| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Trbovlje - Očka vrni se, padlim vosovcem |
Batičev kip Očka vrni se + plošča padlim pripadnikom VOS OF. To dvoje ne gre skupaj. Ali plošča VOS-ovcem ali kip Očka vrni se... vsi123 |
Ploščad pred Zasavskim muzejem Trbovlje
Ulica 1. junija 15 |
nedokončano |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografijah in podatkih Blaža Šobe |
30.1.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, kip Očka vrni se, S.Batiča predstavlja otroka s starši. Pomeni: Očka vrni se "s šihta". V ozadju je plošča padlim VOS-ovcem, ki je obeležena na sosednji zvezdici.
Sprememba:5. 4. 2023 |
kip, plošča |
Trbovlje |
— |
|
Okroglo - Spomenik borcem Kokrške čete |
21. in 22. aprila 1942 je v bližini vasi Okroglo potekal boj trinajstih partizanov s številčno močnejšim sovražnikom. Teden dni prej so Kokrško četo v Udin borštu obkolili Nemci in pri preboju obroča se je 14 partizanov, med njimi sta bila dva ranjena, umaknilo v Okrogelsko jamo nad Savo Jama je bila relativno varna, vendar se je našel izdajalec Pavle Kern, ki je k votlini pripeljal skoraj 2000 Nemcev, ki so poizkušali vsemogoče, da bi partizane prisilili k predaji. Vhod v votlino so obstreljevali celo z nasprotnega brega Save, jamo so poizkusili minirati, zažigali so slamo pred vhodom, iz Begunj so pripeljali ujetnike, da bi jih pregovorili k predaji. A brez uspeha. Usoden je bil plin, ki je peterico borcev takoj omamil, osem pa jih je naredilo samomor. Rešil se je le Vlado Peraić, ki je še pred pričetkom obkoljevanja odšel k Savi po vodo in se potem skrival toliko časa, da je sovražnik odšel. Izmed petih ujetnikov so štiri Nemci ustrelili kot talce, Stanko Mlakar pa se je prebil do partizanov in še istega leta padel v Udin borštu. VIRI: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije 1975, Pomniki NOB v občini Kranj, str. 118-120. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 128-129. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 224. EŠD: 15920 http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=15920 Spominsko obeležje je dal izdelati krajevni odbor ZB NOV Naklo po načrtih ing. Dušana Žagarja. Odkritje je bilo 22. aprila 1955, ob 13. obletnici tragedije. |
Cca 600 m iz vasi Okroglo proti toku reke Save. Takoj, ko pridete v gozd se odcepi širok kolovoz na desno. Po cca 80 m pridete do urejenega prostora s spomenikom in klopmi. |
V JUNAŠKI BORBI PROTI OKUPATORJU SO V DNEH 21. – 22-04. 1942 PADLI KOMUNISTI – SKOJEVCI KOKRŠKE ČETE ŽAGAR STANE ml. – star 22 let iz Srednje Dobrave ZUPANEC IVAN – star 47 let iz Kranja HROVAT LOJZE – star 40 let iz Begunj RABIČ JAKA – star 35 let z Dovjega STROJ IVAN – star 29 let iz Podbrezij POZNIK TONE – star 28 let iz Tržiča PAVLIN STANE – star 23 let iz Podbrezij SMUK SLAVKO – star 22 let iz Kranja USTRELJENI KOT TALCI 20.05.1942 V DRAGI ZUPAN TONE – star 17 let iz Šenčurja REJEC DANILO – star 28 let iz Tržiča SMUK LADO – star 19 let iz Kranja ŠMID STANKO – star 26 let iz Selc SLAVA PADLIM ZA SVOBODO MARAL BOREC NISI SUŽNIH SPON. ZA SVOBODO GNALO TE JE HREPENENJE, SI ZA VZORE SVOJE DAL ŽIVLJENJE, ZEMLJA RODNA ZDAJ JE TVOJ ZAKLON. NAJ TELO SE HRABRO V NJEJ SPOČIJE, DUH PROSTOSTI NAJ MED NAMI ŽIJE! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Greta Fister - Štamulak, foto M. Hladnik 7. 4. 2013, 18. 4. 2017, Lado Nikšič 1. 11. 2020 |
