V BORBI PROTI OKUPATORJU ZA SVOBODO NAŠIH NARODOV JE V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI 1941 - 1945 Z OBMOČJA VELENJA ŽRTVOVALO 147 OSEB SVOJA ŽIVLJENJA. MED TEMI 78 PADLIH BORCEV NOV 72 USTRELJENIH TALCEV IN 24 INTERNIRANCEV. V TEJ GROBNICI JE POKOPANIH 38 PADLIH BORCEV NOV IN 45 USTRELJENIH TALCEV. SLAVA JUNAKOM.

Ribič Franc: Sistory navaja Ime in priimek: Franc Ribič, Oče: Franc, Mati: Neža, Po domače: Šverkov, Datum rojstva: 22 07. 1927, Kraj rojstva: Drtija, Kraj bivanja: Podbrdo, Stara občina: Moravče, Nova občina: Moravče, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): kmečki delavec, Datum smrti/izginotja: 20. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Ribče, Kraj pokopa: Moravče.

Opomba: Podatek o mesecu rojstva in dnevu smrti se v Sistory razlikuje od podatka o mesecu rojstva na nagrobniku.

Smrkolj Janez: Sistory navaja Ime in priimek: Janez Smrkolj, Oče: Franc, Mati: NULL, Datum rojstva: 00. 00. 1914, Kraj rojstva: Zgornje Ribče, Kraj bivanja: Zgornje Ribče, Stara občina: Litija, Nova občina: Litija, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 21. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Ribče, Kraj pokopa: NULL.

Opomba. Podatek o dnevu smrti je v Sistory drug kot na nagrobniku.

Židan Mirko: Sistory navaja Ime in priimek: Miroslav Židan, Oče: Janez, Mati: Marija, Datum rojstva: 17. 04. 1927, Kraj rojstva: Vnajnarje, Kraj bivanja: Spodnja Besnica, Stara občina: Trebeljevo (Prežganje), Nova občina: Ljubljana, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc status): kmečki delavec, Datum smrti/izginotja: 20. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Kresnice (Ribče), Kraj pokopa: Moravče.

Opomba: podatek o dnevu smrti je v Sistory drug kot na nagrobniku.
.

Prim.: Ribče.

Opomba: Ribič Franc je napisan tudi na spomeniku V spomin žrtvam Moravške doline 1941 – 1945 v Spominskem parku pred cerkvijo sredi Moravč.
.
Iskalnik grobov Domžale – Moravče

[besedilo na kamnitem križu]

Padli za domovino
22. julij 1944
RIBIČ FRANC
Podbrdo
* 22. 11. 1927
SMRKOLJ 
JANEZ
Ribče
* 13. 11. 1914

ŽIDAN MIRKO
Besnica
* 17. 4. 1927
.
[besedilo na levem delu pokončne kamnite plošče]

V BOGU SPAVAJTA SINOVA
DRGA LJUBILA NAROD IN
SVOBODO STARA BILA KOMAJ 16 LET HOTELA
STA SVOBODO IMET
.
[besedilo na desnem delu pokončne kamnite plošče]

JUNAKI DRAGI MIRNO
POČIVAJTE ZA BODOČNOST
BOLJŠO DALI SVOJO KRI
NAROD ČUJ KAKO SVOBODA
JE DRAGA GOSPOD
JUNAKOM OBILO PLAČAJ TI

EŠD: 11559

Pravokotna granitna plošča temne barve, z vklesanim napisom (v prvotni obliki odkrita 1971, prenovljena 1982), velikosti 50 x 60 cm in okoli 2,5 m od tal, ve vzidana v kamnito steno tik ob cesti, ki pelje iz Iške vasi proti Gornjemu Igu.

zvezda

TU JE PADEL 

20. 3. 1942. 

OD STRELOV ITALIJANSKIH FAŠISTOV

    ŽUPEC ANTON

PRVI AKTIVIST OF IŠKE VASI

  MAJ 1982                IŠKA VAS

OPIS DOGODKA:

