Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
2989
Spominski kamen na Brnkovi Pstoti

Spominski kamen na Brnkovi Pstoti je posvečen enajstim partizanom, ki so padli v času 1942–1945 v okolici Osolnika, Sv. Barbare, Sv. Ožbolta in Sv. Andreja. Odkrili so ga 4. julija 1963 (po drugi navedbi 4. julija 1962), dostop je iz Puštala po dolini Hrastnice in Jarčkove grape.

Več... 
Podatki o padlih:
Jakob Božnar, rojen 12. oktobra 1914 pri Sv. Barbari, gozdni delavec, pred odhodom v partizane je stanoval v Puštalu. V Cankarjev bataljon je vstopil 19. decembra 1941 in 21. decembra sodeloval pri vdoru v gestapovske zapore v Škofji Loki. Udeležil se je poljanske vstaje  in dražgoške bitke. Kot borec Škofjeloške čete je 22. maja 1942 vodil četo k Sv. Andreju z desne na levo stran Hrastnice, pri Cibrovi kmetiji je bil iz zasede ustreljen.
Janez Bradeško - Taras, rojen 20. maja 1914, kmečki delavec, bil je oskrbnik Jamnikove domačije, po bitki Škofjeloške čete 11. marca 1942 z Nemci, se je priključil četi in bil kurir na razmejitveni črti. Padel je 29. oktobra 1942 v Tomažkovem gozdu pod Sv.Ožboltom.
Ivan Čemažar - Brdavs, rojen 25. junija 1920 na Formah, strojni tehnik, avgusta 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil intendant Tomaževega bataljona Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pri Sv. Barbari.
Vinko Drnovšek (ne Jenko) - Sivc, rojen 22. januarja 1926 v Retečah, dijak, julija 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, padel je kot kurir v bližini kurirskega zavetišča pri Jarčku  nad Hrastniško grapo 6. maja 1944.
Franc Hribernik, rojen 24. oktobra 1918 v Puštalu, mizar v Gorenjski predilnici v Škofji Loki, aktivist NOG od zime leta 1941. V partizane je vstopil junija 1943 in postal intendant Škofjeloške čete, v februarju 1944 je postal pomočnik intendanta Tomaževega bataljona Gorenjskega odreda in nato intendant bataljona. V jeseni 1944 je bil premeščen v Obveščevalni center Škofja Loka Gorenjskega vojnega področja. Padel je 1. maja 1945 na Žolščah (Puštal).
Anton Kržišnik - Groga se je rodil 20. maja 1918 na Sv. Ožboltu, bil je kmečki delavec. 4. maja 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, septembra 1943 je bil dodeljen v novoustanovljeno kurirsko postajo G-15 prve relejne linije. Padel je 24. maja 1944 pod Šinkovo domačijo pri Sv. Florijanu pod streli domobrancev iz Škofje Loke.
Franc Kosirnik, rojen 23. decembra 1914 v Lahovčah, februarja 1944 je vstopil v Tomažev bataljon Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pod Osojami pri Sv. Barbari.
Jože Košir - Rajko, rojen 24. marca 1926 v Puštalu, kmečki delavec, od avgusta 1943 je bil kurir postaje G-13a v Polhovcu, nato pri terenskih kurirjih nad domačijo pri Jarčku nad Hrastniško grapo, padel je 6. maja 1944 v Hrastniški grapi.
Anton Pipan, rojen 30. januarja 1910 v Valburgi, delavec, stanoval je v Dragočajni, februarja 1944 je vstopil v Tomažev bataljon Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pod Osojami pri Sv. Barbari.
Alojz Prezelj - Lovrač, rojen 21. junija 1910 pri Sv. Andreju, delavec, stanoval je v Bodovljah, marca 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil kurir na postaji G-15, padel je 16. aprila 1944 pri Sv. Barbari.
Janez Vehovec, rojen 26. junija 1904 v Smledniku, gradbeni delavec, marca 1944 je vstopil v Tomažev bataljon Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pri Sv. Barbari.

Zapis: Franc Podnar

Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 309-311.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 266.

Planinska pot med Osolnikom in Puštalom, tik ob poti, blizu je tudi znamenje.

V BOJU ZA SVOBODO SO PADLI NA TEM PODROČJU

BRADEŠKO JANEZ    1914    BARBARA     1942

BOŽNAR JAKOB        1916       ANDREJ     1942

PREZELJ ALOJZ         1910      ANDREJ     1944

VEHOVEC JANEZ      1903    SMLEDNIK    1944

PIPAN ANTON            1910    VALBURGA   1944

KOSIRNIK FRANC     1914      LAHOVČE    1944

ČEMAŽAR IVO           1920      VIRMAŠE     1944

JENKO VINKO            1926       RETEČE     1944

KRŽIŠNIK ANTON      1918      OŽBOLT       1944

KOŠIR JOŽE               1926       PUŠTAL      1944

HRIBERNIK FRANC   1918                            1945

      SLAVA JIM!

