| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Lobnica- Spominsko obeležje Lojzetu Dežmanu-Branku |
OPIS SPOMENIKA: Obeležje je sestavljeno iz samostoječega marmornatega bloka bele barve, v obliki skale z zglajeno čelno ploskvijo (dimenzije: višina 160 cm, širina 80 cm, debelina 5-10 cm), na katero je pritrjena spominska plošča iz sivega hotaveljskega marmorja z vklesano rdečo petokrako zvezdo in napisom (dimenzije: višina 50 cm, dolžina 60 cm, debelina 2 cm). Avtor: Damjan Renko, izdelava: Kamen Jerič, Jože Jerič s.p., Struževo 3/b, 4000 Kranj in Cumulus d.o.o., Savska loka 21, 4000 Kranj. Ilegalna partizanska tehnika »JOŠT« je delovala nekje od sredine leta 1944 ter je bila sestavni del Kranjske okrožne tehnike. To je bil čas izredno nevarnih aktivnosti ranjene okupatorske zveri, ki so ji izdatno pomagali domači izrojenci – domobranci. Ti so bili še toliko bolj nevarni saj so kot domačini poznali ljudi in kraje. Konec oktobra 1944 je vodenje tehnike »JOŠT« prevzel Alojz Dežman-Branko, ki se je do tedaj zdravil zaradi strelne rane, ki jo je dobil v boju z domobransko zasedo pri Bobovku maja 1944. Ob prevzemu tehnike ji je Dežman dal konspirativno ime Jošt, po gori, ki jo je skupaj z delavci kranjskih tovarn pred vojno redno obiskoval za prvi maj. Tehnika Jošt je delovala v sila neprijaznih razmerah, še posebej v zimskem času, primanjkovalo je hrane, tiskarskega materiala, ljudi, še posebej pa se je situacija zaostrila po uničenju partizanske tehnike Greben, ki je prav tako delovala v Kokri. Izredno nevarni so bili domobranci iz Tupalič, ki so pogosto hajkali in hodili na lov, kot so se sami hvalili, v Kokro in dolino Podstoržič. Tako so zdesetkali partizanske kurirje, ki so povezovali tehniko Jošt z drugimi enotami v tem delu Gorenjske. Kljub tem, skoraj nemogočim razmeram, je Dežmanu in njegovim uspelo decembra 1944 natisniti 1000 letakov s pozivom zapeljanim Slovencem, torej švabobrancem, naj se najkasneje do 15 januarja, ko je še veljala amnestija, pridružijo osvobodilnemu gibanju in 7200 propagandnih trosilnih lističev. OPIS DOGODKA: Usodnega 13. januarja sta bila v tehniki vodja Dežman in partizanka Angelca Šmid, saj sta partizana Zdenko in Vekoslav odšla na Javorniški preval po hrano. Okoli 07. ure se je tehniki približala enota tupaliških domobrancev, sedemnajst po številu, ki je razpolagala z informacijo izdajalca, kje se tehnika nahaja. Med obkoljevanjem je eden od domobrancev nehote z nogo zapel za žico, ki je bila položena od barake do stražarskega mesta in povzročil zvonjenje zvončka na katero je bila žica privezana. Vodja Dežman je nemudoma skočil proti izhodu iz barake in posegel po edinem orožju, ki so ga imeli, to je po italijanski ročni bombi in jo zalučal pred vhod. Takrat ga je švabobranec z brzostrelko ustrelil v prsa, tako da je bil na mestu mrtev.V baraki so izdajalci ujeli partizanko Šmidovo in jo zvezano in med pretepanjem odvedli v dolino. Še pred odhodom so izropali tehniko in pokojnemu Branku ukradli nove gojzarje, iz skrivališča blizu tiskarne pobrali tiskarski material in kočo zažgali. Med potjo v dolino in na bližnji kmetiji so se hvalili in vsem pripovedovali o svojem » junaškem » napadu na dva tako rekoč neoborožena partizana. Žalostna novica o moževi smrti je že v dopoldanskem času dosegla tudi njegovo ženo Jožico Dežman, ki se je nato s sposojenim konjem in sinovoma Alojzem in Brankom in mladoletnim sosedom Mihom