| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Partizanska bolnica - Bela |
Spominska plošča odkrita leta 1988 ZB Godič-Kamniška Bistrica. Na pobudo SPT Davovec in sodelovanju KZD Triglav je bila točka partizanske bolnice obnovljena leta 2015. 30 metrov od same lokacije - partizanska bolnica, teče nestalen slap - slap Bela. Temna marmornata plošča na kraju, kjer je delovala od jeseni 1943 do 1945 partizanska bolnišnica Bela. V njej je umrl Oto Hinds (1917-1944) iz Colorada v ZDA, pilot sestreljenega letala B 17 na Mali planini. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 49. EŠD 20861 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Do mesta Partizanske bolnice vodijo označene stezice, ki se odcepijo od planinske poti k slapu Orglice. Od parkirišča do mesta bolnice je približno pol ure hoda. Pod jugovzhodnim pobočjem Špecarce. |
Od l. 1943 - l. 1945 je tu delovala partizanska bolnica - BELA. V njej je umrl Ameriški pilot Otto Hinds iz Colorada 14.10.1917 - 20.7.1944. KD ZZB NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivec |
— |
— |
— |
Granitna plošča z vklesanim napisom |
Kamnik |
1891 ŽUPANJE NJIVE, 873/174 |
|
Spominska plošča relejna kurirska postaja G-23 |
.Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Parkirišče z zapornico v Dolu, izhodišče planinske poti na Stegovnik. Plošča je na hišnem vogalu. |
Na tem področju je v času NOB delovala relejna kurirska postaja G-23 Kurirji in ZZB NOV 1980 |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 16.8.2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča na stanovanjski hiši |
Jezersko |
2077 SPODNJE JEZERSKO, 179/1 |
|
Zgornje Jezersko - Partizanska bolnišnica Krtina |
OPIS SPOMENIKA: Ohranjena kot spomenik v strmi soteski nad Komatevro, ki sodi že v naselje Spodnje Jezersko. OPIS DOGODKA: Bolnišnica je bila zgrajena in tudi kraj izbran po zamisli borca Antona Štirna z Zg. Jezerskega 135. Bolnica je bila prvenstveno namenjena za zdravljenje borcev II. Bataljona Zahodnokoroškega odreda. Gradbeni material so razžagali na žagi pri Viktorju Robniku, ki pa je bil tedaj pri partizanih na Koroškem. Vse prevoze je opravil aktivist Matevž Debeljak, ki je bil v Komatevri gozdni čuvaj. Bolnišnica je imela tloris 350 cm x 350 cm. Spredaj na pročelju je bila visoka 400 cm, v kapu pa 210 cm. V leseni baraki je bil pograd v dveh etažah, pred njim pa ognjišče. Od septembra 1944 do januarja 1945 se je v bolnišnici zdravilo kakih 25 do 30 laže pa tudi teže ranjenih borcev. Tudi drugače oboleli borci so dobili v »Krtini« potrebno nego in zdravila. Ranjenci in oboleli so prihajali v bolnico po kurirskih zvezah, in to pretežno s Koroškega. Teže ranjene so nosili borci po več dni celo iz Kort in Obirskega. Posebno pozimi, v visokem snegu, je bil prenos ranjencev zelo težak. Bolnico so oskrbovali izključno Jezerjani. Za to je skrbela gospodarska komisija pri OF. Tudi za sanitetni material so skrbeli terenski aktivisti. Le nekatera specialna zdravila in instrumente so prinesli iz Kranja. Bolnišnica je bila dovolj oddaljena od prometnih poti in naselij, pa tudi dobro prikrita je bila v ozki in strmi soteski; v globokem snegu je bila le stežka dostopna. Gotovo bi dočakala konec vojne, če njen položaj ne bi bil izdan. 13. januarja 1945 so belogardisti na Sp. Jezerskem št. 19 pri Hudinu ustanovili svojo postojanko. Tako so se v patruljah razpršili po okolici, da bi poizvedovali za partizani, ki se morda zadržujejo na njihovem terenu. V večernih urah istega dne so belogardisti napadli bolnišnico. K sreči je bilo v njej ta dan le nekaj ranjencev in bolnikov; med bolniki je bila tudi žena komandanta Ahaca. Vsem, razen Stanku Grošlju, se je posrečilo pobegniti. Grošlja, ki se je v »Krtini« zdravil zaradi hude rane na ledjih, so belogardisti pred bolnico ustrelili, barako pa zažgali. Strežno osebje v partizanski bolnišnici »Krtini« so sestavljali domačin Anton Štirn kot intendant, Franc Flegar iz Domžal kot bolničar, Jože Mali iz Sel kot kuhar, ter Božo Arizanović, po rodu Srb iz Prokuplja. Po uničenju bolnišnice se je strežno osebje z rešenimi ranjenci in bolniki pridružilo bataljonu Zahodnokoroškega odreda, ki se je ta čas mudil v Kortah na Koroškem. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, 1975 Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, str. 102-103. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 219. Bolnišnico »Krtino« je na pobudo in stroške krajevnega odbora ZB NOV Jezersko obnovil v juniju 1951 Anton Štirn.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Po glavni cesti mimo gostilne Kanonir in pri zaselku Bajte zavijemo levo preko manjšega mostu. Na tem mestu je tudi tabla za bolnico Krtino. Pot nadaljujemo po ožji asfaltni in nato po makadamski cesti mimo Kamnoloma in Robnikove domačije. Čez čas zavijemo na stezo, ki nas po kakšnih 10 minutah hoje po lesenih stopnicah pripelje k bolnici. |