                                     ZB NOV PUŠTAL 1963

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 15.4.2018
Kamnit steber
Škofja Loka
9658
pokopališče Turjak
8366
Šenčur, pokopališče, Sajovic Franc

Sistory navaja Ime in priimek: Frančišek Sajevic, Oče: Janez, Mati: Marija, Datum rojstva: 19. 01. 1908, Kraj rojstva: Srednja vas pri Šenčurju, Kraj bivanja: Srednja vas pri Šenčurju, Datum smrti/izginotja: 13. 08. 1944, Kraj smrti/izginotja: Lokve, Kraj pokopa: Srednja vas.

»Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja […]Sajovic Franc, rojen 19. januarja 1908, Srednja vas           13. avgusta 1944, Lokve  […]« Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 223)

Opomba: Oblika priimka se v Sistory (Sajevic)  razlikuje od priimka na nagrobniku in v citiranem knjižnem viru (Sajovic).

Pokopališče Šenčur, stari del, 12. vrsta od spomenika V spomin vsem zamolčanim, ki so se darovali za domovino v smeri proti zidu pred poslovilno vežico, 5. grob od poti ob zidu pri Gasilski cesti.

[križ]
               HRVATOVI
   OČE FRANC SAJOVIC
* 19. 1. 1908   PADEL 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 31.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
31.5.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Šenčur
K. o. 2119 Šenčur, parc. št. 324/1
301
Žabnica, spominska plošča Tonetu Šifrerju

OPIS SPOMENIKA:  Marmorna plošča pritrjena na pročelje hiše.

KRATEK ŽIVLJENJEPIS: Tone Šifrer je bil slovenski pesnik, pisatelj in esejist, rojen 8. junij 1911, Žabnica.  Leta  1936 je diplomiral iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Od 1939 je poučeval na gimnaziji na Ptuju in Murski Soboti. Na začetku okupacije se je vrnil v Žabnico in sodeloval v NOB; bil je izdan, odpeljan v gestapovski zapor v Begunje na Gorenjskem, nato v koncentracijsko taborišče v Mauthausen, kjer je bil ustreljen kot talec.

Šifrerjeva zbrana dela so izšla 1971 (uredil brat Jože Šifrer).

VIRI:  http://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_%C5%A0ifrer

EŠD: 21440, memorialna dediščina

Spominska plošča je pritrjena na pročelju hiše Šifrerjevih (po domače Bonceljnovih) iz Žabnice št. 19.

V TEJ HIŠI JE BIL 8. 6. 1911 ROJEN

                  TONE ŠIFRER

         SLOVENSKI PISATELJ

PADEL JE POD FAŠISTIČNIMI STRELI

        20. 4. 1942 V TABORIŠČU

               MATHAUSEN

                          DRUŽBENOPOLITIČNA

                          SKUPNOST ŽABNICA

Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, avgust 2014
spominska plošča
Kranj
2134 ŽABNICA, 1564/3
2722
Leskovica

Sistory: Ime in priimek:  Štefan Kosmač, Datum rojstva: 19.12.1904, Kraj rojstva: Novine, Datum smrti / izginotja: 23.10.1943, Kraj smrti / izginotja:  Ravnica, Kraj pokopa: ni

Na pokopališču v Leskovici.

TIHI DOM 

DRUŽINE KOSMAČ IZ NOVIN

ŠTEFAN 1904 -- 1943 PADEL PRI GORICI

M. Hladnik 27. 1. 2018
22.3.2023. 00:00
M. Kermavnar, 23.3.2023, obstoječi zapis razdelil na dva in dopolnil opis
Nagrobnik
Gorenja vas
2050 LESKOVICA, *74
5474
Josip Broz Tito, Maribor

V tovarni DO Elektrokovina je bil leta 1980 postavljen spomenik Josipu Brozu Titu, ki ga je izdelala akademska kiparka Vlasta Zorko. 

Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag.

Spomenik je stal v DO Elektrokovina na Tržaški cesti. Danes ga najverjetneje ni več na tem področju. Lokacija na zemljevidu je približna.
Uničeni spomeniki
Ivan Smiljanić
26.4.2020. 00:00
Spomenik
Maribor
2993
Grobnica padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja

Ob vhodu na mestno pokopališče grobnica 59 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja
iz Tolmina in okoliških vasi: Poljubinj, Ljubinj, Tolminske Ravne, Zadlaz—Čadrg, Volarje,
Dolje, Gabrje, Zatolmin, Prapetno, Zadlaz—Žabče, Čadrg; urejena 1.11.1953.

