| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Pomnik bojem 2. grupe odredov na Muljavi |
Dva metra visoka, nepravilno oblikovana četverostrana piramidalna granitna skala z vklesanim napisom, postavljena 1969, spominja na zmago II. grupe odredov nad Italijani junija 1942. Spomenik je bil postavljen na pobudo borcev II. grupe odredov 8. junija 1969
Spomladi leta 1942 je II. grupa odredov - takrat najmočnejša partizanska enota na Slovenskem - bila zelo dejavna na Dolenjskem in uspela pridobiti osvobojeno ozemlje, zajeto v krogu Grosuplje - Turjak - Dobrepolje - Žužemberk - Trebnje - Višnja Gora - Grosuplje. Konec maja in v začetku junija je grupa tudi izvajala sabotaže na železniški progi med Ljubljano in Novim mestom ter zavirala njeno popravilo. To je vzbudilo pozornost poveljstva italijanske divizije Isonso, ki je sklenilo, da je za zaščito železniške progre treba očistiti in zavarovati ozemlje med Temenico in Krko. Prišlo je do Krško-muljavske bitke, ki je trajala med 6. in 12. junijem 1942. V prvih dveh dneh bojev, 6. in 7. junija, so partizani z zasedami uspešno zadrževali italijanske enote, ki so poskušale prodreti tako iz žužemberške smeri kakor tudi iz Ivančne Gorice. Toda italijanske okrepitve so iz Ivančne Gorice prihajale v vedno večjem številu, vključno z oklepniki in lahkimi topovi, zato so v poveljstvu II. grupe odredov sklenili, da Italijanom prepustijo Muljavo in se umaknejo v bližnje gozdove, da bi jih nato obkolili, ko bodo ti prispeli v Muljavo. Taktika se je zjutraj 8. junija obrestovala, ko so se v manjših skupinah približali italijanski vojski, katero so spremljali tanki in celo letala, in jih z nenadnim napadom popolnoma presenetili. Pri tem so partizani uporabljali taktiko hitrega umika na nove položaje in s tem sovražne vojake slepili v napade v prazno ter nato po njih udarjali z boka in jih silili k umikom. S tem načinom bojevanja, ki je sovražniku preprečeval, da bi ta uspel uveljaviti svojo številčno in tehnično premoč, povrhu tega pa mu povzročal zmedo in negotovost, so se partizani vse do konca bitke enakovredno kosali z italijanskimi silami in imeli pobudo pri vojskovanju. Zaustavili so tudi vse poskuse nadaljnjih sovražnikovih okrepitev; najprej poskus popravila železniške proge Ljubljana – Novo mesto, s čimer so jim prekrižali poskus prodora na Muljavo iz severovzhoda preko Bojanjega Vrha, nato pa so 9. junija v obkolitveni obroč zvabili še 1. bataljon 1. grenadirskega polka, ki je okupatorju prišel na pomoč iz Ribnice. Obroč okoli Italijanske vojske so držali še skozi 10. in 11. junij, ko jih je že načenjala utrujenost. 11. junija, ko so Italijani začeli s požiganjem zasedenega dela Muljave, je pod partizanskim ognjem padel tudi njihov polkovnik. V noči na 12. junij so se Italijani ob popuščanju partizanskih napadov odločili za umik iz Muljave v Stično in 2. grupa odredov je posledično ohranila nadzor nad tem delom osvobojenega ozemlja. V njej so italijanske sile imele izrazito številčno in tehnično premoč nad partizani. Italijanskih vojakov je bilo med 3500 in 4000, imeli pa so boljšo oborožitev kot partizani, podporo oklepnikov, lahkih topov in celo letal. Partizanov, med katerimi so bili borci II. grupe odredov in oddelkov narodne zaščite (med narodnoosvobodilnim bojem je bila narodna zaščita vojaška organizacija pod vodstvom glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet za zaščito naroda pred nasiljem okupatorjev in pred domačimi izdajalci), je bilo okoli 500. Na prvi pogled smo lahko upravičeno presenečeni, da so Italijani bitko izgubili. Toda partizanska vojska je z razdelitvijo na manjše enote, ki so se držale postavljene taktike, zvabila nasprotnika v način bojevanja, ki mu je bil tuj. Tehnološka premoč je bila ob tem neuporabna in iniciativa praktično ves čas v rokah partizanov. Žal so poročila o padlih vojakih na obeh straneh preveč si nasprotujoča, zato ne morem navesti objektivne ocene.