PARTIZANSKA BOLNICA »KRTINA« ZGRAJENA SEPTEMBRA 1944 POŽGANA JANUARJA 1945 OBNOVLJENA JUNIJA 1951 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Barbara Šemrov |
— |
— |
— |
Partizanska bolnica s spominsko ploščo |
Jezersko |
2076 ZGORNJE JEZERSKO, 235 |
|
Šestim padlim borcem na pokopališču |
Sedanji spomenik, odkrit leta 1984, nadomešča spomenik, ki je bil postavljen leta 1956, pa je zaradi slabe izdelave pričel razpadati. EŠD 9871 |
Spomenik se nahaja na pokopališču v Cerkljah, na koncu glavne pokopališke poti, na južnem robu pokopališča, ob zidu, nasproti vhoda na pokopališče. |
TRAJEN SPOMIN PADLIM BORCEM V BORBI ZA SVOBODO 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič in Stane Preskar, 5. 6. 2018, nedokončano
S.Gradišnik,15.10. 2023 |
15.10.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik - dopolnil ime spomenika |
granitna plošča z vklesano petokrako zvezdo |
Brežice |
3076/1 k.o. Cerklje |
|
Vurberk, Belec Franci in Alojz |
»Razne žrtve fašističnega nasilja in vojne
|
Pokopališče Vurberk. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Vurberk 95. |
SPOMENIK IN GROB JE NAMENJEN TUDI OČETU |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 24.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
24.9.2025. 10:05 |
24.9.2025. 10:07 |
— |
Nagrobnik |
Duplek |
K. o. 0711 VURBERK, parc. št. 386/3 |
|
Everist Silič |
Sistory: Ivan Evarist Silič, Oče: Rihard, Mati: Karolina, Datum rojstva: 27.12.1912, Kraj rojstva: Miren, Datum smrti / izginotja: 04.04.1945, Kraj smrti / izginotja: Gora pri Idriji, , Kraj pokopa: NULL |
Pokopališče v Pincah tik pred mejo, ob odcepu ceste na avtocesto. Grob se nahaja povsem spredaj. |
DRUŽINA SILIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
28.5.2023 bb |
28.5.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lendava |
— |
|
Stožice, pokopališče, Ovčak Nada |
SIstory navaja Ime in priimek: Marija Nada Ovčak, Oče. Matej, Mati: Marija, Datum rojstva: 13. 03. 1926, Kraj rojstva: Mala vas, Ljubljana, Kraj bivanja: Stožice, Poklic (soc. status): dijak, Datum smrti/izginotja: 25. 06. 1943, Kraj smrti/izginotja: Žužemberk, Kraj pokopa: Lj.-Stožice. »Naša hrabra narodna vojska s svojimi odredi, brigadami, divizijami in korpusi, opremljena z modernim orožjem, ki ga je iztrgala iz rok italijanskemu okupatorju, iz dneva v dan maščuje okupatorjeve zločine. Maščuje umorjeno Beceletovo mater2, Majcnovo mamo3, Gorenjko Milko4, našo borko Mlinarjevo5, Nino Borovo6, Sivko7, Lenko8 iz Mokronoga, Kastelčeve tri9 iz Bršljina, 17-letno bolničarko Nado10 ter 20-letno Pavlo11 in mnoge druge, ki so padle pod krvavo roko fašističnih psov. 10 Nada Ovčak iz Stožic pri Ljubljani. padla 26. julija 1943 pri Žužemberku kot bolničarka Cankarjeve brigade.« (Navodila glavnega odbora SPŽZ z dne 20. januarja 1944 za 8. marec, Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, II–1, Zbornik dokumentov, člankov in spominov, Ljubljana: Založba Borec, 1970, str. 249, 252) »DUČEK Nada, partizanka bolničarka 1. čete 3. bataljona Gubčeve brigade. Rodila se je 13. marca 1926 v Mali vasi, Ljubljana Bežigrad, dijakinja. 27. julija 1943 je bila med boji za Žužemberk težko ranjena. Legionarji MVAC so jo ujeli in v Žužemberku mučili do smrti.« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, str. 81) »Popravki tiskarskih in vsebinskih napak iz 1. knjige Zločini okupatorjevih sodelavcev, Ljubljana 1995 str. 81 DUČEK Nada napačno: DUČEK Nada pravilno: OVČAK Nada, celotno besedilo se prenese na str. 158 za OŠABEN Marjanom« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenc, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 629) Iskalnik grobov Žale, Stožice, https://grobovi.zale.si/# , ponudi podatek za Matevž Ovčak. geslo: AFŽ |
Pokopališče Stožice, Ljubljana, Oddelek: [2], Vrsta: [2], Grob: [1]. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
10.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1735 Stožice, parc. št. 670
|
|
Opatje selo, Spomenik NOB |
Kamnit steber iz obdelanega kamna je postavljen na tlakovano ploščad. Na sprednji strani so pritrjene štiri kamnite plošče z imeni padlih. Avtor Anton Uršič. Postavljen je bil 22. 7.1 961.