— |
— |
M. Kermavnar, 12. 5. 2023, dodal fotografiji 3/2, 3/3, uredil status in dostop. |
spomenik, pokončna plošča |
Naklo |
k.o. Okroglo, 224/2, KS Naklo |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.11 |
— |
Ob Poti spominov in tovarištva, Ljubljana, severno od mosta čez Glinščico. |
1942-1945 METALKE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018. Lokacijo popravil M. Hladnik po fotografiji in podatkih Mojce Župančič. |
18.9.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 18. 9. 2023, dodal fotografije 3/1 do 3/3 Mojce Luštrek |
Betonski steber |
Ljubljana |
Brdo, 1455/28 |
|
Petim ubitim borcem |
.Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 130. |
S ceste Križaj - Kostanjevica na Krki je desno odcep do Leničevega doma v Krakovskem gozdu. Odpravimo se gor vodno in po 20 minutah smo pri spominskem grobišču. |
DNE 27. 3. 1945 JE NA TEM MESTU ZEMLJO POJILA KRI MLADIH JUNAKOV: LAJKOVIČ VINKO STAR 22 LET, SLOVENEC IVAN STAR 19 LET, GROM JOŽE STAR 22 LET, PETERLIN STANE STAR 22 LET, BEVK RADO STAR 31 LET. VEČNA SLAVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 13. 8. 2017, nedokončano |
— |
— |
— |
kenotaf |
Kostanjevica na Krki |
— |
|
SP izgnanim slovenskim duhovnikom |
Pravokotna, uokvirjena, glajena tonalitna plošča z vklesanim napisom je posvečena izgnanim slovenskim duhovnikom. Plošča je vzidana v skalo in je bila odkrita leta 1957. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 129. EŠD 18572 |
Brestanica, odcep ceste na grad Rajhenburg ob regionalni cesti Brestanica - Podsreda. |
NA TEŽKE DNI OSTAL JE LE SPOMIN TEŽAK KOT V STRMI GORI TRD KORAK NI UNIČIL TUJEC NAS NE BEDA IZ SRCA PRIVRELA NAM JE SPET BESEDA . SLOVENSKIM DUHOVNIKOM, TISOČERIM BRATOM IN SESTRAM; IZ DOMOVINE IZGNANI PO TEJ CESTI IN DRUGOD 1941. . CIRILMETODIJSKO DRUŠTVO KATOLIŠKIH DUHOVNIKOV LRS 1957 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 6. 8. 2017, nedokončano |
— |
— |
— |
spominska plošča na skali |
Krško |
114/2, Brestanica, Škofija Celje |
|
Brestanica |
.Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 129. |
Pokopališče Brestanica.
|
SPRAŠUJEŠ SE NAROD, KI GREŠ TOD MIMO, KDO SMO MI? ZA NAROD SLOVENSKI, NJEGOVO SVOBODO, PRELILI SMO KRI… V SPOMIN PADLIM IZ BRESTANICE IN OKOLICE V ČASU NOV 1941 – 1945 AŠIČ IVAN HABINC ANTON LAKNER ALOJZ SINKOVIČ FRANCI AŠIČ JOŠKO HLEBEC DRAŠKO MEŠIČEK ANTON SITAR MARTIN ABRAM MARIJA HLEBEC JOŠKO MOŠKON JOŽE STOPAR AVGUST AGREŽ FRANC HITER BOLESLAV OMERZU JOŽE SOTOŠEK LUDVIK BRAČUN HENRIK KUKOVIČIČ JOŽE PAJDUH MIRKO ŠENER LADO BIZJAK JOŽE KINK VLADIMIR PEČNIK VILI ŠPILER ANTON BRILEJ ZVONKO KLAVŠER MARTIN PETANČIČ LEO VIZOVIŠEK JOVO BUDNA ANTON KLAVŽER JANEZ PLAUŠTAJNER ANTON ZAJŠEK MARKEC BENCE RUDI KORNHER ROMAN POHARC LADO ZIDARIČ EDI BEVC JOŽE KREVELJ RUDOLF PLETERSKI HENRIK ZLOSEL MARIJA CERJAK IVAN KREVELJ KARL PRIBOŽIČ ALOJZU ŽENER HEDVIKA CIGLAR VIKTOR KRŽIŠNIK UDI RADEJ NIKO ŽENER PAVLA DVORŠAK JOŽE LAUZEGER IVAN RAJNER BRUNO ŽENER VILKO FURLAN VILKO LEVSTIK IVO SINKOVIČ JOŽE ŽENER MIRKO GRBAC CVETKO LEVIČAR PETER SINKOVIČ MINKA ŽIVIČ JOŽE GERŠAK VIKTOR LAPUH SLVKO ŽUPEVC FRANC ZAKŠEK JOŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 24. 4. 2017, nedokončano |