Zdravko Klanjšček et al., Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 – 1945, Ljubljana 1978, str. 272 – 273.
EŠD 5766 |
Spomenik se nahaja ob cesti Krka - Ivančna Gorica kakšnih 15-20 metrov stran od zadružnega doma na Muljavi. |
Na Muljavi in okolici je v juniju 1942 I. slovenska partizanska brigada – II. grupa odredov NOV in POS vodila večdnevne zmagovite boje z italijanskim fašističnim okupatorjem. 8. junija 1969 Borci II. grupe odredov |
— |
— |
— |
— |
Stanko Podržaj, 15. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Kamen |
Ivančna Gorica |
1822 MULJAVA, 63/17 |
|
Obeležje 7 padlim partizanom Gorenjskega odreda pod Malo Poljano |
OPIS SPOMENIKA: Bronasta plošča, vzidana v skalo. Ploščo je v spomin padlim borcem Gorenjskega odreda dne 28. januarja 1944 v letu 1988 postavila KS Goriče. Pred tem je na istem mestu bila plošča iz belega marmorja, vzidana v skalo. Obeležje je odkril 26. junija 1953 občinski odbor ZB Goriče. Napis na plošči ni bil točen, saj govori o padlih borcih Kokrškega odreda. Ta odred je bil ustanovljen šele 27. avgusta 1944. ti padli borci pa so pripadali 2. bataljonu Gorenjskega odreda. Novo obeležje na istem mestu je bilo odkrito leta 1988. OPIS DOGODKA: Tretja kranjska četa Gorenjskega odreda se je od septembra 1943 pa vse do nemškega napada 28. januarja 1944 v glavnem zadrževala na Kozjeku pod Malo Poljano oziroma na širšem področju Storžiča. Nekaj dni pred sovražnim napadom se je četa reorganizirala zaradi nenehnega prihajanja novincev – mobilizirancev in ubežnikov iz nemške vojske. Iz prejšnje čete je bil osnovan 2. bataljon Gorenjskega odreda, ki je imel tri čete in je štel že okrog 90 borcev. 28. januarja 1944 so okrog šeste ure zjutraj prihiteli v taborišče obveščevalci z novico, da se bližajo nemške enote. Ob pol desetih so Nemci že prvič napadli partizansko taborišče. Glavnina bataljona se je srečno umaknila proti vzhodu na južno pobočje Storžiča. Padle je naslednjega dne pokopala v skupni grob posebna skupina borcev. Janko Čimžar, rojen 21. aprila 1920, je padel zadnji, še istega dne pri Babnem vrtu, ko se je prebijal skozi nemške zasede. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 88-89; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 226; Podatki o spomenikih in spominskih obeležjih na območju KO ZB NOV Goriče, ki s svojo dejavnostjo pokriva KS Golnik, Goriče, Tenetiše in Trstenik Ni v RKD. |
Spominsko obeležje stoji v grapi na poti Zalog – Mala Poljana, v grapi pod Malo Poljano na pobočju Storžiča. |
V TEM OKOLIŠU SO PADLI ZA SVOBODO FRANC VREČEK, PRIMSKOVO JANKO ČIMŽAR, BRITOF ALOJZ DOLINŠEK, TUPALIČE FRANC MALI – MATJAŽEK, VETERNO STANISLAVA OVSENIK, ZVIRČE STANKO ŽEPIČ, DOLENJSKA NEZNANI ŠTUD. MED. IZ LJUBLJANE V SPOMIN BORCEM GORENJSKEGA ODREDA PADLIM 28. JAN. 1944 V GRAPI POD MALO POLJANO POSTAVILA 1988 KS GORIČE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mirko Mali |
— |
— |
— |
bronasta plošča |
Kranj |
2086 SREDNJA VAS, 237/1 |
|
GRM pri Radohovi vasi - spomenik trem padlim partizanom |