|
Spomenik stoji v parku ob glavni cesti, v severozahodnem delu vasi, preko ceste hiše Opatje selo 14 |
prva plošča zgoraj |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, Lanko Marušič, 19.7.2020
7. februar 2021 - dopolnil D.Divjak |
24.4.2023. 00:00 |
— |
7.2.2021 - dopolnil podatke D.Divjak
5. 2. 2022 dodal sliki M. Hladnik
M. Kermavnar, 27.9.2022, napis na spomeniku |
Spomenik |
Miren - Kostanjevica |
K.o.: 2328 - OPATJE SELO, št. parc.: 3624 |
|
Otto Hinds |
Zavezniški pilot, Američan, ki je umrl v partizanski bolnici Bela. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 49. |
Približno 100m od mesta Partizanske bolnice proti strugi potoka Bele je grob Otto Hinds-a. Do groba in do mesta Partizanske bolnice vodijo označene stezice, ki se odcepijo od planinske poti k slapu Orglice. Od parkirišča do mesta teh točk je približno pol ure hoda. |
Tu je bil 21. julija 1944 pokopan Otto Hinds. Zavezniški pilot, Američan, ki je umrl v partizanski bolnici Bela. ZB Kamn. Bistrica - Godič, 11.V.1988 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivac |
— |
— |
— |
V naravno skalo je namontirana medeninasta plošča |
Kamnik |
1891 ŽUPANJE NJIVE, 873/174 |
|
Sveti Anton na Pohorju, Spominska plošča na Ebjenkovi domačiji |
Spominska plošča, posvečena trem padlim partizanom leta 1943. Ebjenkova družina je imela med vojno odprta vrata za vse borce, tukaj je
delovala tudi kurirska postaja. Konec novembra 1943 se je v hiši zbrala skupina
borcev, na enkrat so hišo obkolili Nemci. Iz hiše je skočil zdravnik Drvenik, ki
so ga Nemci ubili. Ostali borci so se skrili v bunker, ki je bil pod kuhinjskem
podom. Nemci kljub temeljiti preiskavi niso našli nikogar. Gospodinjo so dolgo
zasliševali in ji grozili.
Odkrita 1958.
|
Na pročelju pritlične stanovanjske hiše, Sveti Anton 111 (prej Planina 57). |
V TEJ HIŠI PADLI ROD, KI TU PREBIVA, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 20.5.2011, M. Hladnik 17.11.2020
D. Divjak 31.5.2025 |
31.5.2025. 00:00 |
— |
Dopolnil z besedilom M. Hladnik 17. 11. 2020
D. Divjak dopolnil podatke 31.5.2025 |
Spominska plošča |
Radlje ob Dravi |
K. o.: 816 PLANINA, št.parc.: 499/5 in 499/1 |
|
Borcema Zidanškove brigade. |
— |
Pri Braslovškem jezeru levo, mimo drevesnice.