— |
— |
— |
nagrobna plošča |
Krško |
488/2, k.o. Brestanica, Župnija Brestanica |
|
MUČENIKOM V SPOMIN |
.Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 129. |
Pokopališče Brestanica levo od vhoda pri cerkvi. |
MUČENIKOM V SPOMIN Tu je shranjena žara s pepelom Hlebec Joškota * 14. 1. 1914 ustreljen v Mariboru + 27. 12. 1941 upepeljen v Gradcu 30. 12. 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 6. 8. 2017 |
— |
— |
— |
SPOMINSKI STEBER |
Krško |
Brestanica, 488/2, Župnija Brestanica |
|
Pokopališče Tabor, Hrib, Loški Potok, Anton Pajnič |
Dne 12. oktobra 1944 so ( mišljeni domobranci op. DD) zahrbtno umorili Antona Pajniča s Hriba. Bil je izdan. Ubil ga je domačin Mirko Šega iz Šegove vasi. Pajničeva mama se je takrat skrila v opuščeni vodnjak, oče pa je bil v gozdu za hišo in se je skril, ko je slišal streljanje. Mladinke iz Retij so za Antona naredile lep venec in ga odnesle na Tabor. Naslednji dan so Toneta pokopali. Pogreba se je udeležila vsa organizirana mladina in drugi občani. Ko sta Pajničeva starša v tem letu pokopala še drugega sina, sta zapregla voz in odšla pod zaščito na travo. To je bil za njiju najstrašnejši dan v življenju. Nova zaveza je Mirka Šega dala na ploščo na Taboru. Vir: Karel Mikulič, Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje, Krimski bataljon- Ogenca-Jelenov Žleb, Ljubljana 2000 SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Pajnič, Oče: Anton, Mati: Frančiška, Priimek matere: Kordiš, Po domače: NULL, Datum rojstva: 14.02.1915, Kraj rojstva: Hrib, Kraj bivanja: Hrib, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmečki sin, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 12.10.1944, Kraj smrti / izginotja: Hrib, Kraj pokopa: Tabor, Država pokopa: Slovenija - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - Albin Pajnič: Sistory navaja: Ime in priimek: Albin Pajnič, Oče: Anton, Mati: Franja, Datum rojstva: 01. 09. 1917, Kraj rojstva: Hrib, Kraj bivanja: Hrib, Stara občina: Loški Potok, Nova občina: Loški Potok, Poklic (soc. status): trgovski pomočnik, Datum smrti/izginotja: 01. 03. 1944, Kraj smrti/izginotja: Slivnica, Kraj pokopa: Grahovo. Opomba: Podatek o dnevu rojstva je v Sistory (1.) drug kot na nagrobniku (2.) Podatek o mesecu smrti je v Sistory (3.) drug kot na nagrobniku (6.). |
Hrib-Loški Potok, na lokalnem pokopališču na Taborju, grob se nahaja ob zidu na levi strani poleg velikega nagrobnika družine Rus.
Hiša v bližini: Hrib-Loški Potok 98. |
PAJNIČEVI ALBIN * 2. 9. 1917 + 1. 6. 1944 ANTON * 15. 2. 1915 + 12. 9. 1944 padla kod žrtvi fašizma |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 28.7.2024, 23.8.2024 |
17.11.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetke 23.8.2024
Zdenka Primožič 17. 11. 2024 dopolnila besedilo na nagrobniku in v Opis dodala podatke iz Sistory za Albina Pajniča. |
Grob |
Loški Potok |
K.o.: 1641 - HRIB, št.parc.: 280/1 |
|
Podljubelj, skrivna pot komunistov |
. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 274. |
V podljubeljskem zaselku Lajb desno nad gozdno cesto proti Prevali, nekaj metrov pred hišo Podljubelj 277.