EŠD: 24425 Na stopničastem kvadrastem podstavku je iz sivorjavih lomljencev zgrajen simbol Triglava, ki ima na sprednji strani vzidano kamnito ploščo, bele barve, s posnetima zgornjima ogloma, velikosti 40 x 50 cm ter napisom. Spomenik je posvečen trem padlim partizanom z dne 19. 9.1942. Odkrili so ga 1961. leta. Stoji na robu gozda, v Polonščevi dolini, severovzhodno od vasi Grm. Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf stran 248 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 108 in 111 (po pomoti dvakratni vnos). |
Radohova vas, odcep za Štorovje oz Selo in sicer okoli 800 m od tega križišča |
NA TEM MESTU PADLI ZA SVOBODO 19.9.1942 KRALJ IGNAC KRALJ ALOJZ DUŠEK IGNACIJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak,1.10.2017; 19.5.2018; |
19.5.2018. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka |
Ivančna Gorica |
k.o.1805 - Bukovica, parc. štev. 162/1 |
|
Šentožbolt, pokopališče, Baloh Franc in Frančiška |
Franc: Sistory navaja: Ime in priimek: Frančišek Baloh, Oče: Janez, Mati: Franca, Datum rojstva: 14. 12. 1905, Kraj rojstva: Zgornji Tuhinj, Kraj bivanja: Doline, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Ni podatka, Poklic (soc. status): NI podatka, Datum smrti/izginotja: 18. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Izlake, Kraj pokopa: Izlake. Frančiška: Sistory navaja: Ime in priimek: Frančiška Baloh, Oče: NULL, Mati: Frančiška, Po domače: NULL, Datum rojstva: 08. 04. 1906, Kraj rojstva: Bela, Kraj bivanja: Doline, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Ni podatka, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 18. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Izlake, Kraj pokopa: Izlake. »Žrtve narodnoosvobodilne vojne na območju Št. Ožbolta […]
Franc Baloh z Doline pri Št. Ožboltu r. 14. decembra 1905 in
Frančiška Baloh, njegova žena, sta bila aretirana 18. maja 1944 in naslednji dan v Izlakah ustreljena. Zapustila sta pet majhnih otrok in 66 let staro mamo.«
(Stane Stražar, Črni graben, Od Prevoj do Trojan, Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica,1985, str. 901)
Opomba: Franc Baloh in Frančiška Baloh sta napisana tudi na spominski plošči V spomin padlim borcem na pokopališču v Šentožboltu. |
Po poti, ki vodi od pokopališkega vhoda (stopnice), levo, 3. grob v 2. vrsti levo od zvonika Cerkve sv. Ožbolta. |
[križ] DOLINARJEVI FRANC BALOH JANEZ FRANČIŠKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 12.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
12.7.2024. 00:00 |
20.9.2025. 17:44 |
— |
— |
Lukovica |
K. o. 1926 Šentožbolt, parc. št. 1 |
|
TEMENICA - spomenik partizanu Milanu Mahne in kmečkim upornikom |
EŠD: 24346 Spominska plošča prvoborcu Milanu Mahnetu predstavlja njegov reliefirani portret iz kovine, kot tudi napis, velikosti okoli 35 x 30 cm, ki je pritrjen na pravokotno kamnito ploščo svetle barve, velikosti 60 x 80 cm. Oboje je pritrjeno levo od vhoda v šolo, okoli 2,5 m od tal. Spomenik partizanskim bojem in kmečkim uporom pa predstavljata dve pokončni, okoli 2,5 m visoki hrastovi debli, premera okoli 50 cm, z izrezljanimi figurami s puškami oboroženih partizanov in kmetov, ki so oboroženih s kmečkim orodjem primernim za boj. Eno deblo - skulptura stoji pred žično ograjo, desno od vhoda na šolsko dvorišče, ki je sicer urejeno kot nekakšen muzej na prostem s spomeniki, skulpturami in z etnološkimi predmeti, drugo deblo - skulptura stoji na urejeni zelenici, v levem kotu dvorišča. Rezljani pokončni hrastovi skulpturi z upodobljenimi partizani in kmečkimi puntarji so delo kiparja samouka Petra Jovanoviča, postavljeni pa sta bili 1976. leta. |