Spomenik je blizu Bošnaka in Rovšnika. |
NA TEM MESTU STA SEPTEMBRA 1944 PADLA V BORBI Z NEMCI
KREČA ANTON IN NEZNANI PARTIZAN. BORCA ZIDANŠKOVE BRIGADE.ZZB Braslovče. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, nedokončano. |
14.5.2021. 00:00 |
— |
— |
Monolit. |
Braslovče |
986 PODVRH, 1209/1 |
|
Debeče - Spomenik kurirski postaji TV 3 |
Spomenik je v obliki kvadrastega stolpa, sprednja stran je narejena iz strelnega orožja. Avtor arhitektonskega osnutka spomenika je Alojz Škrajnar, izdelal pa ga je kipar in pisatelj Tone Svetina. Spomenik je postavil pododbor partizanskih kurirjev za dolenjsko-belokranjsko območje 4. brigade vojske državne varnosti pri občinskem odboru ZZB NOV Grosuplje, odkrit je bil 21. maja leta 1977. Kurirsko postajo TV 3 je takoj po roški ofenzivi v jeseni 1942 ustanovil Rojc Lojze-Miha T. na Pristavi pri Stični. Posebnost te kurirske postaje je bila v tem, da so morali kurirji redno prehajati čez nemško-italijansko okupacijsko mejo. Meja je bila okupacijski ozemeljski pas, zastražen z žičnimi ovirami, minskim poljem in vojaki. Vzdrževali so stalno zvezo med vodilnimi telesi narodnoosvobodilnega boja Slovenije z vodstvi na Štajerskem in Gorenjskem, preko meje so vodili partizanske enote in aktiviste OF pa tudi številne fante z Gorenjske in Štajerske v partizane na Dolenjsko. V bližini kurirske postaje TV 3 na Pristavi je bila belogardistična postojanka Stična, kar je za kurirje predstavljalo veliko nevarnost. Belogardisti so jim bili stalno za petami, zato se je morala kurirska postaja večkrat seliti: najprej v poljanske gozdove, nato v neposredno bližino meje v Kačne in na koncu v mali gozdiček pri Debečem, dobrih 100 metrov od same meje, kjer je ostala med zimo 1942/1943. Za čez zimo so si za postajo na Debečem skopali zemljanko, v kateri so si naredili pograde, zaščitili pa so se s tremi pasovi min pred njo. Zemljanko so kurirji že zgodaj spomladi zapustili, odtlej so prebivali na prostem na različnih krajih. Zaradi naraščajoče nevarnosti so se kurirji odločili, da se premaknejo na nemško stran meje. Tudi tu so se selili iz kraja v kraj (bili so pri Tujem grmu, na Vnajnarjih, pri Gabrju, Dolgem brdu in na Jančah, blizu Jevnice in še v številnih drugih), postaja je bila lahko le dan ali dva na enem kraju. Ob kapitulaciji Italije se je TV 3 preselila v Ivančno Gorico, po nenadni nemški ofenzivi pa se je, tako kot ostale kurirske postaje na Dolenjskem, ponovno umaknila na manj poseljeno področje. TV 3 je delovala vse od roške 1942 ofenzive do osvoboditve. Proti koncu vojne so bile razmere vse slabše in delo kurirskih zvez vedno težje zaradi poostrenega patruljiranja nemških čet in zaradi porasta domobranstva na Dolenjskem. Viri: Kikelj, Lojze, ur. Pomniki NOB v občini Grosuplje. Grosuplje: Svet za ohranjevanje in razvijanje revolucionarnih tradicij ter spomeniško varstvo pri občinski konferenci SZDL, 1987. Kurirska postaja TV 3: ob odkritju spominskega obeležja na Debečem. Ljubljana : Iniciativni odbor za odkritje spominskega obeležja na Debečem, 1977 Zakonjšek, Rado. Partizanski kurirji. Ljubljana: Odbor IV. brigade VDV kurirjev relejnih postaj Slovenije, 1985. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 108. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Zahodno od vasi Debeče, na križišču poti Obolno-Debeče in Metnaj-Debeče. |
Trenutno (december 2016) ni nobenega napisa. . Nikoli nismo priznali
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Špela Balant, 13. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Samostojno stoječ pokončen kovinski spomenik |
Ivančna Gorica |
1803 METNAJ, 1252/2 |
|
OŠ Toma Brejca |
Politik Tomo Brejc je bil nosilec partizanske spomenice, organizator vstaje na kamniškem področju. Šola je imela tudi spominsko sobo, ki pa jo je vodstvo ukinilo in je na vratih vanjo ob vhodu le še napis Spominska soba. Kip je iz leta 1964.
|
Kip stoji v avli pri starem vhodu v šolo nad arkadami ob cesti Šutna 39, ki je zdaj zaklenjen, vhod je zdaj na SV strani šole nadstropje nižje. |
TOMO BREJC - PAVLE ORGANIZATOR KAMNIŠKE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 5. 2018 |
— |
— |
— |
bronasti kip |
Kamnik |
1911 KAMNIK, 311/41 |
|
Spomenik Domnovi četi na Komlju |
Pri Cimprcu je nad hišo granitna skala z napisom v spomin padlim borcem proti nacističnim enotam. Spomenik je maja 1972 odkrila Zveza koroških partizanov. V sredini skale je napis v obeh deželnih jezikih. Oktobra l. 1976 so neznani storilci spomenik razstrelili, maja l. 1978 pa je Zveza koroških partizanov postavila nov spominski kamen. Na Komlju je v boju proti nacističnim enotam padlo 12 borcev Domnove čete, med njimi 10 koroških partizanov. Dne 12. 10. 1944 so nemški žandarji in deželna straža po izdaji nekega domačina obkolili Apovnikovo domačijo na Komlju, kjer se je pogosto ustavljal Ciril Šorli – Domen s svojo kurirsko enoto (Domnovo četo). Napadalci so na skupino 14 partizanov streljali, jih nato zajeli, mučili ter vrgli v ogenj goreče hiše in gospodarskega poslopja. Tedaj je izgubilo življenje 12 partizanov, dvema je uspelo se rešiti. Avgusta 1980 sta Zveza koroških partizanov in Slovensko prosvetno društvo Edinost v Pliberku organizirala prvi spominski pohod na Komelj v spomin na poboj Domnove čete pri Apovniku. »Pohod po poteh Domnove čete« organizirajo sedaj vsako leto navadno na drugo nedeljo v juliju. K spominskim proslavam prihaja okoli 1000 obiskovalcev, mnogo jih je tudi iz Slovenije.