Kristina Veličkovič in Eva Leban sta srednješolki na tolminski gimnaziji. Med počitnicami sta prisluhnili svoji stari mami, predsednici mestne organizacije ZB Tolmin, ki je tožila o velikih stroških obnove spomenika posvečenega žrtvam druge svetovne vojne, in se ponudili, da naredita, kar je v njuni moči. Vsak dan sta na tolminskem pokopališču po nekaj ur obnavljali napis na spomeniku padlim med NOB v Tolminu in okolici. Na spomeniku je okoli sto imen, vklesanih v marmornate plošče, ki so sčasoma obledela. Njuno delo je bilo počasno in zamudno, saj je bilo treba plošče najprej očistiti, nato pa natančno in vestno izpolniti vdolbine s posebnimi, na atmosferske vplive odpornimi flomastri. Po tednu dni sta delo končali in se ponosni fotografirali pred svojim izdelkom.

Svobodna beseda, 2017

Mestno pokopališče v Tolminu, vzhodni del

Slava vam tovariši, ki ste padli za svobodo slovenskega ljudstva v narodno osvobodilni borbi v letih 1941 - 1945

Dušan Škodič, 20.4.2018
Velik kamnit zid v obliki Triglava in pred njim obsežen park
Tolmin
Ulica padlih borcev 15
1541
Spomenik padlim borcem pri Jurčku

Ob zgornjem travniku domačije pri Jurčku v Podgori stoji spomenik, zgrajen iz polkroglo zidanih granitnih kock, prislonjenih na veliko granitno skalo, na katero je iz vsake strani pritrjena po ena okrogla jeklena plošča.

Spomenik je posvečen  padlim borcem Koroškega odreda. 30. decembra 1944 so Nemci napadli domačijo pri Jurčku, dva partizana  ujeli, štiri pa med borbo ustrelili.

Spomenik je bil postavljen že leta 1957, prestavljen in obnovljen pa 4. julija  1980. Na obeh ploščah nas opominja prej navedeno besedilo.

Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini

Avtorja: prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd

EŠD 7729

Na relaciji Kotlje - Naravske ledina je odcep levo pri spomeniki na Janeči ridi. Pot vodi preko smučišča Ošven. Spomenik stoji desno- tik nad cesto.

1.) 

KI GREŠ 

NA GORO TU POSTOJ, 

V SVOBODO POT TI PISAL 

PARTIZAN JE TU 

S KRVJO - 

1944

2.)                                  zvezda

NA PRAGU SVOBODE 

SO V BOJU 

Z OKUPATORJEM 

ŽRTVOVALI ŽIVLJENJA

PRATNEKAR IVAN - JOŽKO, 

SAMEC FERDINAND, 

GORENŠEK ALBERT, 

ŽARN ANTON -ZVONE

SLAVA JIM

Obstoječi spomeniki
Alojz Ovnič, 18. april 2017
Kamniz pol kroglo zidan, z granitnimi kockami obložen podstavek v katerega je postavljena velika kamnita gmota ba katero sta pritrjeni iz vsake strani po ena plošča.
Ravne na Koroškem
K.o.: 897 - PODGORA
6095
Vinharje, Spominska plošča Brdarjevim
Spominska plošča na Brdarjevi hiši v Vinharjah spominja na ustanovitev Poljanskega bataljona in na padle člane Brdarjeve družina. Plošča je bila odkrita leta 1991. 

Brdarjeva družina je darovala štiri življenja za svobodo. V pripravah na poljansko vstajo leta 1941 sta Janez in Pavel Peternel kot napredna in ugledna kmeta pridobila za sodelovanje v OF in za podpiranje partizanstva večino kmetov v Vinharjah in okoliških vaseh.

Padli člani Brdarjeve družine:
Janez Peternel, rojen 12. aprila 1887 v Vinharjah, kmet, gospodar pri Brdarju, Nemci so ga 26. decembra 1941 doma aretirali zaradi sodelovanja s partizani in ga ustrelili kot talca 3. januarja 1942 v Dragi.
Marija Peternel, rojena 31. marca 1889 v Vinharjah, gospodinja, podpirala je partizane, umrla je avgusta 1942 v ljubljanski bolnišnici za posledicami psihične izčrpanosti.

Albin Peternel, rojen 23. februarja 1922 v Vinharjah, krojaški pomočnik, po poljanski vstaji se je vrnil domov, leta 1942 je bil aretiran in odpeljan v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, spomladi 1944 je ponovno vstopil v partizane, 10. junija 1944 se je smrtno ponesrečil v Kremeniku.