Temenica 2, pročelje osnovne šole, kot dvorišče pred šolo |
MILAN MAHNE PRVOBOREC NOV 1922- 1941 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 8. 4. 2017; T.Bizjak, 19.5.2018; |
— |
— |
— |
spominska plošča z reliefom, skulpture iz lesa, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1807 - Temenica, parc. št.:338/4 |
|
Padli domačini. |
Na pogorišču kmetije Krempuš je spominski kamen s ploščo, na kateri so imena padlih domačinov Ivana in Angele Krempuš, ter padlih borcev Ernesta Drakslerja in Mirka Košenine.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Rečica, kmetija Krempuš. Pred Fermetom zavijemo desno v hrib, gremo mimo Gaberška (Zg. Rečica 102) in še 1 km do spomenika, kjer je vikend prikolica. |
V LETU 1942 SO ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA BOLJŠO BODOČNOST SLOVENSKEGA NARODAIVAN KREMPUŠ, ANGELA KREMPUŠ,ERNEST DRAKSLER, MIRKO KOŠENINA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
4.4.2022. 00:00 |
— |
— |
Spomenik. |
Laško |
1022 REČICA, 528 |
|
Spomenik pod Malim Vrhom |
— |
med Šmartnim ob Paki (približno 200 m od prečenja žel. proge v smeri Paška vas ob cesti na desni |
DNE 26.NOV. 1944 JE PADLO ZA SVOBODO 5 NEZNANIH TOVARIŠEV IZ ŠERCERJEVE BRIGADE V ZIMSKI OFENZIVI NEMCEV NA OSVOBOJENO ZG. SAVINJSKO DOLINO |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
kamen s ploščo |
Šmartno ob Paki |
— |
|
Napad Logaške čete na sovražno kolono, Ceste |
Spominska plošča je svetle barve velikosti cca.80 krat 60 cm na kateri je zgoraj omenjeni napis o napadu partizansske čete na okupatorja. Vir zb Logatec EŠD 21533 |
Po lokalni cesti se peljemo iz smeri Logatca proti Rovtam, v kraju Ceste 2, križišče s cesto proti zaplani je na levi strani stanovanjska hiša Petkovec 2, na kateri je na pročelju spominska plošča. |
DNE 10. 6. 1942 JE LOGAŠKA PARTIZANSKA ČETA 4. BATALJONA NOTRANJSKEGA ODREDA IZVEDLA NEDALEČ OD TOD PRVI NAPAD NA OKUPATRORJA V OBČINI LOGATEC IN MU PRIZADEJALA PRECEJŠNJE IZGUBE. OKUPATOR SE JE MAŠČEVAL NAD PREBIVALSTVOM IN NASLEDNJI DAN POŽGAL NASELJE CESTE. 8. 9. 79 ZZB NOV LOGATEC IN ODBOR BORCEV DOLOMITSKEGA ODREDA NOV IN POS |
— |
— |
— |
— |
Ivan Pergovnik, april 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Logatec |
KS Rovte, občina Logatec |
|
SAD - spomenik talcem italijanskega fašističnega nasilja nad prebivalci Doba |
EŠD: 24406 Na gomilo postavljena naravna pravokotna skala z zravnano sprednjo ploskvijo, velikosti 85 x 65 x 60 cm - temelj, zgoraj 25 cm. Na sprednji zglajeni strani je pritrjena kovinska plošča, velikosti 35 x 48 cm z reliefnim napisom. Spomenik so postavili 1985. leta in stoji na začetku gozda ob razcepu gozdnih poti, jugovzhodno od vasi Sad, na kraju Špedavc Podkavcem. Italijanski okupatorski vojaki so med ofenzivo 1. 9.1942. po naprej pripravljenem seznamu polovili po domovih večje število aktivistov in pristašev OF iz okoliških vasi. Zajete aktiviste iz Rdečega Kala so ustrelili v Radohovi vasi, štiri pa so odpeljali na kraj, kjer stoji obeležje in jih tam ustrelili. To so bili: - Ignac GREGORČIČ, roj.15. junija 1905. v Podborštu, za NOB je začel delati že leta 1941, bil je član terenskega odbora OF; - Franc MANDELJ, roj. 10. marca 1914. v Podborštu, bil je med prvimi organizatorji OF v tem okolišu in član terenskega odbora OF, - Ignac PLANINŠEK, roj. 18. sept. 1913. v Zagorici, delavec, že leta 1941 je pričel delati za OF, pozneje je bil član terenskega odbora OF; - Daniel SADAR, roj. 10. okt. 1889. v Podborštu, čevljar, pristaš OF; |