Nagličem odpeljala na kraj zločina in domov pripeljala truplo svojega moža. Moža in očeta svojih otrok je nameravala po krščanski navadi pokopati na pokopališču v Predosljah, vendar ji to cerkovnik in domobranci niso dovolili. Tako je bil zaveden in pogumen Slovenec pokopan na Kokrici za pokopališkim zidom in šele po osvoboditvi je bil deležen pogreba, kot se spodobi. VIRI: - Marijan Masterl, Kranjski Zbornik 1990, Tehnika JOŠT - V spomin Lojzetu Dežmanu (1912-1945), - Ana Benedetič: Partizanske tehnike in tiskarne na Gorenjskem, Kranjski zbornik 1970, str. 32-41, - Niko Kavčič: Škofjeloško okrožje - zibelka partizanskega tiska na Gorenjskem, Loški razgledi III/1956, str. 26-38, - Jože Krall: Partizanske tiskarne na Slovenskem: Gorenjske in Štajerske tiskarne, Ljubljana 1976 (Knjižnica NOV in POS, 40), - Janez Kopač: Razvoj partije in osvobodilne fronte v okrožju Kranj, Kranjski zbornik 1980, - Nada Holynski: Zveze med narodnoosvobodilno borbo na Gorenjskem (PTT arhiv, Bg 1978/78), - Niko Kavčič: Varnostno obveščevalna dejavnost med NOB na Gorenjskem, Varnost, strokovni bilten RSNZ SR Slovenije, letnik I/1981, št. 5 in 6; letnik II/1982, št. 1, - Marijan Masterl: Partizanske tehnike in ciklostilni tisk v Kokri, Kokra, izdala ČZDO Komunist in Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana 1985, - Telesna kulturna skupnost Kranj: Padlim športnikom 1941-1945, Kranj 1985, Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 220. Spominsko obeležje je postavila KOBZV NOB Kokrica, odkrito je bilo 24.8.2014. |
(Satelitska pozicija: Kota 910 mnv, N460 20.304, , E 0140 27.780,)! Do lokacije bunkerja se pride po makadamski cesti v dolino Lobnice, ki se od regionalne ceste RC 210 Kranj-Jezersko odcepi v levo, pri kmetiji "Povšnar" (602 mnv). Makadamska pot v spodnjem delu doline Lobnice poteka približno 1,5 km ob potoku, kasneje pa se strmo vzpne na južna pobočja Riglija ter po nadaljnjih 1,5 km vožnje ta prečka in nas pripelje vse do parkirišča na nekako 900 mnv, kjer parkiramo vozilo. Nadaljujemo po strmi gozdni poti in prečkamo potok Vobenca ter po približno 15 metrih zavijemo desno proti vzhodu. Po ozki gozdni stezi prehodimo še približno 100 m in prispemo do spodnjega roba precej velikega melišča, kjer so pod njegovim SV robom tudi ostanki nekdanjega bunkerja partizanske "Tehnike JOŠT". |
V LETIH 1944-1945 JE OD TU PARTIZANSKA TEHNIKA JOŠT VLIVALA POGUM V SRCA SVOBODOLJUBNIH GORENJK IN GORENJCEV. PO IZDAJI JE 13.1.1945 OKUPATORJEVA KVIZLINŠKA ENOTA IZ TUPALIČ TEHNIKO NAPADLA IN UNIČILA. V NEENAKEM BOJU JE DAROVAL ŽIVLJENJE ZA SVOBODO NJEN VODJA LOJZE DEŽMAN-BRANKO S KOKRICE. KRAJEVNA ORGANIZACIJA BORCEV ZA VREDNOTE NOB KOKRICA 2014 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Damjan Renko |
— |
— |
— |
beli in sivi hotaveljski marmor |
Preddvor |
— |
|
Padlim v NOB, Matavun |
Na prostoru, ograjenem z nizko kovinsko ograjo, je postavljen zid, zidan iz obdelanega kamna, v katerega je vzidana plošča, na kateri so izpisana imena padlih borcev, žrtve fašističnega terorja in umrlih v koncentracijskih taboriščih v letih 1941 do 1945. Odkrit 10. 8. 1952. |
Spomenik se nahaja v Matavunu ob cesti, ki pelje iz Famelj v Divačo, nasproti hiše s hišno številko Matavun 1. |
V TRAJEN SPOMIN NAJBOLJŠIM SINO= BORCI PADLI V NOV: ŽRTEV FAŠISTIČNEGA TERORJA UMRLI V KONC. TAB. V NEMČIJI: VEČNA JIM SLAVA ! MATAVUN 10. 8. 1952 ZV. BORCEV NOV - MATAVUN |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 28. 10. 2018 |