Kurirska postaja G-18 je bila najprej med Trstenikom in Goričami, zaradi suma, da ima njen komandir stike z znanim raztrgancem Mihom Perkom, pa so jo premaknili na varnejše mesto v Kokro. Vzdrževali so zvezo z G-21(Šenturška gora) prek javke na Štefanji gori, z G-23(Jezersko) pa prek javke na Fužinah. Zveze so vzdrževali s političnim vodstvom okrožja in tehniko. V bivaku blizu lovske koče v Planjavi (pod kalškim grebenom) so 4. maja 1944 kurirje presenetili policisti in raztrganci, ki so prišli iz Preddvora. Dva kurirja sta pobegnila, kurirja Jožeta Dodiča- Miška iz Kranja in Alojza Jagodica z Jezerskega pa so ujeli blizu bunkerja, odvedli pred Dolenčevo kočo, Jagodica mučili, ker je bil nemški dezerter in je imel še nemško uniformo, potem pa oba ustrelili in vrgli v gorečo kočo. Nov bivak so kurirji postavili v Grdi dolini nad Podlebelco, a so jih sovražniki kmalu spet napadli. Kurirji so se brez žrtev umaknili in se nastanili v planinski koči na Kokrškem sedlu. Od tam so imeli zvezo s postajo G-7 v Kamniški Bistrici, s koroško postajo K-8 in štajersko S-23 v Savinjski dolini. Tu je bila nejkaj časa glavna zveza vodstva NOB s Koroško. Avgusta so se preselili nižje v Kline, kamor pa je Nemce 21. avgusta pripeljal ujet kurir: tedaj je padel 18-letni kurir Ivan Roblek- Peter. Ko so se potem selili na kamniško stran, jih je na Mali planini decemra 1944 zajela nemška ofenziva, oviral pa jih je tudi visok sneg. Kurirsko zvezo med Gorenjsko in Štajersko so vzpostavili čez Koroško in sicer od postaje G-23 na K-6, K-7 in K-8 do G-8 v Kamniški Bistrici. Tudi G-18 je bila v Kamniški Bistrici med hajko, ko pa so se kurirji skušali vrniti v Kokro, so jih sovražniki stalno zasledovali. Dva nista vzdržala naporov in sta dezertirala, trije so se začasno pritajili na Kremsarjevi domačiji, potem pa so se vrnili na kamniško območje in priključili postaji G-7.

• Kokra- Spomeniki delavskega revolucijonarnega gibanja in NOB na Slovenskem.
• EŠD: 15829
• Dve plošči, dva spomina. Glas 7. 7. 1981.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

NA TEM PODROČJU JE

V ČASU NOB DELOVALA

RELEJNA KURIRSKA

POSTAJA G - 18

                        KURIRJI IN ZZB NOV

                               1980

Spomenik je bil otvorjen leta 1984. Kip ponazarja trpečo skupino ljudi vseh starosti in je delo kiparja Negovana Nemca. Ob skulpturi sta postavljena dva kamna. Na levem je napis, na desnem pa so imena žrtev, ki so padli v NOB. Spomenik se nahaja ob cesti, ki povezuje Ajševico z Gorico. Do spomenika vodi tlakovana pot.

Kamen, 300 x 200 x 100 cm.

• EŠD 26239

  napis na levem napisnem kamnu:

   PADLI BORCI

BAVCON EVGEN              1926 – 1944
BAVCON JOŽEF                1924 – 1943
CEJ ALOJZ                        1903 – 1943
DIFONT GUERINO            1926 – 1943                          [zvezda]
GREGORIČ MIRKO           1919 – 1943
IPAVEC AVGUST               1912 – 1943
LUTMAN  EMIL                  1922 – 1944             ŽRTVE FAŠISTIČNEGA
MAKUC AVGUST               1901 – 1943                         NASILJA
MEAN ROMAN                   1920 – 1943
MERLJAK ALOJZ               1911 – 1944       CEJ ENGELBERT   1891 – 1945
MERLJAK  LUDVIK            1920 – 1945       HVALIČ JAKOB      1901 – 1945
OBLJUBEK RUDOLF         1905 – 1944       KOMEL BAZILJA    1923 – 1943
PADOVAN ANDREJ          1924 – 1944       KOMEL DANICA      1918 – 1945
POROPAT JOŽEF             1913 – 1943       KOMEL EMILJA      1889 – 1945
ŠPACAPAN STANISLAV   1924 – 1944       MERVIČ ALOJZ       1900 – 1945
ŠTAKUL ETORE                1925 – 1944       ŠTAKUL IVAN          1895 – 1945
ŠTAKUL KAREL                1922 – 1945       ŠTRUKELJ FRANC 1900 – 1945
VOLK JOŽEF                     1926 – 1944       VOLK FRANC         1890 – 1945

  napis na desnem napisnem kamnu:

KADAR ČEZ GOZDOVE RJOVEJO VIHARJI
DREVESA SE SVOJIH KORENIN ZAVEDO -
ZATO
KER NAS DANES IZ ZEMLJE RUJETE, BARBARI.
NAŠE KORENINE DO PEKLA POŽENO ....
                                                     MATEJ BOR

             NA TEM MESTU SO 1. JUNIJA 1924
SKOJEVCI DOŽIVELI PRVI VEČJI OGNJENI KRST
         V ZMAGOVITEM SPOPADU Z ORJUNO

                                  [zvezda]

        PO VZGLEDU HEROJSKEGA SKOJ-a SE
 VZGAJA MLADO POKOLENJE V NEUSTRAŠENE
         BORCE ZA ZMAGO PRAVIČNE STVARI.

                                    OB 30. OBLETNICI SKOJ-a
                                                                   CK. LMS

Trije še ohranjeni betonski bunkerji so ostanek nekdanje mejne linije med Kraljevino Italijo in NDH v letih 1941 - 1943.

EŠD 11067

.Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 253.