AC Ljubljana - Novo mesto - izvoz Bič - Pristavica pri V. Gabru - Pokojnica - Dob pri Šentvidu - Sela pri Dobu - Podboršt - Sad - cesta proti jugovzhodu - rob gozda - križišče gozdnih poti. |
NA TEM KRAJU SO SEPTEMBRA 1942. LETA PADLI PRVI TALCI KS DOB 1985 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 24.10.2017-15.2.2019. |
— |
— |
— |
kamnita skala z napisno kovinsko ploščo, kraj zgodovinskega dogodka |
Ivančna Gorica |
k.o. 1823 - Dob, parc. št. 363 |
|
2. bataljon Belokranjskega odreda. |
Sredi julija 1942 je bil iz 2. in 3. čete Belokranjskega bataljona ustanovljen 2.bataljon Belokranjskega odreda s tremi četami.. Njegov komandant je bil Ivan Pezdirc-Slavo, politični komisar pa Anton Ivec-Žiga. Štab bataljona se je nastanil v tej vasi. Leži severno od Bistrice in so jo Kočevarji prostovoljno zapustili decembra 1941. Tu je ostal do roške ofenzive, ko so Italijani vas požgali. Njegovo območje je bila južna Bela krajina s Poljansko dolino. Septembra 1942 je bil 2.bataljon Belokranjskega odreda vključen v Cankarjevo brigado kot njen 3. bataljon. Spominsko ploščo na obnovljeni lovski koči je odkril občinski odbor ZB NOV Črnomelj leta 1957. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 89. |
Lovska koča LD Gradac.
Lovske koče že dolgo ni več. Sedaj se tam nahaja lokostrelski poligon. O plošči ni sledu.
Dušan Škodič, obiskal 30.8.2022 |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
27.3.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Črnomelj |
1518 GRADAC, 1145 |
|
Šentjanž, Milan Majcen in Janči Mevželj |
Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 108 - 109. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 174. . Geslo: herojgrob1234 |
Pokopališče v Šentjanžu, v bližini Osnovne šole. |
zvezda NARODNA HEROJA . 27.X. MILAN MAJCEN 1 MEVŽELJ JANČI 9 SPOMENIK SO PODARILI 4 PIONIRJI ŠENTJANŽA 1 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ljubo Motore, 26. 2. 2018, 15. 3. 2018 in 21. 9. 2020 |
— |
20.9.2025. 18:10 |
— |
Grob(išče) |
Sevnica |
— |
|
Ciril Tavčar, Jesenice |
Marmornata plošča, posvečena Cirilu Tavčarju, borcu Jeseniške čete, ki je padel junija 1942 na Mežakli. Spominsko ploščo je leta 1987 odkrila Zveze borcev NOB. EŠD 18424 |
Cesta Cirila Tavčarja 3b, Jesenice, na severni fasadi bloka. |
V nekdanji Pucovi hiši, ki je stala na tem kraju, je do odhoda v partizane leta 1941 živel Ciril Tavčar, borec Jeseniške čete. Padel je 11. junija 1942 na Mežaklji. KO ZB NOV Cirila Tavčarja |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 30. 7. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Jesenice |
Cesta Cirila Tavčarja, 533/4 |
|
Dornberk, Spominska plošča |
Na fasadi krajevne skupnosti Dornberk je levo od vrat postavljena plošča. |
Stavba krajevne skupnosti Dornberk, naslov:
Gregorčičeva ulica 13, 5294 Dornberk |
DNE 26.5.1944 JE XIX. SNOUB S. KOSOVELTU LIKVIDIRALA POSTOJANKO ALPINOV
ITALIJANSKE REPUBLIKE "SALÒ". |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
LM, 19.7.2021
24.12.2021 D.Divjak |