|
Na Komlju, ob robu poti v bližini domačije pri p. d. Cimprcu, Komeljski Vrh 2, 9150 Kömmelgupf/Komeljski Vrh |
Slovenski in nemški napis: Slava dvanajstim partizanom, padlim pri Apovniku Zveza koroških partizanov Spomenik postavljen 28.5.1972 Das Denkmal erbaut Razstreljen 31. 10. 1976 Gesprengt |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 5. 2019 neobiskano
Obiskan 3.9.2022, bb |
21.7.2024. 00:00 |
— |
S. Gradišnik dodal posnetek št.4, 21. 7. 2024 |
— |
Avstrija, Pliberk/Bleiburg |
— |
|
GOZDNIKAR IVAN |
Ivan Gozdnikar, rojen leta 1928 v Trnovem hribu kot rudarjev sin. V Celju se je izučil za mehanika in spoznal nekatere aktiviste OF ter pomagal raznašati propagandni in sanitetni material. Pridružil se je partizanom in deloval na terenu Sv. Jedert-Huda jama. Najprej je bil mladinski sekretar, zatem sekretar SKOJ. Opravljal je tudi kurirsko službo. Sovražna zaseda ga je 17. marca 1945 presenetila pod cerkvijo Sv. Jederti in ustrelila.
|
Pod cerkvijo v Sedražu, poleg župnišča. |
GOZDNIKAR IVAN JE NA TEM MESTU 17.3.1945 DAROVAL ŽIVLJENJE ZA SVOBODO SLAVA MU! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik |
20.3.2021. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 6.10.22.
Spomenik je v slabem stanju, potreben je obnove črk. |
Kamen. |
Laško |
1028 SEDRAŽ, 1147/1 |
|
Sv. Peter, pokopališče, Prodan Jože |
Sistory navaja: Ime in priimek: Jože Prodan, Oče: Ivan, Mati: Marija, Datum
rojstva: 06. 11. 1907, Kraj rojstva: Raven, Kraj bivanja: Raven, Stara občina:
Piran, Nova občina: Piran, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja:
22. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Spodnji Hrastnik, Kraj pokopa: Spodnji
Hrastnik, Država pokopa: Hrvaška. »PRODAN Josip, partizan 1. čete 2. bataljona. Rodil se je 6. februarja 1907
pri Sv. Petru pri Piranu. Dne 17. julija 1944 je bil pri Težki Vodi ranjen in
je 22. julija 1944 umrl v bolnišnični postojanki SCVPB Spodnji Hrastnik. (Zlata
knjiga občinskega odbora ZZB Piran, str. 37; ARS II, fasc. 369/III; b. Lah,
Ljubljanska brigada, str. 235) Jože Prodan, Sistory |
Pokopališče Sv. Peter/Piran, Iskalnik grobov Piran/ Sv. Peter, Oddelek 20, Vrsta 0, Številka groba 96. [Elektronski vir] Iskalnik grobov Piran Dostop: 30. 12. 2024.
|
[križ, v uniformi na fotografiji v medaljonu] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 4.1.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
4.1.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Piran |
K. o. 2633 RAVEN, parc. št. 1308 |
|
Sovinja Peč |
Posvečeno članom Livkove in Brlečeve družine, ki so jih pobili in zažgali Nemci 15. 10. 1944. Odkrit 28. 10. 1947 na pobudo ZZB NOB Kamnik.