Pavel Peternel - Peter, rojen 5. januarja 1918 v Vinharjah, mehanik, udeleženec poljanske vstaje decembra 1941, od spomladi 1942 komandir Poljanske čete. 28. junija 1942 je padel ob napadu njegove čete na osebno vozilo nemškega funkcionarja pri Župenkovi grapi nad vasjo Brode v Poljanski dolini.

Miroslav (Slavko) Peternel, roj. 7. oktobra 1923 v Vinharjah, ujet 27. decembra 1941 v domačem hlevu, pretepen in odgnan v Begunje, ustreljen kot talec 3. januarja 1943 v Dragi.

Anton Peternel - Matevž, roj. 19. maja 1919 v Vinharjah, kmečki delavec. V partizane je vstopil januarja 1944, padel je v Bukovem Vrhu 24. februarja 1944 kot član gospodarske komisije.

Vinharje 10 Dostop do Vinharij je iz Poljan.

OB 50-LETNICI POLJANSKE VSTAJE
V SPOMIN
NA DOGODKE IZ OBDOBJA NOB
IN VSEM PADLIM IZ TE HIŠE
21. XII. 1991

NA BRDRSKEM KUCLJU JE BIL IZ
BORCEV POLJANSKE, SELŠKE IN
ŠKOFJELOŠKE ČETE 24. 4. 1942
USTANOVLJEN POLJANSKI
BATALJON. KOMANDIR
POLJANSKE ČETE JE BIL
PAVEL PETERNELJ – PETER
PADEL 28. 4. 1942 V BRODEH.

                                             ZB. POLJANE

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
15.8.2020. 00:00
Fotografiji dodal s spletne strani vira M. Hladnik 8. 9. 2020. M. Kermavnar, 17.12.2021, Fotografiji 1 in 2
Spominska plošča
Gorenja vas
2047 DOBJE, *154
5510
Ptuj, Rojstna hiša Toneta Žnidariča

Pritlična stanovanjska hiša, zgrajena 1937 na mestu hiše, v kateri se je 1913 rodil Tone Žnidarič, španski borec in partizan. Na čelni fasadi je bila njemu v spomin 1961 odkrita spominska plošča.
EŠD 6662

Hiše št. 29 ni več, na njenem mestu stoji novogradnja. Ploščo hrani lastnik zemljišča, ki stanuje v hiši št. 28.

Ulica Jožefe Lackove 29, Ptuj

TU SE JE RODIL 8. JULIJA 1913
TONE ŽNIDARIČ ŠPANSKI BOREC
ČLAN PK KPS IN OF ZA ŠTAJERSKO
PODPOLKOVNIK NOV
NAČELNIK ŠTABA 18. DIVIZIJE NOV
PADEL JE ZA SVOBODO 18. DECEMBRA 1944
SLAVA VELIKEMU SINU NAŠEGA NARODA

Obstoječi spomeniki
MK, 1.5.2020 20.maj 2021 dopolnil D.Divjak
2.7.2021. 00:00
Dodal slike in tekst iz Kamre. M. Hladnik 16. 5. 2021 in 2. 7, 2021 20.5.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Spominska plošča
Ptuj
K.o.: 389-NOVA VAS, št.parc.: 168/15
7815
Sele-Cerkev, Spomenik padlim partizanom

Padlim za svobodo, 142--148

Otoki. Sele.

Sele-Cerkev, na JZ vogalu pokopališča. Hiša v bližini: Zell-Pfarre 14, 9170 Zell-Pfarre, Avstrija

PADLIM PARTIZANOM
1941 - 1945
DEN GEFALLENEN
          PARTISANEN
ALOJZ SLAK
FERDINAND ROBLEK
MAKS KELIH 
ALEŠ ŽAGAR
JOŽE PERKO
BOŽO ERJAVEC
JOŽE ROBIČ
JOŽE KOMAR
NEZNANI PARTIZAN
EIN UNBEKANNTER PARTISANE

          ZVEZA 
          KOROŠKIH 
          PARTIZANOV
          1971
          VERBAND
          DER KÄRNTNER
          PARTISANEN

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 14. 3. 2017
M. Kermavnar, 20.10.2022, obstoječi zapis razdelil na tri vsebinsko zaključene zapise z iste lokacije, dodal fotografiji 1in 2
Avstrija, Zell-Sele
6859
Stanislav Arzenšek.
Pokopališče Teharje

ARZENŠEK

STANISLAV

1922 - 1944

PADEL ZA DOMOVINO

POČIVA NA 

MOZIRSKIH PLANINAH

Obstoječi spomeniki
Bor1974 S.Gradišnik, 13.3.2022.
5.7.2021. 00:00
Nagrobnik.
Štore
2185
Spominsko znamenje v Fišerjevi hiši v Starem trgu

Spominska plošča o formiranju prvega odbora OF za mesto Slovenj Gradec je v Fišerjevi hiši v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, Pod graščino 33, kjer je nameščena na steni v veliki sobo domačije Fišer.