Koordinate S 46.4121, V 14.2699 |
TU ČEZ JE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 13. 5. 2024, po predlogi in fotografijah Mojce Luštrek |
13.5.2024. 00:00 |
— |
— |
steber |
Tržič |
K. o. Tržič, parc. št. 61/1 ali 61/3 |
|
Spomenik rešitelju zvonov. |
Spomenik je posvečen partizanskemu borcu ŠUPER ANTONU, ki je v drzni, samostojni akciji rešil andraške zvonove. Le te so nemški okupatorji želeli spustiti iz zvonika in odpeljati kot surovino za svoje vojaške potrebe. |
Pod zvonikom cerkve sv. Andreja v Andražu. |
V SPOMIN ŠUPER ANTONU ROJ. 15.1.1906 V SLATINAH USTRELJEN 16.6.1944 V FRAMU PRI MARIBORU KATERI JE OTEL ANDRAŽKE ZVONOVE NA DAN 9.3.1944 HVALEŽNI VAŠČANI |
— |
— |
— |
— |
Igor Verdev, 20.9.2018. |
— |
— |
— |
Kamnita plošča. |
Polzela |
— |
|
Ljubljana - Ilegalni prehod čez progo v Polju |
Spomenik je bil odkrit leta 1978. Dve poševni železni traverzi povezuje trapezoidna napisna plošča in peterokraka zvezdal Stoji na kraju ilegalnega partizanskega prehoda čez železniško progo. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Prehod123 |
Ob železnici, S od nje, v Novem Polju, približno 250 metrov vzhodno od podvoza pod železnico na Zadobrovški cesti. Dostop od hiše: Novo Polje, cesta III 26, 1260 Ljubljana |
1941 PARTIZANSKI PREHOD 1945 ŽG LJUBLJANA 1978 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik. Foto: M. Kermavnar |
19.2.2025. 00:00 |
21.7.2025. 16:35 |
M. Kermavnar, 19.2.2026, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 |
— |
Ljubljana |
K. o. 1772 Slape, parc. št. 54 |
|
Prežihov Voranc, Maribor |
Marmornata spominska plošča ovalne oblike je vpeta med dva kanelirana nosilca ter nosi vklesan, precej obledel napis. Plošča je bila odkrita leta 1952, zasnoval jo je inž. arh. Jaroslav Černigoj. Dopolnila: Aprila 2025 obledeli napis ni obnovljen. |
Spominska plošča je pritrjena na obcestno pročelje vile na Gosposvetski cesti 14. |
V TEJ HIŠI JE PREŽIVEL ZADNJE MESECE SVOJEGA ŽIVLJENJA IN 18. FEBRUARJA 1950 UMRL SLOVENSKI PISATELJ LOVRO KUHAR - PREŽIHOV VORANC * OB DRUGI OBLETNICI SMRTI POSTAVILI MARIBORSKI KULTURNI DELAVCI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić 3. 4. 2020. |
3.5.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 3. 5. 2025, po predlogi Mojce Luštrek dodal dopolnilo o obledelem napisu na plošči in fotografiji 3/1 in 3/2. |
Spominska plošča |
Maribor |
Gosposvetska cesta, 1431 |
|
Spomenik narodni herojinji Danili Kumar - Andreji |
Danila Kumar - Andreja se je rodila 13. novembra 1921 v Kojskem v Goriških brdih, nato pa je živela na Ježici pri Ljubljani. V predvojnih letih se je aktivno udeleževala shodov kmečkih fantov in deklet ter delavsko-kulturnega društva Vzajemnost. Leta 1939 je postala članica aktiva komunistične mladine Slovenije za Črnuče in Ježico, v začetku leta 1941 pa članica KPS. Julija 1942 je vstopila v partizansko vojsko in bila do januarja 1944 borka Tomšičeve brigade. Januarja 1944 je bila poslana na Gorenjsko kot članica sekretariata pokrajinskega odbora SPŽZ, marca 1944 je bila pred odhodom na Koroško poslana v Škofjeloško okrožje, da se seznani z uspešnim delom loških aktivistov. Na Suši pri Breznici je padla v nemško-domobransko zasedo skupaj s spremljevalko Mihelo Skok, sekretarjem rajonskega odbora KPS Škofja Loka Petrom Kavčičem - Jegorovom in njegovim spremljevalcem Ivanom Kržišnikom. Danila Kumar - Andreja in Peter Kavčič - Jegorov sta bila smrtno ranjena. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 44-45. Povezava na spletno stran:http://zbnobskofjaloka.weebly.com/breznica-pod-lubnikom.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 252. . Geslo: herojsmrt123 geslo: AFŽ |