— |
— |
— |
Prostostoječi spomenik |
Divača |
— |
|
Marija in Jurij Debič |
— |
Pokopališče Žalec, ob zahodnem zidu. |
MARIJA - ŽRTEV OKUPATORJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 1. 10. 2020 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Žalec |
— |
|
Kranj, pokopališče, Pucelj Ivan |
Sistory navaja: Ivan Pucelj, Kraj smrti/izginotja: Struževo. Glej tudi: Spomenik Janku Puclju-Cenetu, Struževo. |
Mestno pokopališče Kranj, D-8/12,13 |
PUCELJ - EVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 4.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
4.3.2023. 00:00 |
20.9.2025. 09:34 |
— |
— |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Čirče - Spominska plošča Valentinu Gregoriču |
OPIS OBELEŽJA: Spominska plošča iz sivega marmorja vzidana v pročelje hiše v kateri je Valentin Gregorič stanoval po svoji naselitvi v Kranj. Napis je vklesan in rdeče obarvan. OPIS DOGODKA: Ustreljeni talec Valentin Gregorič je bil član KP že od leta 1933 in sicer v Lazah pri Ljubljani. Za OF je začel delati takoj po poletju 1941. Zaradi izdanih političnih sestankov na njegovem domu je bil Gregorič 24. januarja 1944 aretiran, odpeljan v Begunje in že čez nekaj dni ustreljen kot talec v skupini, ki je padla pri Šentvidu nad Ljubljano. Spominska plošča je bila odkrita ob tedanjem občinskem prazniku 1. avgusta 1953. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 21-22. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 222. EŠD: 21449, memorialna dediščina |
Smledniška cesta 39, Čirče, na pročelju hiše. |
IZ KRVI TALCA VALENTINA GREGORIČA PADLEGA 31. 1. 1944 JE VZKLIL CVET SVOBODE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
ZB NOB KO Čirče, junij 2014 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Kranj |
2123 ČIRČE, 214/51 |
|
Družina Miklavčič iz Suše |
Svojci, ki so skrbeli za grob, želijo opustiti skrb zanj in odstraniti ploščo, čeprav v evidenci upravljavca niso navedeni kot najemniki ali lastniki grobnih polj in zato tudi nikoli niso plačevali najemnine ali drugih dajatev. kakor je to v primeru vojnih grobišč. Aprila 2020 je grob lepo urejen. Napis na nagrobniku je obnovljen. M.Kermavnar Glej tudi spominsko ploščo družini v Suši. |
Pokopališče na severnem robu vasi Poljane. |
MIKLAVČIČ IZ SUŠE OČE JANEZ ROJEN L. 1893 MATI ANA 1898 OTROCI ALOJZIJA 1930 ANTON 1932 JANEZ 1933 METOD 1935 IVANKA 1937 ANA 1939 OD OKUPATORJA USTRELJENI 25.3.1945 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik po podatkih Milene Sitar 6. 3. 2019 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Gorenja vas |
2047 DOBJE, 297 |
|
Borovlje |
Postavljen 30. 4. 1959, ko je bilo odprto novo pokopališče in so prekopali
pokopane s starega. Gre za borce Bračičeve brigade, ki so padli 12. in 13. maja
v borbi z nemškimi in drugimi enotami, ki se niso hotele predati.
|
Borovlje Ferlach pokopališče na V robu mesta.
Hiša v bližini: Georg-Lora-Straße 41, 9170 Ferlach, Avstrija |
centralno obeležje: ŠTEFAN TRBOVŠEK JOŽE CIGOVC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
6.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografijE 1 do 3 ter 4/3, dopolnil napis na spomeniku
M.Kermavnar, 22.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povezavo na Slovenski Tednik
M.Kermavnar, 6.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povezavo na Slovenski Tednik |
— |