V starem trgu je živel politični delavec, vojni referent pri okrajnem odboru OF Slovenj Gradec in partizan Slavko Gams-lipe-Branko Imel je pomembno vlogo pri ustanavljanju prvega vaškega odbora OF v Starem trgu in pri ustanovitvi prvega odbora OF za mesto Slovenj Gradec 11.novembra 1944. Iz Starega trga je bil doma Anton Plešnik-Murat(1918-1945) Nemci so preklinjali "vraga Murata", zaradi vojaških sposobnosti. Bil je komandant 2. batačjona Zidanškove brigade, komandant Lackovega odreda in nazadnje komandant Tomšičeve brigade.

Iz Starega trga so bili tudi pevci partizanskega kvarteta: Viktor Skrivarnik-Silni, Ludvik Kašnik-Žarko ter brata Tine in Tone Knez. Narodno in bojno pesem partizanskega kvarteta so ljudje navdušeno pozdravljali na mitingih in zborih v številnih krajih Mislinjske doline.

VIR:Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec.

Po cesti Slovenj Gradec-Podgorje za pokopališču Stari trg zavijete v smeri Podgorje. Po cca 200 m zavijete na desno in v manjši vzpetini po asfaltni cesti skozi naselje Pod graščino prispete na domačijo Fišer.

V TEJ HIŠI SE JE FORMIRAL PRVI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE ZA MESTO SLOVENJ GRADEC

Obstoječi spomeniki
Jože Vrabič, 23. avgust 2017
Marmornata plošča
Slovenj Gradec
6126
Ustanovitev odbora OF, Sladki vrh

Pri gostilničarju Ivanu Pernerju so se posamezni simpatizerji OF oglašali že ob koncu 1941. Na njegovem domu so poslušali tuje radijske postaje in novic širili med prebivalstvom. Nekateri Slovenci, ki so delali v tovarni papirja , so na skrivaj rešili več sto slovenskih knjig, ki so jih Nemci zaplenili in nameravali uničiti. Občasni stiki z aktivisti OF so bili v tem kraju tudi v letih 1942 in 1943, vendar do večjega razmaha NOG ni prišlo. Ko je NOG v letu 1944 doseglo največji razmah, je bilo to čutiti tudi na tem področju. Dne 8.10.1944 je 19 ljudi iz tovarne dobilo poziv za nabor. Večina se jih je hotela pridružiti partizanom. Akcija pa ni uspela, ker ni bilo kurirjev, ki bi jih odpeljali v partizanske enote. Jeseni 19444 so poskušali razpresti svoje mreže na tem področju tudi četniki., vendar večjega uspha niso dosegli, saj je ljudstvo kmalu spoznalo njihove namene. Vse večji razmah NOG  je omogočila ustanovitev odbora OF, in sicer v nopi od 4. na 5. marec 1945, ko so se sestali aktivisti v gostilni Ludvoka Pernerja. Na sestanku so bili Ludvik Perner, Friderik Čeček, Franc Potočnik, Martin Tuš in Franc Potočnik. Boris Drnovšek-Nace je navzoče poučil, kako morajo organizirati OF. Razdelili so si naloge: Ludvik Perner je prevzel naloge gospodarskega referenta, Friderik Čeček sekretarstvo, Franc Potočnik narodno zaščito, Martin Tuš narodno imovino., Franc Pahernik raziskovanje vojnih zločinov. Analizirali so politični položaj ter se dogovorili o vsem potrebnem za prevzem oblasti in zaščiti im,ovine ob umiku okupatorjeve vojske.

Spominska plošča na "Pernerjevi" hiši je bila odkrita 27. aprila 1972.

Vir: Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju, Drago Novak,Ivo Orešnik,Herman Šticl,Pomurska založba, Murska Sobota , 1985

Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1918 . 2028, Domovinsko društvo generala Maistra-Šentilj, 2017

V središču Sladkega Vrha nasproti glavnega vhoda v tovarno Paloma. Naslov: Sladki vrh 2, Sladki vrh. Koordinate: 46.696935266763695, 15.73479522317573

[zvezda]

 V TEJ HIŠI JE BIL 

5. MARCA 1945

USTANOVLJEN ODBOR OF 

SLADKI VRH

                      KO SZDL IN ZB

                            27.4.1972

Obstoječi spomeniki
D.Divjak 18. avgust 2020, 30.11.2022 R. Zupanec
20.12.2023. 00:00
D.Divjak dopolnil napis in podatke 30.11.2022 Označil kot obiskano, dopolnil lokacijo in koordinate, dodal tri lastne fotografije. R. Zupanec, 20. 12. 2023
Spominska plošča
Šentilj
K.o.: 566-SLADKI VRH, št.parc.: *1
8105
Ivan Kern

Sistory navaja datum smrti/izginotja: 31. 12. 1944, kraj smrti/izginotja: Kozje (Brestanica).