|
Na dvorišču Livkove domačije, ob novozgrajeni škarpi, Sovinja Peč 2. Do kmetije pripelje makadamska cesta iz Trebeljevega na zahodu in iz Bele Peči oz. iz Snovika na vzhodu. |
1941 1945 POLJANŠEK FRANČIŠKA PADLI KOT ŽRTVE FAŠIZMA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2018 |
— |
— |
— |
grobišče s spomenikom, zidanim iz skal in obdanim s stebričasto ograjo |
Kamnik |
1914 ZNOJILE, 714/2 |
|
Kranj - Spomenik padlim delavcem tovarne Sava |
OPIS SPOMENIKA: Osnova spomenika padlim delavcem tovarne Sava ter posvetitev drugih dogodkov je kvader iz umetnega kamna (velikost: 370 cm x 167 cm) na katerega je pritrjenih kar pet različnih spominskih plošč, prenesenih iz različnih lokacij opuščenih obratov tovarne Sava Kranj: a) bronasta spominska plošča iz nekdanje »Save« v Kranju (Gregorčičeva ulica), dimenzije 150 cm x 75 cm, posvečena spominu delavcem kolektiva Sava Kranj, padlim v letih 1941-1945, odkrita 31. julija 1949 (povezava); b) bela marmorna plošča z bronasto pestjo na vrhnjem robu (delo Marjana Belca) in vklesanim pozlačenim napisom, posvečena 20. obletnici velike tekstilne stavke v letu 1936, ki je bila 14. septembra 1956 kot ena izmed petih podobnih plošč odkrita v tovarni Tekstilindus na Gašteju, ki jo je pozneje prevzela Sava (izvirna plošča je bila nadomeščena z novo različico, na kateri je nekaj pravopisnih napak, med katerimi je najhujša navedba, da so delavci vstopili v VELIKO DELAVSKO STAVBO namesto STAVKO); c) črna marmorna plošča z vklesanim pozlačenim napisom, posvečena sedemnajstim padlim delavcem kolektiva tovarne Tekstilindus na Gašteju, ki ga je pozneje prevzela Sava Kranj, v letih 1941-1945, slavnostno odkrita sredi junija 1946 (povezava); d) bela marmorna plošča z bronastim motivom in vklesanim pozlačenim napisom, posvečena obletnici ustanovitve OF, ki je bila prej postavljena ob spominsko ploščo padlim delavcem Save na Gregorčičevi ulici (izvirna plošča je bila nadomeščena z novo različico); e) bela marmorna plošča z bronastim motivom in vklesanim pozlačenim napisom, posvečena obletnici samoupravnega prevzema tovarne, ki je bila prej postavljena ob spominsko ploščo padlim delavcem Save na Gregorčičevi ulici (izvirna plošča je bila nadomeščena z novo različico). OPIS DOGODKA: ni podatka. VIRI: - http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21454; - POMNIKI NOB V OBČINI KRANJ, ZZB NOV SR SLOVENIJE – Občinski odbor Kranj, Kranj 1975, str. 34-37; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 221 in 230. Spominsko obeležje v sedanji obliki je postavil delovni kolektiv tovarne SAVA Kranj, odkrito je bilo poleti 1973. EŠD: 21454, memorialna dediščina |
Spomenik stoji znotraj varovanega kompleksa proizvodnih hal podjetja Sava Goodyear, Škofjeloška cesta 6, pred objektom Preizkusna postaja (op.: na zelenici ob vzhodni fasadi postaje). Dostop do spomenika ter njegovo fotografiranje je možno le ob predhodni najavi pristojni osebi za stike z javnostjo, podjetja SAVA Goodyear.
Kontaktni podatki: Goodyear Dunlop Sava Tires, proizvodnja pnevmatik d.o.o.
Skrajšano ime podjetja: Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o.
Sedež: Škofjeloška 6, 4000 Kranj, Slovenija
Telefon: +386 (0)4 207 7000
Telefaks: +386 4 207 7500
Elektronski naslov: public_relations@goodyear.com
Spletni naslov: www.sava-tires.si |