ZA 

ŽRTEV VAŠO 

BOLEČINO IN TRPLJENJE 

SREDI TEH DOLIN 

OSTAL SPOŠTLJIV BO 

TIH IN BREZIMEN SPOMIN

                            SLAVA JIM

Bronasta plošča z napisom padlih kurirjev partizanske relejne kurirske postaje P-12

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234

[zvezda]
NA OBMOČJU ZASELKOV RENČ JE MED
NOB OD JANUARJA 1943 DO KONCA
VOJNE 1945 DELOVALA
.
PARTIZANSKA RELEJNA 
               KURIRSKA POSTAJA P-12
.
               PADLI KURIRJI:
PAHOR LADO                  1923-1943
RUSJAN ALFRED           1922-1943
BRUMAT ŠTEFAN          1925-1944
SKUPEK STANISLAV     1919-1945
KOCJANČIČ ANGEL      1925-1945
.
     OBELEŽJE POSTAVILA KO ZZB  NOV RENČE
     IN ODBOR PARTIZANSKIH KURIRJEV
     V SODELOVANJU KRAJANOV RENČ
                                                                     1984

Spominsko obeležje na Prvi ravni pod Blegošem je posvečeno gorenjskemu pokrajinskemu političnemu vodstvu, ki je delovalo na tem območju v letu 1944. Odkrili so ga 27. julija 1986, dostop je iz Gorenje Žetine.

Med bivanjem na Jablanovcu nad Hotovljo je Boris Kidrič v prvih dneh decembra 1942 sestavil nov pokrajinski komite KPS za Gorenjsko in Koroško, v letu 1944 se je preimenoval v oblastni komite KPS za Gorenjsko. V neposredni bližini partijskega vodstva so se zadrževali tudi politični delavci OF in drugih organizacij. Tako je bil sedež PK KPS istočasno tudi sedež pokrajinskega poverjeništva IO OF za Gorenjsko, oziroma od maja 1944 pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko. Za varovanje najvišjih predstavnikov gorenjskega političnega vodstva je skrbel zaščitni bataljon.

Od avgusta do decembra 1944 se je vodstvo zadrževalo v novozgrajeni baraki, imenovani Tivoli, na Prvi ravni na vzhodnem predelu Blegoša.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 140.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/gorenja-381etina.html

TUKAJ NA PRVI RAVNI

JE OD AVGUSTA DO DECEMBRA

LETA 1944. DELOVALO

GORENJSKO POKRAJINSKO

POLITIČNO VODSTVO NOB

S SVOJIMI ORGANI.

GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ

IN

OKROŽNI ODBOR AKTIVISTOV OF

1986

Na skalo pritrjena plošča iz temne magmatske kamnine z vklesanim napisom žrtvam bombardiranja iz družine Kolenc, preminulim 19. 1. 1944. Kamnito obeležje je postavljeno na zelenici, kjer je do 19. 1. 1944 stala hiša družine Kolenc, ki je bila tedaj napačen cilj nemškega letalskega napada, ki je želel zadeti bližnjo stavbo s sedežem IX. korpusa.  V hiši so tedaj umrli stara mati Frančiška Kolenc in njen vnuk Aleksi ter prijatelj Marjan. Ob bombardiranju sta preminula tudi dva partizanska vojaka, katerih identiteta ni bila nikoli ugotovljena.

• EŠD 21934
• Ustni vir Rajmund Kolenc, vnuk Frančiške.
• Tomaž Pavšič: Spomeniki in spominske plošče osebam v občinah Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Sežana in Tolmin. Goriški letnik 7, 1980, str. 153.

TEMNI SO BILI DNEVI
KO JE FAŠIZEM POŽIGAL MORIL
ŽRTVE NAŠE SO TRAJEN
SPOMIN
KOLENC FRANČIŠKA ROJ. 22. 3. 1873
KOLENC ALEKSI          ''     2. 1. 1931
KOLENC MARIJAN       ''    21. 4. 1931
PREMINULI 19. 1. 1944

JOŽE LAMPRET 
   DUHOVNIK
   1903 - 1969

EŠD: 24411

Pravokotna plošča iz zglajenega tonalita, velikosti 55 x 100 cm,  z vklesanim posvetilom je postavljena na kovinskem stojalu, na katerem je leseno nosilo. Stojalo s ploščo stoji na vrtu, a tik ob cesti, ki pelje do Partizanskega doma na Pristavi, na naslovu Pristava nad Stično 4,  v kateri je živela partizanska Plankar - Tonjeva družina.

V času NOB sta padla dva od devetih otrok.

Ploščo so odkrili 1982. leta. Ploščo so prestavili ob obnovi hiše.

NA TEJ DOMAČIJI JE ŽIVELA DUŽINA PLANKAR - TONJEVA.

V ČASU NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA 1941 - 1945 JE BILO V PARTIZANIH ŠEST SINOV IN TRI HČERE.

PADLA STA IVAN IN ALBIN PLANKAR.

DOM SO OKUPATORJI DVAKRAT POŽGALI.

Družbeno politične organizacije in krajevni skupnosti Metnaj - Stična

28.8.1982