"Kern Ivan *1923 Primskovo pri Kranju + 1944 Kozje" (Franci Strle, Seznam borcev Tomšičeve brigade za čas od 13. julija 1943 do 1. aprila 1944 in od 1. aprila 1944 do 15. maja 1945. Tomšičeva brigada 1944, Založba Obzorja Maribor, 1995, str. 592 in 642.

Mestno pokopališče Kranj, M - 1/7, 8

SIN IVAN
                    *2. 8. 1923
       PADEL ZA SVOBODO 17. 12. 1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po podatkih in sliki Zdenke Primožič, 16. 2. 2023
16.2.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Kranj
2123 ČIRČE, 392/1
6001
Oto Ogrizek - Bojan, Laporska Gorca

Ogrizek je bil mučen na Laporci Gorci, pokopan pa je na pokopališču v Laporju.

Zbornik spomenikov ... Slovenska Bistrica, 56

Nekoč Laporje 64, danes Laporska Gorca 110

18. 3. 1945
JE BIL V TEJ HIŠI PRI 
JUGU MUČEN IN UBIT
AKTIVIST OF
OTO OGRIZEK - BOJAN

20. 10. 1944
JE BILA TU USTANOVLJENA
NARODNA ZAŠČITA
ZA OKRAJ
SLOVENSKA BISTRICA
25. 10. 1980
KS LAPORJE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
30.7.2020. 00:00
Spominska plošča
Slovenska Bistrica
4483
Gatina, gasilski dom

Na zahodni fasadi gasilskega doma PGD Gatina je vgrajena marmornata spominska plošča širine 75 in višine 46 cm z imeni in priimki padlih in umrlih vaščanov.

EŠD 17256

V središču vasi, do katere se pride s ceste Grosuplje - Višnja Gora po prečkanju železniške proge Grosuplje - Novo mesto. Spominska plošča je vzidana na vzhodni fasadi Gasilskega doma, ki stoji ob cesti v vzhodnem delu naselja, Gatina 21.

            1927      gasilski znak       1957

        padli                                 umrli

MARINČIČ JANEZ              ŽGAJNAR ALOJZ

    RUS CENE                        RUS ANTON

TRONTELJ JANEZ             ŠPAROVEC ALOJZ

    RUS ALOJZ                     KNEP MIHA

    ZAJC JOŽE                   HOČEVAR FRANC

      umrli                       BRLAN TONE-IVAN

ŽITNIK MARTIN               KOLENC FRANC

   KNEP JANEZ                  PAVČIČ ANTON 

                                          ADAMIČ MIHA

                          SLAVA !

                                                            T.BRLAN

Daniel Divjak, 18. september 2019
18.9.2019. 00:00
Spominska plošča
Grosuplje
K.o.2642 Grosuplje, št. par. 590/9
7508
Parco dei martiri di Forte Bravetta, Rim

Tu so bili 26. 6. 1942 ustreljeni ujeti borci iz bitke na Nanosu: 

ANTON BELE   SLAVINA                      1913

IVAN ČEKADA   M. BUKOVICA            1908

VILJEM DOLGAN   TOPOLC               1924

LEOPOLD FRANK   KILOVČE             1916

JOŽE HREŠČAK   N. SUŠICA              1922

KAREL KALUŽA   N. SUŠICA               1911

FRANC VIČIČ   NEVERKE                   1909

PAVEL RUŠT   GRADIŠČE                  1909

FRANC SREBOVT   ST. SUŠICA         1920 
Pokopani so na pokopališču Verano, spominsko obeležje pa imajo na pokopališču Flaminio. Na spomeniku, ki stoji na kraju morišča, slovenskih imen ni (po informaciji Primoža Plahute).

Parco dei martiri di Forte Bravetta, Rim.