a) Spominska plošča padlim članom kolektiva (bronasta): SLAVA TOVARIŠEM NAŠEGA DELOVNEGA KOLEKTIVA KI SO PADLI KOT ŽRTVE ZA SVOBODO V LETIH 1941 – 1945 AHLIN PETER HOMAR JANEZ BEČAN VIKTOR KVEDER JANEZ BENČIČ ANTON LAMPE PAVEL BETON FRANC LOMBAR IVAN BRATUŠ MARTIN LUKANC VINKO BREJC ALBIN MEDE RUDOLF BREZAR DRAGO MOHORIČ VINKO FLORJANČIČ IVAN MRAK FRANC GOLOB MARIJA ODER CILKA GROS AVGUST PIVC ALOJZIJA HAFNER FRANC PODLESNIK NIKO HAFNER MARIJA POLIČAR JOŽE HRIBAR IVAN SMUK LADO HRIBAR FRANC STRUPI JOŽE KOKALJ ANTON TOMAŽIČ ALOJZ KOPAČ STANKO URBANC IVAN KOLMAN CIRIL VREČEK FRANC KOZINA SLAVKO ŽERKO IVAN DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV »SAVA« KRANJ 1949 b) Spominska plošča – spomin na tekstilno stavko 1936 (beli hotaveljski marmor): POD VODSTVOM KOMUNISTIČNE PARTIJE SO DELAVCI V TEJ TOVARNI STOPILI 20.8.1936 V VELIKO TEKSTILNO STAVKO SLOVENIJE OB DVAJSETLETNICI c) Spominska plošča padlim članom kolektiva nekdanjega obrata Tekstilindusa na Gašteju, ki ga je pozneje prevzela Sava (črni hotaveljski marmor): V SPOMIN IN ZAHVALO TOVARIŠEM IN TOVARIŠICAM IZ TUKAJŠNJE TOVARNE, KI SO ŽRTVOVALI SVOJE ŽIVLJENJE ZA NARODNO OSVOBODITEV 1941 – 1945 ALJANČIČ BOGOMIR KAVČIČ IVANKA ARKO VEKOSLAV KUTIN ANDREJ BURGAR NIKOLAJ SKOK VILKO FABJAN JOŽEF VIDMAR JANEZ GRADIŠEK SONJA VODNIK JANEZ HABJAN ANTON VRHOVNIK VALENTIN HAFNAR FRANC ZAVRL STANISLAV HAFNAR LEOPOLD ZIKA CVETKA KAVČIČ ANTON O.F. č) Spominska plošča posvečena obletnici ustanovitve OF (beli hotaveljski marmor in bronastim motivom): OB 10. OBLETNICI OF PRVI V STROKI 3. KONGRES OF d) Spominska plošča posvečena obletnici samoupravnega prevzema tovarne (beli hotaveljski marmor in bronastim motivom): DNE 17. 8. 1950 KOLEKTIV PREVZEL TOVARNO V UPRAVLJANJE DNE 10. 2. 1951 KOLEKTIV IZPOLNIL SVOJ PRVI 5 LETNI PLAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Damjan Renko |
— |
— |
— |
umetni kamen, bronasta plošča, hotaveljski beli in črni marmor |
Kranj |
2131 STRAŽIŠČE, 326/1 |
|
Ljubljana, spominski park na Žalah, heroj Miklavc Vlado |
Ljubljana, pokopališče Žale [B], oddelek [TAL], vrsta [L0], grob [208]
|
NARODNI HEROJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 30.1.2023, po podatkih in fotografijah Mojce Luštrek ter po obstoječem zapisu o Spominskem parku padlim borcem in talcem NOB na Geopediji. |
9.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
||
Lovrenc Brlec, Buč |
Na tem kraju je bil 24. 4. 1942 ustreljen aktivist OF Lovrenc Brlec. Spomenik je bil odkrit leta 1982. Precej zanemarjen. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 27. EŠD 21094 |
V bregu desno ob ulici, ki pelje od glavne ceste v vasi čez most proti SV, dobrih 100 m od glavne ceste, med h. št. 29a in 30b. |
NA TEM MESTU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 6. 2018 |
— |
— |
— |
klesan kamen |
Kamnik |
1917 ŠMARTNO V TUHINJU, 659 |
|
Milanu Majcnu in Jančiju Mevžlju |
Milan Majcen je bil natakar v železniški restavraciji na Zidanem Mostu in v restavraciji DAJ-DAM v Ljubljani. Leta 1940 je vzel v zakup gostilno Keršič v Ljubljani. Bil je član Zveze društev kmečkih fantov in deklet. V Ljubljani pa je postal član glavnega odbora zveze, ki je bila pod močnim vplivom KP Slovenije, in 1937 ustanovil podružnico v Sentjanžu. V gostilni Keršič so se pri Milanu Majcnu sestajali komunisti, v dneh pred kapitulacije Jugoslavije in v prvih dneh okupacije pa celo CK KP Slovenije. Postal je član KP Slovenije in začel zbirati orožje. Italijanski okupatorji so ga v začetku avgusta 1941 zaprli, a mu je po šestih dneh uspelo skupaj s Francem Leskoškom in štirimi drugimi pobegniti. Odšel je v partizane na Mokre. Septembra 1941 so ga poslali v Mirensko dolino organizirat Mokronoško partizansko četo. Borce je skušal pridobiti tudi v Šentjanžu. Skupaj z bratrancem Jankom Mevžljem so ju Nemci presenetili v Vodnikovi hiši v Murencah. Po 18-urnem boju sta oba padla. Janko Mevželj se je rodil v Mokronogu 16. oktobra 1923. Leta 1938 se je
zaposlil kot kuhar v hotelu v Zemunu. Marca 1941 je prišel v Ljubljano. Julija
1941 je postal namestnik sekretarja SKOJ v Mokronogu. Septembra 1941 ga je
mokronoški rajonski odbor OF poslal na radiotelegrafski tečaj v Ljubljano. Kmalu
po vrnitvi se je srečal s komandirjem Mokronoške čete, bratrancem Milanom
Majcnom, s katerim je 25. oktobra odšel preko nemško-italijanske meje v
Sentjanž. Nemci so ju pokopali z vojaškimi častmi na pokopališču v Sentjanžu.