Avstrija |
— |
|
ZAVRŠE-Spomenik padlim borcem 1. Pohorskega bataljona v Završah |
Tragedija v Završah. Patrulja Pohorskega bataljona se je po 8. januarju 1943 zadrževala na mislinjskem območju. 16. januarja je krenila iz Zgornjega Doliča v Završe. Prenočila je na župnijskem seniku. Tosa bila je izdana. Ko so Nemci pričeli streljati, se je skupina partizanov naglo ločila. Poskušali so se prebiti v gozd, ki je bil blizu hleva. Karel Dolinšek-Čiko, Franc Hudomalj-Milorad, Karel Rotovnik-Gojko in Jožefa Tekauc-Pepca so se drug za drugim pognali iz hleva, vendar so smrtno zadeti obležali na ozki čestini. Peti je skočil iz hleva Sandi-Maks Kink. Sovražne krogle so ga zadele v roko in nogo. Nemci so ga ujeli. Kmalu sta se iz hleva zaslišala še dva strela. Fortunant Verboten in Anton Žmavc-Janko sta si vzela življenje, da ne bi prišla v roke sovražnika. Hlev so Nemci zažgali. Zamisel za spomenik sta načrtovala ing.arh. Branko Kocmut in ing.arh. Ivan Kocmut. Spomenik so odkrili 4. 7. 1968 VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. Vir: Vodnik 304 |
Iz glavne ceste Mislinja-Velenje, pred Gornjem Doliču zavijete na desno za naselje Završe. Pred pokopališču pred veliko lipo stoji granitni spomenik. |
TRUDNI POČIVAJOČI IZDANI SO TU PADLI ZADNJI PARTIZANI SLAVNEGA POHORSKEGA BATALJONA 17. 1. 1943. DOLINŠEK KAREL - ČIKO, HUDOMAL FRANC - MILORAD, ROTOVNIK KAREL - GOJKO, TEKAVEC PEPCA, VERBOTEN FORTUNAT, ŽMAVC ANTON - JANKO, IN ALEKS. SPOMINSKO ZNAMENJE JE PADLIM PARTIZANOM POSTAVILO LJUDSTVO TEGA KRAJA 1968 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 4. november 2017
21.4.2021 popravil M.Hladnik
6.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
6.6.2021. 00:00 |
— |
Popravil besedilo na spomeniku po opozorilu Mojce Luštrek. M. Hladnik 21. 4. 2021
6.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Granitni spomrnik |
Mislinja |
K.o.: 886-ŠENTVID NAS VALDEKOM, št.parc.:498/2 |
|
Partizanska bolnica Pavla, Spomenik umrlim bolnici |
Spomenik predstavlja napisna plošča pritrjena na naravni kamen. Fotografija 1: mesto, kjer se iz gozdne cest spusti steza proti bolnici.
Sedaj vidnih ostankov bolnice ni več, stoji pa obeležje. EŠD 4803 za Partizanska bolnišnica Pavla |
Spomenik je lociran v gozdu globoko pod Hudim poljem v kraju imenovanem pod Botam.
Dostop: S ceste Vojsko – Predmeja na Hudem polju (6,5 km z Vojskega) zavijete levo mimo spomenika bolnici Pavli proti Krekovšam (Idrijski Bela 21). Naravnost po slabi gozdni cesti se peljete 4,3 km. Tu je na drevesu majhen smerokaz za Pavlo (GPS 45°58'46.8"N 13°55'50.6"E). Steza vodi po pobočju navzdol skozi gozd. Čez 400 m pridete do struge potoka, ki je verjetno večino časa suha, se rahlo povzpnete levo okoli grebena in takoj spustite na prejšnjo višino. Tu zaradi žleda ni drevja in močno podrastje zakriva stezo. Polagoma se spuščate po pobočju in povzpnete na naslednji greben (cca 100 m od potoka). Na levi strani opazite obeležje 69 partizanom, ki so umrli v SVPB Pavla in njenih oddelkih (GPS 45°58'42.1"N 13°55'27.4"E). Steza vodi še 100 m naprej do mesta, kjer je bila bolnica Pavla in kjer stoji spomenik. (GPS 45°58'43.0"N 13°55'20.3"E).
Dostop je možen tudi iz doline Belce od lovske koče na Krekovšah, Idrijska Bela 21. Pri koči je smerokaz za planinsko pot. Na njem je predviden čas 50 minut hoje. Vodi tudi izjemno slaba gozdna pot, ki zaradi strmine in grobega kamenja na njej za avto ni primerna.