Parco dei martiri di Forte Bravetta

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po članku Patrizie Raveggi 19. 4. 2022.
29.4.2024. 00:00
Dodal posnetek Primoža Plahute in spremenil status spomenika v obiskan. M. Hladnik 23. 7. 2023 Po opozorilu M. Luštrek dodal povezavo na članek o oskrunitvi spomenika. M. Hladnik 29. 4. 2024
tabla
Italija, Rim
1980
Spomenik talcem v Pamečah

Prebivalci Pameč in Trobelj so pred leti 11. julija proslavljali svoj krajevni praznik. To je spomin na tragičen dogodek, ko so Nemci tega dne 1944. leta usmrtili 12 talcev sredi vasi. Okupatorjev sodelavec je postal prenevaren za osvobodilno gibanje na tem območju in so ga partizani ubili. Nacisti so se maščevali za smrt njihovega sodelavca . Iz mariborskih zaporov so pripeljali 11 talcev in jih usmrtili. Pod streli je padel tudi dvanajsti talec, domačin Ivan Vrhnjak, ki je imel v partizanih dva sina. Ivan Vrhnjak je bil prekopan v družinski grob na pokopališče v Šentjanžu. Drugi talci so pokopani pri spomeniku v skupni grobnici.

Spomenik je postavila krajevna organizacija Zveze borcev leta 1956.

VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec.

EŠD 4176

Iz ceste za smer Slovenj Gradec-Dravograd zavijemo v naselje Pameče. Pri gostilni Ržen nas po asfaltni cesti pot pelje proti vaški cerkvi v Pamečah. Le nekaj metrov pred cerkvijo je na desni strani parkirni prostor, ob katerem stoji spomenik padlim talcem.

                    1941-1945

                       TALCI

       USTRELJENI V PAMEČAH

               11. JULIJA 1944

VRHJAK IVAN               PAMEČE

KASTELIC JOŽE

KOMAT KAREL

KOŽAR MATIJA

KAČIČ FERDO

                                    TRBOVLJE

KREVH IVAN

                                    ŠMARTNO

HADŽIĆ HAZIP               BOSNA

FERLUGA IVAN

                                     MARIBOR

ŠTRASER KAREL

                                      KONJICE

ZEMLJIČ IVAN

                          MALA NEDELJA

ČEČKO FRANC

                                          CELJE

MRAK IVAN

                     LOVRENC NA POH. 

BODOČNOST JE VERA!

KDOR ZANJO UMIRA

SE VZDIGNE V ŽIVLJENJE

KO PADE V SMRT.

Obstoječi spomeniki
Jože Vrabič, 21. julij 2017
Granit
Slovenj Gradec
Pameče, 1411/5, Mestna občina Slovenj Gradec
9368
TVD Partizan Podbrezje
Podbrezje 171
Neobiskani spomeniki
Bor1974
30.10.2024. 00:00
Telovadnica
Naklo
8765
Vnanje Gorice, pokopališče, Marinko Albin

SIstory navaja Ime in priimek: Albin Marinko, Oče: Matej, Mati: Marija, Datum rojstva: 01. 04. 1910, Kraj rojstva: Vnanje Gorice, Kraj bivanja: Vnanje Gorice, Stara občina: Brezovica pri Ljubljani, Nova občina: Brezovica, Poklic (soc. status): čevljar, Datum smrti/izginotja: 09. 07. 1942, Kraj smrti/izginotja: Španov most pri Dolu pri Borovnici, Kraj pokopa: Vnanje Gorice.
.
Opomba: Albin Marinko je napisan tudi na spomeniku borcem in žrtvam fašističnega nasilja (Talci) v Vnanjih Goricah.

Pokopališče Vnanje Gorice, ob zidu, vzporednem s cesto, ki vodi na pokopališče - desno od vhoda v Cerkev Sv. Trojice, 5. grob od glavnih pokopaliških vrat.

[križ]
ALBIN      * 1910         + 1942
MARINKO

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 26.1.2024, po slikah in predlogi Zdenke Primožič
26.1.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Brezovica
K.o. 1724 Brezovica, parc. št. 1048
7267
Rosalnice,spominska plošča Jožetu Starcu

Domačina Jožeta Starca, borca in aktivista OF, so belogardisti iz postojanke v Metliki ubili po zverinskem mučenju ob pokopališkem zidu v Rosalnicah 29. maja 1943. Spominska plošča na zidu pred vhodom na pokopališče je bila odkrita 22. julija 1983.
Vir: arhiv ZB NOB Metlika (74)

Zid ob pokopališču v naselju Rosalnice.

                        zvezda

29.5.1943 SO BELOGARDISTI OB TEM
POKOPALIŠČU ZVERINSKO MUČILI
IN UBILI JOŽETA  STARCA, BORCA IN
AKTIVISTA OF.

                                 .
ČE SE ŽE MORAJO RODITI UBIJALCI,
NAJ SE RODIJO BREZ ROK!
TO ŽIVIM KLIČE MRTVIH GLAS!