24.12.2021. 00:00 |
— |
24.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
spominska plošča |
Nova Gorica |
K.o.: 2335 - DORNBERK, št.parc.: 222/1 |
|
Spominska plošča taborišča ukradeni otroci, Himmelberg, Nemčija |
Taborišče za ukradene otroke se je nahajalo na vzpetini med krajema Metten in Neuhausen/Offenberg, deloma v majhni samostanski zgradbi in deloma v dveh lesenih barakah.V njem so bili dečki v starosti od 6 do 10 let starosti. Spominsko obeležje se nahaja na samostanski zgradbi ob vhodu na prostor. Odkritje spominskega obeležja je 17. oktobra 2014 v pretežni meri organiziralo in sofinanciralo vodstvo krovnega samostana Metten in Občin Metten ter Offenberg. Geslo: otroci123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 29.marec 2023 |
29.3.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominski plošči |
Nemčija, Offenberg |
— |
|
Planina Vršana oz. Oblakova planina |
Manjša plošča v skali. Arh. Janez Ravnik, odkritje 19. julija 1959 na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Ribno. Torkar je bil član VOS. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 248 (kot leto odkritja navedeno 1961). Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 189. EŠD 13212 |
Nahaja se na grebenu nad planino Vršana/Oblakova planina ob pešpoti (malo pred odcepom na planino Vršana) proti Tolstemu vrhu (pot se nadaljuje proti Taležu). Dostop od mosta pri Selu ali s Taleža; sledimo samo z začetnim kažipotom označeni poti za Talež. Plošča zagledamo takoj, ko prispemo na grebensko pot in se obrnemo levo, na desni strani. |
Napaden iz zasede na tem mestu 16. februarja 1944 padel partizan Miha Torkar iz Koritnega |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
19.11.2020. 00:00 |
— |
Posnetka 4 in 5 17. 11. 2020. -- M. Hladnik |
plošča v kamnu |
Bled |
2193 SELO PRI BLEDU, 884/3 |
|
Juršče, Spominska plošča v Mrzli jami |
Aprila 1945 je po vaseh Zgornje Pivke gomazelo čudnih, grozljivih, razcapanih, umazanih, dolgolasih in dolgobradih, s puškami in noži oboroženih vojščakov, ki s(m)o jim pravili četniki. Tudi njihovi vozovi, zapreženi za mršavim konjiči, so bili v vsem drugačni ko naši domači. Polni nametanih vreč in cul, med katerimi so se gnetli tudi zanemarjeni otroci. In ženske. Strahovali so domačine, kradli in ropali. Razpuščena vojska, ki je pred bližajočimi se partizani bežala na Zahod! – A preden so zginili iz naših krajev, so zagrešili dva nezaslišana zločina. 24. aprila so z Bača v neznano odgnali še ne 18-letno Stanko Skokovo, 26. aprila pa iz Zagorja na Pivki nekaj starejšo Frančiško Fatur Blažicovo, ki je tudi izginila brez sledu. – Naslednji dan so čez Mašun pridrveli partizanski tanki, prekomorci, in zgornjepivške vasi osvobodili. S hiš so zavihrale dotlej skrite zastave, veselju ni bilo videti konca. O odgnanih dekletih pa ne duha ne sluha. In Zagorci so se samodejno organizirali in iskali in iskali. In po nekaj dneh Franckino truplo našli v kraškem breznu, imenovanem Mrzla jama Pod Gradcem, ob poti iz Zagorja na Juršče. Zraven pa Stankino truplo. Obe iznakaženi, polomljeni, polni podpludb, zaklani. To je bil najbolj pretresljiv dogodek v v vseh štirih vojnih letih. Tudi zato, ker se je dogodil na pragu svobode. – Ob letu so domačini brezno Mrzle jame zaznamovali s spominsko ploščo. Žalne besede na komemoraciji govori Janez Česnik; ob njem v imenu borcev stoji Franc Šabec. (sf) Vir: Komemoracija pri Mrzli jami, Silvo Fatur, 31.10.2017, Album Slovenije,Kamra https://www.kamra.si/album-slovenije/item/komemoracija-pri-mrzli-jami-pod-gradcem-1946.html str.: 58 Fotografija 1: Svobodna beseda Geslo: prekomorci123 |