|
V SPOMIN DEVETINŠESTDESETIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 24.10.2019 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Idrija |
K. o. 2356 Čekovnik, parc. št. 892/1 |
|
ČATEŽ - spomenik padlim borcem različnih brigad |
EŠD: 20800 Sredi petokakega granitnega platoja s stranicami dolgimi 140 cm, stoji 270 cm visok okrogli obelisk - steber premera 25 cm, sestavljen iz svetlega kamna in več delov. Na višini 110 cm je vgrajena kamnita plošča, temne barve, velikosti 50 x 50 cm in z vklesanim napisom. Posvečen je 118 tu pokopanim partizanom in aktivistom. Spomenik je delo arhitekta Jožeta Zamljena - Drejča, postavili in odkrili so ga 1966. leta. Spomenik so obnovili 2016. leta. |
Krajevno pokopališče na Čatežu pri Veliki Loki, v severnem delu, med pokopališkim zidom, cerkvijo in nekdanjo mrtvašnico. |
V tej okolici je darovalo svoja Za socialistično domovino |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 3. 10. 2017, b.jerčič 21. 2. 2018, slika 2 in 3 M. Hladnik 10. 11. 2018 |
— |
— |
— |
grobišče, steber z vklesanim napisom |
Trebnje |
k.o.1403, parc. št.737/4 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.81 |
V elipsastem okviru, visokem okoli 70 cm, velikosti 5 x 10 m, zgrajen iz betonskega temelja, visokem okoli 20 cm, štirih vrst položenih opek ter z zgornjo betonsko ploščo, debelo okoli 8 cm, široko 50 cm, stoji na oddaljenem kraju kamnit osemrobni kamnit steber, visok 2 m, premera 30 cm, z vklesanim napisom in vklesano stilizirano bodečo žico. Elipsast okvir naj bi predstavljal temelj italijanskega bunkerja. Kdaj so pomnik postavili ni znano, prav tako ni znan avtor. |
Pri gostišču Zajček na Jurčkovi cesti gremo na Mihov štradon in po njem okoli 200 m. Pridemo na križišče s Potjo spominov in tovarištva in gremo na levo. Pomnik stoji okoli 150 m od križišča z Mihovim štradonom. |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV " DOZ " |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 18.5.2018. |
— |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
k.o. 1695 - Karlovško predmestje, parc. št.: 350/499 |
|
Primskovo, osrednji spomenik padlim domačinom |
Spomenik višine 3,8 m, širine enega vodoravnega kraka 2,8 m, širine drugega vodoravnega kraka 2,2 m, je namesto spominske plošče padlim domačinom, ki je bila od 22. Julija 1957 vzidana v pročelje Doma krajanov in je bila odstranjena (hrani jo Zavod za spomeniško varstvo Kranj). Spomenik je v celoti zasnoval in izdelal akademski slikar in kipar Vinko Tušek. Spomenik je bil odkrit 17.10.1982. Izdelan je iz belega štokiranega betona in je sestavljen iz šestih zaobljenih kvadrov. Pokončna nosilna kvadra nosita štiri vodoravne, ki so v stiku z izvotljeni, V izvotljenih delih so vzidane štiri bronaste plošče na katerih je vgravirani 56 imen v NOB umrlih krajanov, v vsakem letu vojne posebj. Na spominski plošči, ki je bila nekdaj vzidana na Domu krajanov je bilo navedenih samo 53 imen umrlih krajanov, trije pa so bili pomotoma izpuščeni. Torej so na novem spomeniku dodana še imena treh umrlih krajanov. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, ZBNOB KO Primskovo-arhiv EŠD 21689 FOTO: Bogomil Praček |
Spomenik se nahaja na trati pred osnovno šolo Primskovo, Zadružna ulica 11 |
BORCEM IN TALCEM PADLIM V NOB 1941 - 1945 1941 KOSMAČ FRANC ŠPAROVEC PETER TOMAŽIČ ALOJZ 1942 BOŽIČ GREGOR HROVAT ALOJZ JELENC GREGOR JELENC STANA JAN MARJAN KUNSTELJ FRANC KOVAČIČ STANE KRAŠNA FILIP LEVSTIK FRANC NUČIČ ANTON NOVAK KARLO RUČIGAJ ERNEST REŠ DRAGO SUHADOLNIK ZORKA ŠTIRN FRANC VADNOV MIRKO VIDIC ALBERT ZORKO IVAN ZUPANEC IVO RUČIGAJ BOŽO NOVAK FRANC ARHAR JOŽE BAKOVNIK KONRAD URBANC IVAN BREZAR DRAGO GAJŠEK FRANC JENKO FRANC PERDIH KAREL STREHOVEC IVAN 1943 OBLAK FRANC PROSEN FRANC PUNGARTNIK VIKTOR ŠUC EMIL 1944 ČERMELJ MATIJA GREGORIČ STANE JELENC MARJAN JAKLIČ SILVO KALINŠEK FRANC KERN IVAN MOŽINA JAKOB MATKOVIČ PETER OPREŠNIK VALENTIN OPREŠNIK STOJAN PERDIH KAREL STARE IVAN UDIR SLAVKO SUŠNIK FRANC ŽAN JOŽE 1945 ANDOLŠEK FRANC FENDE TONE JELENC MARIJA KRAŠNA VIKTOR KOŠNIK MIRKO LAVRENČIČ SREČKO TOMAŽIČ JOŽE REŠ MILOŠ . ZZB PRIMSKOVO 1982 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Janez Bešter ZBNOB KO Primskovo, Lado Nikšič, jan. 2015 |