Dostop po vojaški cesti, ki se v Podpulfrci odcepi od Poljanske ceste. Oddaljenost od Škofje Loke je 10,8 km. |
[zvezda] NA TEM MESTU JE 18. III. 1944 V N. O. V. PADLA NARODNI HEROJ KUMAR DANILA ANDREJA ROJ. 13. X. 1921 SLAVA JI! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spomenik |
Škofja Loka |
K. o. 2036 Sopotnica, parc. št. 522/6 |
|
Spominska plošča na Žbontu |
V Škofjeloškem okrožju, ustanovljenem jeseni 1942, se je ves čas čutilo, da je na tem območju prisotno osrednje politično vodstvo Gorenjske, saj so vsi pokrajinski politični forumi imeli od decembra 1942 do osvoboditve svoje sedeže na Loškem. Zato so se tudi vse politične naloge pričele uresničevati najprej v tem okrožju. Na Žbontu v Davči so od novembra 1944 do 19. marca 1945 imeli svoj sedež forumi in organi okrožja Škofja Loka: KPS, OF, SKOJ (Zveza komunistične mladine Jugoslavije), ZSM (Zveza slovenske mladine), SPZŽ (Slovenska protifašistična zveza žena) in gospodarska komisija. V zadnji sovražnikovi ofenzivi je sovražnik 23. marca hišo požgal in 28. marca 1945 v Spodnji Davči ustrelil gospodarja Antona Ranta. Zaradi slabega političnega stanja na terenu je gorenjsko vojaško in politično vodstvo konec poletja in jeseni 1942 iz Poljanskega bataljona poslalo na teren posamezne borce z nalogo, da organizirajo in oživijo politično delo ter na novo vzpostavijo vso organizacijo KP in OF. Že oktobra 1942 je bilo ustanovljeno samostojno Škofjeloško okrožje, sestavljeno iz petih, leta 1943 pa iz šestih rajonov. Prvi sekretar okrožnega komiteja KPS je postal Maks Krmelj - Matija. Razvoj odborov OF in drugih množičnih organizacij je bil v letu 1943 silovit, poleti je bilo samo v rajonu Škofja Loka 38 vaških in 6 tovarniških narodnoosvobodilnih odborov (NOO). Okrepila se je tudi partijska organizacija, saj je štela 78 članov. Poljanski rajon je imel 27 vaških in 1 trški NOO ter 46 članov partije. Rajon Selca je imel 27 vaških in 1 trški NOO ter 19 članov partije. Ustanovljeni so bili tudi rajonski odbori OF in komiteji KP. Konec oktobra 1944 sta bila iz šestih rajonov okrožja Škofja Loka osnovana dva okraja (Škofja Loka - Medvode in Poljane - Selca), okrožje se je v drugi polovici maja 1945 preimenovalo v okraj Škofja Loka. V Škofjeloškem okrožju so se zaradi prisotnosti pokrajinskega vojaškega in političnega vodstva najhitreje izvajale politične naloge, že leta 1943 so ustanovili okrožne in rajonske komiteje SKOJ, ZSM, SPŽZ in gospodarske komisije. Od novembra 1944 do marca 1945 so okrožni forumi in komiteji imeli svoj sedež na Žbontu v Davči. Anton Rant, rojen 5. julija 1900 v Davči, kmet, od poletja 1942 je vsestransko pomagal partizanom, zbiral sanitetni material za bolnišnico »C« v Spodnji Davči in tja vozil ranjene partizane. Njegovo hišo na Žbontu so 23. marca 1945 požgali, njega pa 28. marca v Spodnji Davči iz zasede ustrelili. Plošča je bila odkrita leta 1984. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 78-80. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/dav269a.html EŠD 21378 geslo: AFŽ |