Lokacija NI PREVERJENA; POPRAVITI |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar 19.12.2019 |
19.2.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Pivka |
K. o. 2504 Zagorje, parc. št. 2239/177 |
|
Hudi Graben |
Na spomeniku so imena sedmih borcev Črnivčeve čete, padlih v bitki čete 1. bataljona Kokrškega odreda z domobranci. Postavila Zveza borcev Leše 4. 7. 1960. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 16. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 278. |
Na skali v bregu pred hišo Hudi Graben 3 (pri Pernuševih), tj. na vzhodni strani vasi. Od glavne ceste Tržič-Begunje je plošča odmaknjena kakih 10 metrov. |
Padli za svobodo 1941 1945 Kokalj Anton Bled Dacar Egidij Kovor Avsenik Jože Zvirče Noč Janez Selo Stojan Vojko Ljubljana Ribnikar Marjan Brezje Kveder Janko Tržič Slava jim! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 10. 2017 |
— |
— |
— |
zidana plošča |
Tržič |
K. o. 2145 Leše, parc. št. 770/35 |
|
Hruševlje, grobnica padlim v NOB |
.Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 262. |
Na pokopališču Hruševlje, severno od vasi. Hiša v bližini: Hruševlje 17. |
[zvezda] 1941 1945 . Levi blok: KOT TALCI POGORELI PRI PETERNELU 22.5.1944 GAŠPERIN JOŽEFA PETERNEL PELESAN CVETKA " PELESAN ERNEST JOŽEF " PELESAN ADA MARIJA " SIRK ANTON " SIRK BERNARDINA " SIRK LIDIJA IZIDORA " TOROŠ CIRIL " TOROŠ BENEDIKTA " TOROŠ VIOLETA " TOROŠ LILIJANA " KODERMAC JOŽEF FOJANA MAVRENČIČ ANTON DOBROVO PODVRŠIČ REGINA NEBLO FRELEANI LEO MUNIH FRANC VIŠNJEVIK BUCATTI ANTONIO VENCO FABRIS RENATO VENCO VENICA ANTONIO VENCO VENICA SEVERINO VENCO CONSTANTINO MARIO CORNO DI ROSASSO ZURCO FRANCESCO CORNO DI ROSASSO Desni blok: PADLI BORCI NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 15. 4. 2020 |
4.11.2023. 00:00 |
— |
Dodal slike M. Hladnik 21. 8. 2022.
M. Kermavnar, 4.11.2023, dopolnil Besedilo na spomeniku |
— |
Brda |
2284 NEBLO, 172 |
|
Jernej pri Ločah |
Konjiška planinska pot, 25 V bližnji Ličenci je bila kurirska postaja S 2a, ki je vzdrževala zvezo s postajama S 10 v Kotu in S 2 pri Slovenski Bistrici. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Ob križišču v vasi Jernej pri Ločah . Hiša v bližini: Sveti Jernej 16. |
V SPOMIN PADLIM BORCEM NOB 1941 - 1945.HLUPIČ STANKO, CVENK FRANC, GRAČIČ FRANC, ZGUBIC ANTON, BRAČKO JULIJANA.Z ljubeznijo in ponosom se vas bodo spominjali še pozni rodovi, ker ste darovali za svobodo svoja življenja.SLAVA VAM - JUNAKI PARTIZANI! |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
https://www.google.si/maps/place/Jernej+pri+Lo%C4%8Dah/@46.323503,15.5164746,3a,75y,97.98h,94.26t/data=!3m6!1e1!3m4!1sRNd7ySmN84gMqOdZLDSGRQ!2e0!7i13312!8i6656!4m5!3m4!1s0x4765819c33c55cfd:0x53039061bf09f02d!8m2!3d46.3231484!4d15.5169193?hl=sl . .
Zaradi težav pri prikazu sem povezavo na Google Maps preselil v to rubriko. |
M. Hladnik
S. Gradišnik, 29. 11. 2024 |
29.11.2024. 00:00 |
1.10.2025. 16:35 |
S.Gradišnik, dodal fotografije in del opisa.