— |
— |
M. Kermavnar, 22.5.2022, fotografija 4/1 |
pokončna nosilna kvadra, ki nosita štiri vodoravne |
Kranj |
2120 PRIMSKOVO, 62/5 |
|
Spominski kamen pri Debeli skali |
Zaseda Poljanskega bataljona je 20. aprila 1943 na Logu na začetku grape Sopot ustrelila dva obmejna finančna stražarja in carinskega komisarja iz obmejne finančne straže v Črnem Vrhu. Naslednjega dne so partizani uničili nemško motorno kolono in ubili tri policiste ter uničili eno vozilo. Od tedaj dalje so Nemci po Poljanski dolini vozili le v spremstvu oklepnih vozil. V povračilo za ta dva napada so Nemci 28. aprila 1943 iz begunjskih zaporov pripeljali osem talcev in jih nad Spodnjim Logom na obeh straneh ceste postrelili. Spomenik je bil odkrit 27. septembra 1964. Več... Ustreljeni talci 28. aprila 1943 (ne 24. aprila): Franc Hribar, rojen 1. marca 1913 na Veliki Lašni pri Kamniku, pripeljan v begunjske zapore 12. septembra 1942. Franc Jerala, rojen 16. januarja 1900 v Zgornji Besnici, delavec v jeseniški železarni, prvoborec, v begunjske zapore pripeljan 8. aprila 1943. Albin Kokole (ne Kokalj), rojen 17. februarja 1924 v Dolgem Brdu pri Litiji, pripeljan v begunjske zapore 15. aprila 1943. Stanislav Oblak, rojen 19. novembra v Železnikih (ne Kamniku), v partizane vstopil januarja 1943, ujet in v begunjske zapore pripeljan 24. aprila 1943. Ciril Pečnik, rojen 9. julija 1914 v Globokem, stanoval v Mišačah pri Radovljici, v begunjske zapore pripeljan 10. aprila 1943, ko je bila v njegovem domu odkrita Tehnika Meta. Ivan Pogačnik - Ivko, rojen 12. decembra 1913 v Zalošah pri Podnartu, prvoborec, zajet 8. aprila 1943 v Tehniki Meta v Mišačah in istega dne pripeljan v begunjske zapore. Janez Ribič, rojen 21. junija 1883 v Dešnu pri Domžalah, pripeljan v begunjske zapore 2. aprila 1943. Janez Slapar, rojen 4. decembra 1906 v Palovičah pri Tržiču, pripeljan v begunjske zapore 2. aprila 1943. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 118-120. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/gabrk.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264 in 265 (dvakratni vnos istega spomenika pod Gabrk in Log nad Škofjo Loko, prvič z napačnim datumom odkritja 26. julij 1952). Ni v RKD. |
Dostop iz Škofje Loke 9,4 km. Spomenik stoji ob stranski cesti, ki povezuje Gabrk in Log nad Škofjo Loko. |
OD KROGELJ NEMŠKEGA OKUPATORJA JE NA TEM MESTU 24. 4. 1943 PADLO 8 TALCEV ZVESTIH SINOV DOMOVINE RIBIČ JANEZ DEŠEN HRIBAR FRANC LAŠNA OBLAK STANE KAMNIK JERALA FRANC ZG. BESNICA KOKALJ ALBIN DOLGO BRDO SLAPAR JANEZ PALOVIČE PEČNIK CIRIL GLOBOKO POGAČNIK JANEZ ZALOŠE SLAVA PADLIM JUNAKOM! KO ZB NOV ZMINEC 27. 9. 1964 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Kamen |
Škofja Loka |
— |
|
Šentjanž - Izgnanci |
Avtor reliefa je Veljko Toman. |
Šentjanž 23 |
Izgnanci begunci 1941--1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 4. 2017 po fotografiji 17. 7. 2011
D.Divjak 29.8.2022 |
29.8.2022. 00:00 |
— |
Dodal podatke in lokacijo D.Divjak 29.8.2022 |
relief |
Sevnica |
K.o.: 1384-ŠENTJANŽ, št.parc.: 5/2 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.77 |
Osmerokotni kamnit steber, visok 160 cm, premera 30 cm, širina stranice je 12 cm, z vklesanim napisom, kdo ga je postavil in vklesano stilizirano bodečo žico stoji na urejeni površini z rekreacijskimi orodji in klopmi. |
Ob Poti spominov in tovarištva na Golovcu, odsek Rudnik - Hrušica.