Viri EŠD 29869 |
Sredi Šentjanža, zraven cerkve in gostilne Repovž, št. 14. |
Milan Majcen, Junakov in trpinov dobre sence, bodite z nami tudi mirni čas. V enoto čvrsto
družite Slovence, |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 17. 7. 2011 in Ljubo Motore, 13. 3. 2018 |
— |
— |
— |
Kip |
Sevnica |
— |
|
ŽETALE-Grob Stanka Grkoviča |
Nagrobnik na žetalskem pokopališču, kjer je pokopan v NOB padli borec Stanko Grkovič. Vir: slika in tekst Kamra, Knjižnica Ivana Potrča, Ptuj |
Žetalsko pokopališče poleg cerkve |
[zvezda] GRKOVIČ STANKO V NAS MRTVI BEDIJO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
16.maj 2021 D.Divjak |
25.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.7.2024, dodal besedilo na nagrobniku in fotografiji 2 in 3/1. |
Grob |
Žetale |
K.o.: 506-ŽETALE, št.parc.: 11 |
|
Hrpelje, Obersnel Jožef |
»PADLI IN UMRLI V VOJAŠKIH FORMACIJAH
»Civilne žrtve nacifašizma
»PADLI
|
Pokopališče Hrpelje. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Ul. Dragomirja Benčiča-Brkina 42, Hrpelje . |
[oljčna vejica] OBERSNEL CERGONJA
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 24.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
24.9.2025. 11:24 |
28.9.2025. 18:41 |
— |
Nagrobnik |
Hrpelje-Kozina |
K. o. 2560 HRPELJE, št. parc. 69/9 |
|
PARTIZANOM POMORŠČAKOM |
Spomenik (vodnjak) iz obdelanega kamna, ki predstavlja vetrnico, je delo akademskega kiparja J. Lenassija iz leta 1977. Kamne poživljajo curki vode, ki oblikujejo navidezno kupolo. Odkrit je bil na dan praznika Občine Piran 15.oktobra 1977 leta v Portorožu. Posvečen je slovenskim partizanskim pomorščakom, ki so se v okviru slovenskih partizanskih in drugih enot borili v narodnoosvobodilni vojni na Jadranu,Mediteranu in Atlantskem oceanu. Že kapitulacija kraljeve jugoslovanske mornarice 17.aprila 1941 je pokazala upornost mornarjev. SERGEJ MAŠERA IN MILAN SPASIČ sta razstrelila rušilec Zagreb ,pod vodstvom Kapitana Ivana Kerna sta k zaveznikom odpluli torpedovki Kajmakčalan in Durmitor s celotnima posadkama,vsi ti so se v vrstah zaveznikov borili proti okupatorju svoje domovine. Mnogi mornarji so se po kapitulaciji jugoslovanske vojske vrnili domov in se zelo zgodaj vključili v NOB.PO KAPITULACIJI ITALIJE PA SE JE VEČINA SLOVENSKIH MOŽ IN FANTOV ZLASTI PRIMORCEV VKLJUČILA V MORNARIŠKE ENOTE. Septembra 1944 leta je bila ustanovljena Mornariška grupa pri IX.Korpusu, v katerega so spadali Mornariški odred NOVJ pri XXX.Diziziji,obveščevalna grupa Ratko in Mornariški odred Koper, ki je deloval na obali med Miljami in Mirno. Mnogi med njimi so v tem boju žrtvovali svoja življenja ,mnogi svoje zdravje. Na vse to nas spominjata spomenik v Portorožu in staln arazstava v Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu. EŠD 7216 |
Spomenik in spominska plošča se nahajata v centru Portoroža na ploščadi Prekomorskih Brigad nasproti hotela Portorož |
napis na ležečem kamnitem kvadru: PARTIZANOM POMORŠČAKOM na levi strani kvadra: na desni strani kvadra: napis na okrogli ležeči kamniti plošči: V TEŽKIH DNEH KO VAS POZVAL JE TITO,ŠLI STE RADO BORDON |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bojan Česnik, 25.2.2017
D.Divjak 14-2-2023 |
27.10.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 14.2.2023
M.Kermavnar, 27.10.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil napis na spomeniku in dodal fotografije 3/1 do 3/5 in 4/1
|
SPOMENIK IN PLOŠČA |
Piran |
K.o.: 2631 -PORTOROŽ, št.parc.: 15631/1 |
|
Opatje selo, Spominska plošča OF |
— |
Lokacija plošče je na fasadi hiše Opatje selo 23 |
[zvezda] V TEJ HIŠI JE BIL DNE 28. 9. 1941 USTANOVLJEN PRVI ODBOR O F ZA OPATJESELO Z. B. OPATJESELO 4. 7. 1962 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, Lanko Marušič, 19. 7. 2020
7. februar 2021 - dopolnil D.Divjak |
24.4.2023. 00:00 |
— |
7.2.2021 - dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Miren - Kostanjevica |
K.o.O 2328 - OPATJE SELO, št.parc.: 3620 |