Obeležje je na vzhodni fasadi hiše na Žbontu, oddaljeno od davškega mostu na Zalem Logu 5 km, Davča 55. |
V TEJ HIŠI SO DELOVALI OD NOVEMBRA 1944 DO 19. MARCA 1945 FORUMI IN ORGANI OKROŽJA ŠKOFJA LOKA: KPS, OF, SKOJ, ZSM, SPZŽ IN GOSPODARSKA KOMISIJA. V OFENZIVI MARCA 1945 JE SOVRAŽNIK DOMAČIJO POŽGAL IN USTRELILI GOSPODARJA RANT ANTONA. OKROŽNI ODBOR AKTIVISTOV OF 1984 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Železniki |
— |
|
Oto Vrhunc, Pirniče |
Kvadratna marmorna plošča z napisom, posvečena narodnemu heroju in pesniku Otu Vrhuncu - Blažu Ostrovrharju. Odkrita je bila 4. julija (ali avgusta) 1966. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 55. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 91. |
Plošča je nameščena na hiši Zgornje Pirniče 84. |
V tej hiši je živel partizanski pesnik in komandant škofjeloškega odreda Oto Vrhunc - Blaž Ostrovrhar rojen 10. 2. 1915 v Selcah padel 5. 4. 1945 nad Topolami pri Selcah ZB NOV Medvode |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 4.10.2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Medvode |
1974 ZGORNJE PIRNIČE, 18/3 |
|
Spominska plošča vsem padlim v NOB |
Posvečen je vsem padlim v narodnoosvobodilnem boju, talcem fašističnega tabora in umrlim v internaciji. Foto: Eva Marinič besedilo123 |
Spomenik se nahaja pred vhodom v Vilo Vipolže ob glavni cesti, ki vodi skozi vas Vipolže. |
Je vidno na sliki spodaj. nedokončano xxxx |
— |
— |
— |
— |
Eva Marinič, 20. 12. 2016
15. februar 2021 - dopolnitev D.Divjak |
15.2.2021. 00:00 |
2.8.2025. 19:27 |
15.2.2021 - dopolnitev podatkov D.Divjak |
— |
Brda |
K.o.: 2287 - VIPOLŽE, št.parc.: 532/2 |
|
Lokavec, Spomenik NOB |
Na dvignjen, z verigo ograjen prostor so postavljene tri marmorne napisne plošče. Avtor je A. Rustja. Odkrit je bil 19.9.1965. Plošči z vklesanimi imeni sta bili dodani leta 1980.
|
Spomenik stoji v vzhodnem delu vasi (na Grajšku), na križišču poti. Hiša v bližini: Lokavec 3 |
[zvezda] . PADLI V NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.11.2019 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Ajdovščina |
K. o.2381 Lokavec, parc. št. 23/5 |
|
Spomenik umrlim izgnancem, Lenart v Slovenskih goricah |
https://www.drustvo-izgnancev.si/media/pdf/vestnik/stevilka_133_134___september_2019__pdf_dokument___1_5_MB_.pdf DIS Društvo izgnancev Slovenije 1941 - 1945 https://www.svobodnabeseda.si/wp-content/uploads/2022/04/sb77-marec-2022-web.pdf stran 6 |
V centru Lenarta zapeljemo na Jurovsko cesto in po njej do pokopališča na desni strani, Jurovska cesta 14. |
DRUŠTVO IZGNANCEV FICKO JANEZ 1899 - 1942 znak DIS 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 14.april 2020, 23.6.2023, 15.9.2023 |
15.9.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal posnetke, 15.9.2023 |
Spomenik |
LENART V SLOVENSKIH GORICAH |
K.o..: 532-LENART V SLOVENSKIH GORICAH, št.parc.:311 |
|
Napad minerjev Gorenjskega odreda |
Spomenik zaradi pozne postavitve (1988) ni evidentiran ne v RKD ne v knjigi tržiških spomenikov. Na njem je tudi ime padlega Antona Kokalja - Štefana, ki je imel spominsko ploščo nekaj nižje ob stari cesti Palovče-Leše, ki je danes zaraščen kolovoz, vendar je tam ni več najti. |
Na severni strani križišča, kjer se s ceste Begunje-Tržič odcepi cesta proti Lešam, tik ob cesti. |