Steber je bil sem verjetno prestavljen, na originalnem popisu je bil izpuščen. |
1942-1945 O. ŠOLA LEDINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 22.5.2018. |
— |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
k.o.1732 - Štepanja vas, parc. št.:650/3 |
|
Padlim |
— |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974, 06.II.2020-nedokončano |
6.2.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Žetale |
— |
|
Čezsoča, Grobnica padlim |
— |
Na koncu vasi Čezsoča levo pokopališče. Smerokaz.
|
PADLI BORCI NOV 1941 - 1945 Kravanja Ferdo-Skalar roj. 10.8.1912 Mlekuž Franc-Vanja roj. 11.3. 1915 Mlekuž Pavel-Grilc roj. 9. 1. 1915 Komac Anton-Toran roj. 9. 6. 1925 Ivančič Andrej-Saša roj. 12. 11.1920 Čopi Leopold-Darko roj. 1. 2. 1925 Komac Snton-Tine roj. 5. 4. 1915 NARODU NA VEK STE PRIBORILI SVOBODO NOVIH SREČNIH DNI. ZB- NOV ČEZSOČA |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 23.4.2019
3.marec 2021 dopolnil D.Divjak |
3.3.2021. 00:00 |
— |
3.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Grobnica |
Bovec |
K.o.: 2211-ČEZSOČA, št.parc.: 1952/3 |
|
Ljubljana, Žale, Žibert Mira |
Sistory: Ime in priimek: Mira Žibert, Datum rojstva: 23.09.1925, Kraj rojstva: Trbovlje, Datum smrti / izginotja: 06.02.1945, Kraj smrti / izginotja: Lahov graben pri Jurkloštru. Iskalnik groba Mire Žibert ne najde. Paneče - Spominsko znamenje tiskarni Antona Aškerca na kraju smrti
|
Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [52B], vrsta [7], grob [2] |
DRUŽINA ŽIBERT |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
9.3.2023. 00:00 |
20.9.2025. 15:07 |
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis. |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Horjul, pokopališče, Velkavrh Jože (*1893), Velkavrh Jože (*1924), Korenčan Ciril in Stanovnik Tone |
datum rojstva: 5. 11. 1893, kraj rojstva: Horjul, vojni status: NOV in POS, datum smrti: ??. ??. 1944, kraj smrti: Dachau, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
datum rojstva: 21. 3. 1924, kraj rojstva: Zaklanec, vojni status: NOV in POS,
voj. enota, čin: Dolomitski odred, datum smrti: 19. 3. 1943, kraj smrti: pri
Babni gori, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: MVAC - Italijanske
okupacijske enote
Opomba: Letnica rojstva je v Sistory in na nagrobniku (1924) druga kot v knjigi Zločini okupatorjevih sodelavcev (1921).
datum rojstva: 8. 7. 1925, kraj rojstva: Zaklanec, vojni status: NOV in POS, datum smrti: , kraj smrti: 29. 11. 1942, vzrok smrti: Nesreča, povezana z vojnimi dogodki, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote Opomba: Letnica smrti se v Sistory (1942) razlikuje od letnice smrti na nagrobniku (1943).
datum rojstva: 4. 1. 1925, kraj rojstva: Horjul, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Dolomitski odred, datum smrti: 19. 3. 1943, kraj smrti: Belški graben, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: MVAC - Italijanske okupacijske enote Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Horjul pokopališče, od glavnih pokopaliških vrat po poti proti razpelu, desno, 14. vrsta (zadnja pred vrsto ob zidu), 2. grob desno od poti.