Grobišče pri Sv. Jerneju v Ločah je bilo jeseni 2024 prestavljeno na drugo lokacijo in obnovljeno. Manjkajo koordinate in lokacija. Javlja preds. KO ZB Slov. Konjice, Slavica Obrul. Popraviti lokacijo in določiti koordinate. |
— |
Slovenske Konjice |
K. o. 1111 JERNEJ PRI LOČAH, št. parc. 740/9 |
|
Tone Hirš, Čadovlje |
Od spomenika do spomenika, 22: tu piše, da se je kurir "smrtno ponesrečil". Od novembra 1944 do osvoboditve so kurirji tu vzdrževali zvezo s tehniko Kokrškega odreda, od decembra 1944 pa telefonsko zvezo s poveljstvom KO v Zalem potoku. Ploščo je odkrila ZB Tržič 26. aprila 1961. Zdaj je v tržiškem muzeju. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 270. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 22. |
Čadovlje 5, Tržič. Plošče ni več na obnovljeni fasadi hiše, zdaj je v depoju muzeja v Tržiču (št. 5382). |
Tu je bila kurirska javka, Ob 20 letnici vstaje |
— |
— |
Deponirani spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 1. 2018 |
— |
2.12.2025. 20:42 |
— |
Spominska plošča |
Tržič |
— |
|
Pristava |
Marmornata plošča, posvečena padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Pristave. Odkrila Zveza borcev NOV Križe 4. 7. 1958. Nekoč Pristava 10. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 66. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 279. EŠD 20977 |
Pristava 14, na JV vogalu hiše na križišču sredi vasi. |
Vas Pristava žrtvovala za Slava jim Zveza borcev Križe 1958 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 1. 2018 |
6.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 6.5.2023, dodal fotografijo 3/2 in 3/3 |
vogalna plošča |
Tržič |
— |
|
Ljubljana-Judovski spotikavci: Wohlfeilerjevim |
— |
Komenskega 26, Ljubljana |
TUKAJ JE PREBIVAL . TUKAJ JE PREBIVAL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po sliki in podatkih Mojce Župančič, 5. 9. 2021 |
11.4.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 11.4.2025, dodal fotografije 3/1 do 3/5 Zdenke Primožič. |
spotikavci |
Ljubljana |
TABOR, 3447 |
|
Spomenik petim padlim partizanom, Planina pod Golico |
Spominska plošča vzidana v skalo obeležuje kraj, kjer so 31.12.1944 padli borci NOB Zupančič Sonja, Pangeršič Janez, Koselj Tine, ter 4.2.1945 Rogelj Mirko in Treven Ela. Na drugi sliki je starejša spominska plošča na tem mestu. EŠD 5413 |
Na desni strani ceste od Planine pod Golico (naprej od opuščenega planinskega doma) proti sankaški progi oz. pred odcepom za turistično kmetijo Betel, nasproti h. št. 37.
KOORDINATE:
Planina pod Golico Vzhodno: 427668.281 Severno: 147550.4845 GPS koordinate: Geog. širina (N ): 46°28'5.16" Geog. dolžina (E): 14°3'12.09" |
Tu so Nemci in/domači izdajalci v/zasedi ubili partizane/-politične delavce/okrajnega odbora/Osvobodilne fronte/Jesenice: 31. decembra 1944 4. februarja 1945 VALENTINA KOSELJA - VANJA JANEZA PANGERŠIČA - JELKA MIRKA ROGLJA - PETKA ELO TREVEN - RUSTJO KO ZB NOV 1950 Obnovljeno 1987 ZZB NOV JESENICE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
M. Kermavnar, 17.9.2023, dodal fotografijo 3/2 |
plošča v skali |
Jesenice |
2174 PLANINA, 435/3 |
|
Stane Bokal, Jesenice |
V tej hiši je stanoval prvoborec in organizator decemberske vstaje 1941 Stane Bokal. Padel je 19. 1. 1942 na Pokljuki. 1951 jo je odkrila Zveza borcev NOB Plavž. Morebitno besedilo v spodnjem desnem kotu je prevarjeno. Trenutni lastnik hiše je ob obnovi fasade ploščo prestavil od vhoda v zidano nišo in za to dobil priznanje lokalne ZB. Ob zadnjem ogledu 2019 je bila plošča zakrita z rastlinjem. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 203. EŠD 18476 |
Cesta na Golico 8, Jesenice, na desni strani ceste. |
IZ TE HIŠE JE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 11. 8. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 230 |
|
Tone Štrumpfel |
Spominska plošča obeležuje kraj, kjer je 9. 5. 1944 padel partizan Tone Štumpfel - Ante s Planine pod Golico. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 201. EŠD 5345 |
Na levi strani ceste proti Javorniškemu Rovtu, tik ob vozišču, 50 m za odcepom proti hiši št. 1a. |
Na tem mestu je zadet od krogle okupatorja 9. 5. 1944 padel partizan Tone Štrumpfel Slava njegovemu spominu KO ZB Javornik |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 18. 3. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Jesenice |
2177 JAVORNIŠKI ROVT, 248/105 |