krutem mučenju vseh, so črnorokci prostor z žrtvami zasuli z ročnimi bombami. Marjanin sin Janez je dočakal konec vojne in je bil na Vrhniki aktiven na več področjih, nekaj časa celo kot župan. V isti hiši, v mlinu, se je 29.12.1843. rodila tudi Neža Pivk, poročena Cankar, mati pesnika, pisatelja, dramatika Ivana Cankarja, umrla 23.9.1897.na Vrhniki. V njen spomin so učenci in učitelji osnovne šole Horjul v šolskem letu 1970/71 na isti strani hiše, okoli 1,5 m stran od že postavljene plošče, postavili ploščo, iste velikosti in z vklesanim sporočilom. V Nežin spomin je od 1999 na Dan samostojnosti in enotnosti, dne 26. decembra vsakoletni spominski pohod Po poti Cankarjeve matere od Vrzdenca do Vrhnike. Kdo in zakaj ter brez kakršnega mnenja in soglasja ZVKDS je odstranil ploščo v spomin žrtvam domobranske črne roke z dne 7.1.1944, ni znano! Ostaja le vdolbina na fasadi, kjer je plošča nekoč bila. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 75. |
Horjul - Ljubgojna - Vrzdenec št.16; |
V TEJ HIŠI SO BILI 7.1.1944 OD ČRNE ROKE UMORJENI: ROZMAN MARJANA - VRZDENEC STANOVNIK FRANC PETROVČIČ JANEZ VEČNA JIM SLAVA! ZB Horjul |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
T. Bizjak, 5.7.2019, |
— |
— |
— |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja |
Horjul |
k.o.1991 - Vrzdenec, parc. št.:1928/2 |
|
Padlim borcem Istrskega odreda, Stara Sušica |
Spomenik se nahaja na ograjenem prostoru, vkopanem v pobočje. Prostor je obzidan z naravnim kamnom, v obliki stiliziranega Triglava. V zid je vgrajena spominska plošča s posvetilom padlim borcem, nad katero je rdeča zvezda. |
Spomenik se nahaja v južnem delu vasi, ob cesti, tik za odcepom poti, ki vodi do hiše s hišno številko 19. |
DNE 12. MARCA 1944 JE NA TEM MESTU ŽRTVOVALO SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO DOMOVINE 19 BORCEV ISTRSKEGA ODREDA NOV SLAVA JIM! |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 12. 11. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Pivka |
— |
|
PST, Koseze, infotabla |
— |
Šiška, v parku, J od Gotske ulice 18 |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografijah in podatkih Mojce Župančič |
29.8.2020. 00:00 |
— |
— |
infotabla in drogovi za zastave |
Ljubljana |
1738 DRAVLJE, 809/245 |