II. minerska četa Gorenjskega odreda je tu 20. VI. 1944 iz zasede napadla dve nemški policijski vozili, ju s posadkama vred uničila, orožje, strelivo in opremo pa zaplenila. V naskoku je padel Anton Kokalj - Štefan z Bleda. Postavila Krajevna skupnost Leše 1988 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 10. 2017 |
— |
— |
— |
bronasta plošča |
Tržič |
K. o. 2145 Leše, parc. št. 732/41 |
|
CAJNARJE, vaško pokopališče - grobišče padlih borcev v NOV |
Spomenik padlim borcem v NOV predstavlja urejena površina, peščena, okvirjena z betonskim robom in zidom pokopališča, velikosti 3,00 x 3,00 m. Na sredini je betonska plošča in na njej še dva betonska kvadra, spodnji 0,50 x 0,50 x 0,15 m, zgornji 0,30 x 0,30 x 0,15 m na katerih stoji kamnit obdelan steber iz eneka kosa, visok 1,70 m, spodaj širok 0,30 m, zgoraj 0,50 m in debel 0,20 m. Na dostopni strani stebra je vklesano sporočilo in imena znanih padlih borcev. Grobišče in spomenik sta v kotu, levo od vrat na pokopališče. https://obelezja.wordpress.com/2018/03/14/cajnarje-pokopalisce-grobisce/ foto Miloš Toni |
Po cesti iz naselja proti cerkvi sv. Jurija, kjer je krajevno pokopališče, in odcep do lovske koče na Okroglici in naprej do zaselka Gora oz. Kranjče. |
TU POKOPANIM PADLIM BORCEM NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 3.april 2020, dop.T.Bizjak in P.Strajnar 15.9.2020
|
3.4.2020. 00:00 |
— |
— |
kamen, beton - memorialna dediščina |
Cerknica |
K.o.:1663-CAJNARJE, št.parc.: *1 |
|
Koprivnica - stara šola |
.Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 129. |
Spominska plošča se nahaja na fasadi nekdanje šole v Koprivnici. Ob vhodu v podjetje Akra d.o.o. |
Svoja življenja so dali v narodnoosvobodilni borbi 1941 – 1945 Anderluh Slavko Moškon Martin Božičnik Ivan Ojsteršek Franc Brinovčar Janez Plevnik Franc Brljavec Ivan Rabuda Franc Devetak Anton Roštohar Martin Kajba Ernest Skale Anton Klakočar Jože Sotošek Franc Kostanjšek Štefan Šterban Franc Kvenderc Franc Umek Štefan Lipej Avgust Vodopivec Franc Slava njim! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 24. 2. 2017, nedokončano |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Krško |
5/2 k.o. Koprivnica |
|
Tosama, tovarne delavcem |
Ni v RKD. |
Plošča se nahaja na severni, obcestni fasadi stavbe tovarne Tosama, 60 m vzhodno od vratarnice (h. št. 35). Dostop je mogoč z vratarjevim dovoljenjem, da pa se jo videti tudi skozi ograjo ob glavni cesti skozi naselje (Šaranovičevi cesti). Nekaj metrov prej je spominska plošča padlim. |
TOVARNE DELAVCEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 6. 7. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Domžale |
1959 DOMŽALE, 2391/5 |
|
Spomin na Josipa Vidmarja |
Ploščo so odkrili oktobra 2017, slavnostni govornik je bil Matjaž Kmecl. |
Na zidu starejše vile, Ulica 27 aprila št. 1, v Rožni dolini. |
v tej hiši je živel in delal JOSIP VIDMAR 1895-1992 kulturnik, esejist in politik |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 26.10.2017 |
— |
— |
— |
Plošča na zidu |
Ljubljana |
Gradišče II, 48/6 |
|
Rogaška Slatina - Spominska skulptura Borisa Kidriča |
Doprsni kip Borisa Kidriča v Steklarni Rogaška Slatina ni edino spominsko obeležje, ki je posvečeno temu pomembnemu slovenskemu narodnemu heroju. »Kidričev memorial« je postavljen tudi v centru zdraviliškega parka, med hoteloma Sava in Donat oz. pred »terapijo«, kakor domačini imenujejo ustanovo za diagnosticiranje zdravstvenih stanj in zdravljenje raznoraznih obolenj. Avtor spomenika, ki je bil postavljen v letu 1983, je kipar Stojan Batič. Ogled je možen kadarkoli. Viri:
|
Kip Borisa Kidriča se nahaja v osrednjem delu slatinskega zdraviliškega parka. Skulptura stoji pred "terapijo" oz. med hoteloma Donat in Sava. |
Nad kipom: "LJUDSTVO, KI SE JE BILO V NAJHUJŠIH TRENUTKIH SVOJE ZGODOVINE ODLOČILO, DA RAJE STOJE UMRE, KAKOR KLEČE ŽIVI, IN JE PRAV S TO HEROJSKO ODLOČITVIJO UTRLO POT SVOJI OSVOBODITVI, NE BO SVOBODE NIKOLI VEČ IZPUSTILO IZ ROK. B. KIDRIČ." |
— |
— |
— |
— |
Daniel Siter, 20. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Kip Borisa Kidriča s spominsko ploščo |
Rogaška Slatina |
2635 Rogaška Slatina, 353/41, Zdravilišče Rogaška-Zdravstvo d.o.o. |
|
BOJ ZA OBSTANEK / EKSISTENZKAMPF |
Informacijska tabla podrobno opisuje dogodke iz treh obdobij moderne slovenske zgodovine v Dravski dolini: boja za severno mejo, druge svetovne vojne in osamosvojitvene vojne. |
— |
Medtem, ko je do partizanskega odpora prišlo na območju Pohorja že poleti 1941 (višek je odpor dosegel v letih 1944 in 1945), se je na zelo izpostavljenem in velikem območju severno od Drave, odporniško gibanje začelo organizirati v začetku leta 1944. Tukaj so v letih 1944 in 45 obstajale in delovale partizanske enote Lackova četa, Lackov bataljon in Pohorski oziroma Lackov odred. Zaradi ločenosti od ostalih partizanskih enot, služb in ustanov, so se lahko zanašali le nase in na podporo prebivalstva, kar jim je občasno povzročalo večje težave pa tudi žrtve. Lackov odred je na svojem operativnem območju močno vznemirjal okupatorja, ne samo zaradi vojaških, ampak tudi nacionalno političnih razlogov. S svojim delovanjem, še posebej po 22. septembru 1944, ko je na Kozjak prispela glavnina odreda, je prisilil okupatorja, da je tudi na tem območju krepil svoje postojanke. Kljub močnim nemškim pritiskom in ofenzivam je Lackov odred uspešno prestal zimske mesece in v tem času izbojeval nekaj pomembnih zmag, utrpel pa je tudi nekaj izgub. Operativno in borbeno je deloval tudi na avstrijski strani Štajerske, vse do konca vojne pa je prav na širšem radeljskem območju bojeval vrsto bojev. S svojim delovanjem je na zelo izpostavljenem območju številnim pripadnikom drugih narodov omogočil, da so se vključevali v boj proti fašizmu, še posebej avstrijski skupini Avantgarda, oziroma bojni skupini Steiermark, ki je ob koncu vojne imela v svoji sestavi okoli 500 borcev. Brez podpore Lackovega odreda ta skupina ne bi mogla delovati. V obdobju delovanja severno od Drave je Lackov odred za svoje potrebe organiziral tudi obveščevalno službo, kurirske zveze, propagandno dejavnost in partizanski tisk ter zadovoljivo zdravstveno oskrbo. Ob koncu vojne je bil Lackov odred del najsevernejše zapore Jugoslovanske armade, ki je predvsem nemškim enotam preprečevala umik sovražnikove vojske, ki si je želela iz Ivnika ter preko Radeljskega prelaza in Marenberga (Radelj) prebiti na Koroško. 14. maja 1945 je bil odred iz avstrijskega ozemlja napoten v Maribor, kjer je bil 22. maja 1945 razpuščen. |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
Datum vnosa pred migracijo: 0026/07/26 00:00:00 |
bb |
— |
4.8.2025. 09:36 |
Informacijska tabla je odstranjena (5.1.2025). bb |
— |
Radlje ob Dravi |
— |