Obstoječi spomeniki
18.2.2022 D.Divjak 13.12.2023 J.Ožbolt
13.12.2023. 00:00
J. Ožbolt jezikoslovni in vsebinski popravki 13.12.2023
Spominska plošča
Metlika
K.o.: 1514 - ROSALNICE, št.parc.: *4
4214
VRZDENEC - spominska plošča žrtvam črne roke

EŠD: 25840

Na svetlo kamnito ploščo, velikosti 40 x 70 cm, je bilo vklesano sporočilo o dogodku z dne 7.1.1944. Plošča je bila s štirimi kovinskimi nosilci pritrjena na sprednjo stran fasade hiše št.16. Delo je izvajalo  podjetje "Marmor" iz Ljubljane, odkrili pa so jo 22.7.1957. člani ZB NOV iz Horjula.

Na str.291, pod št.55 Grgič, Silvo:ZLOČINI OKUPATORJEVIH SODELAVCEV (Monografija v treh knjigah) 2.knjiga Umorjeni aktivisti in simpatizerji osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Novo mesto 1997, piše: Rožman Marjanca, mlinarica z Vrzdenca pri Horjulu, ki ja pomagala partizanom. 14. (ali 7.)januarja 1944 so jo aretirali pripadniki črne roke - domobranci in jo mučili tudi tako, da so ji odsekali roko. Takrat so v mlinu ubili čevljarja Stanovnika in Tičarjevega Johana, oba z Vrzdenca in še enega aktivista (Vir: Seznam žensk žrtev domobranskega terorja v RO ZZB Slovenije).

Dejansko gre za Marjano Rozman, mlinarico, Franca Stanovnika, čevljarja in Janeza Petrovčiča, vsi trije Vrzdenčani. Marjana je imela sina Janeza v partizanih, ki pa je bil v času zločina nekje na Dolenjskem in je bilo znano, da vsi, ki zahajajo v ta mlin, sodelujejo s partizansko vojsko. Ker ni bil prvi poskus, da bi ujeli sina Janeza, so se 7.1.1944. znesli nad temi tremi, po informacijah pa je bil v hiši še eden, za katerega pa ni podatkov. Po krutem mučenju vseh, so črnorokci prostor z žrtvami zasuli z ročnimi bombami. Marjanin sin Janez je dočakal konec vojne in je bil na Vrhniki aktiven na več področjih, nekaj časa celo kot župan.

V isti hiši, v mlinu, se je 29.12.1843. rodila tudi Neža Pivk, poročena Cankar, mati pesnika, pisatelja, dramatika Ivana Cankarja, umrla 23.9.1897.na Vrhniki.  V njen spomin so učenci in učitelji osnovne šole Horjul v šolskem letu 1970/71 na isti strani hiše, okoli 1,5 m stran od že postavljene plošče, postavili ploščo, iste velikosti in z vklesanim sporočilom.

V Nežin spomin je od 1999 na  Dan samostojnosti in enotnosti, dne 26. decembra vsakoletni spominski pohod Po poti Cankarjeve matere od Vrzdenca do Vrhnike.

Kdo in zakaj ter brez kakršnega mnenja in soglasja ZVKDS je odstranil ploščo v spomin žrtvam domobranske črne roke z dne 7.1.1944, ni znano! Ostaja le vdolbina na fasadi, kjer je plošča nekoč bila.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 75.

Horjul - Ljubgojna - Vrzdenec št.16;

V TEJ HIŠI SO BILI 7.1.1944 OD ČRNE ROKE UMORJENI:

ROZMAN MARJANA - VRZDENEC

STANOVNIK FRANC

PETROVČIČ JANEZ

VEČNA JIM SLAVA!

ZB Horjul

Uničeni spomeniki
T. Bizjak, 5.7.2019,
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja
Horjul
k.o.1991 - Vrzdenec, parc. št.:1928/2
2539
Padlim borcem Istrskega odreda, Stara Sušica

Spomenik se nahaja na ograjenem prostoru, vkopanem v pobočje. Prostor je obzidan z naravnim kamnom, v obliki stiliziranega Triglava. V zid je vgrajena spominska plošča s posvetilom padlim borcem, nad katero je rdeča zvezda.

Spomenik se nahaja v južnem delu vasi, ob cesti, tik za odcepom poti, ki vodi do hiše s hišno številko 19.

DNE 12. MARCA 1944

JE NA TEM MESTU ŽRTVOVALO

SVOJA ŽIVLJENJA

ZA SVOBODO DOMOVINE

19 BORCEV

ISTRSKEGA ODREDA NOV

SLAVA JIM!

Potepan S., 12. 11. 2017
Spominska plošča
Pivka
6197
PST, Koseze, infotabla
Šiška, v parku, J od Gotske ulice 18
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po fotografijah in podatkih Mojce Župančič
29.8.2020. 00:00
infotabla in drogovi za zastave
Ljubljana
1738 DRAVLJE, 809/245