Hiša v bližini: Center starejših Horjul, Slovenska cesta 17 |
OČE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.5.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
20.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Horjul |
K. o. 1992 HORJUL, parc. št. 15/1 |
|
Peter in Zdravko Frakelj |
Frakelj: Sistory navaja različna datuma smrti: 10. 1. 1942 (Zdravko Frakelj) in 11. 1. 1942 (Peter Frakelj). »Takoj po zlomu partizanskih obrambnih položajev na Jelenščah (940 m) so policisti že opoldan 11. januarja 1942 pobili 21 Dražgošanov: [...] 19. Peter Frakelj, Kajžen, star 60 let; 20. Zdravko Frakelj, Kajžen, star 17 let« (Marijan Masterl, Cankarjev bataljon in uporni Narigarji s Pasje ravni pred 60 leti, Loški razgledi 48/1 (2001), 107) Zdravko Frakelj in Peter Frakelj sta napisana tudi na spomeniku ustreljenim domačinom na Jelenščah. |
Mestno pokopališče Kranj, E-19/6,7 |
DRUŽINA FRAKELJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih Zdenke Primožič 31. jan. 2023 |
13.3.2023. 00:00 |
20.9.2025. 15:13 |
M. Kermavnar, 13.3.2023, iz obstoječega zapisa prenesel podatke na samostojni zapis |
— |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Spomenik osvoboditvi 87 zavezniških vojnih ujetnikov |
3.bataljon Šercerjeve brigade je 31. avgusta 1944 na pobudo pobeglega vojnega ujetnika Ralpha F. Churchesa osvobodil 80 britanskih vojnih ujetnikov, ki so jih Nemci pripeljali zaradi vzdrževalnih del na odsek proge 600 m nad HC Ožbalt. Britanci so sicer prestajali namško ujetniško taborišče STALAG XVIII D v Melju v Mariboru. Ralph F. Churches je otem napisal knjigo, ki ima v slovenskem prevodu naslov Vranov let v svobodo. Vir;dokumentacija Društvo Vranov let |
Pri HE Ožbalt (pozvonimo, da nam odprejo rampo) prečkamo Dravo in spomenik stoji 500 m nižje med želežniško progo in Dravo. |
MED ŠTEVILNIMI PARTIZANSKIMI NAPADI NA PROGO MARIBOR - DRAVOGRAD NEPOZABNO ŽIVI V NAŠEM SPOMINU 31.AVGUST 1944, KO JE 3. BATALJON ŠERCERJEVE BRIGADE OSVOBODIL 87 ZAVEZNIŠKIH VOJNIH UJETNIKOV. TU ŠERCERJEVCI SMO ZDROBILI JETNIKOM BRATSKIM SUŽNOSTI OKOVE, ČEZ REKE IN PLANINE, SKOZ GOZDOVE V PROSTOST. V NOV BOJ SO SPET KRENILI. 22.SEPTEMBER 1985 KO ZB NOV LOVRENC NA POHORJU TO MARIBOR |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 28.10.2018 - nedokončano |
— |
— |
— |
Na skalo pritrjena marmorna plošča |
Lovrenc na Pohorju |
— |
|
Spominska plošča kraja delovanje tiskarne "PUNKT 7" |
Na domačiji Ugovšek v lenartu pri Gornjem Gradu je od poletja 1944 delovala partizanska tiskarna imenovana "PUNKT 7". Prej se je tudi imenovala Tiskarna 7A, imenovana tudi "Pravica", ki je prej delovala v Kamniški Bistrici. Ko je prenehala z delom delovati tiskarna na Kropi pri Bočni, so tiskarno leta 1944 iz Bistrice pretsavili pod Lepenatko h kmetu Alojzu Jelšniku. Tiskala je Slovenski poročevalec, brošure in priložnostni tisk. Med drugimiso natisnili znamenito ilustrirano brošuro Pravljica o osvobodilni fronti. Delovala je do nemške decembrske ofenzive proti osvobojenemu ozemlju. Spominska plošča je bila odkrita leta 1954. Vir: arhiv KO ZB za vrednote NOB Gornji Grad |
Z državne ceste smer Gornji Grad - Črnivec v kraju Dol pri Gornjem Gradu zavijemo desno na lokalno cesto in po dobrih 3 km smo pri kmetu, po domače imenovan Ugovšek. |
TU JE DELOVALA 1944 TISKARNA "PUNKT 7" |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 19.2.2018 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča |
Gornji Grad |
K.o. 929 Lenart pri Gornjem Gradu, p.š. 19/1, lastnik: fizična oseba |
|
Turje |
Ni v RKD ne kje drugje. V brošuri Hrastnik (KNSS 77), 29 je omenjena še plošča štirim prvim ubitim aktivistom OF na Orožnovi hiši v Turju -- katera hiša je (bila) to? |
Na križišču cest sredi vasi, 130 m pod cerkvijo, nasproti hišne št. Turje 19. |
Tovariši, zdaj nismo ZZB NOV Hrastnik Druga plošča: OROŽEN MARTIN Tretja plošča: PADLIM ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2019 |
— |
— |
— |
triptih |
Hrastnik |
1858 TURJE, 898 |
|
Usmrtitev Jožeta Dujmoviča - Ostrovica |
— |
Spominska plošča se nahaja na stavbi vaškega vodovoda, čez cesto nad hišo s hišno številko Ostrovica 2. |
NA TEM KRAJU JE BIL ZVERINSKO UBIT OD NEMŠKEGA NACIZMA 23. 2. 1944 JOŽE DUJMOVIČ - ŠIMAJ 1887 VEDNO BILE SO NJEGOVE BESEDE "DLJE OD VODOVODA MENE NE BODO GNALI" POKLONILA ŽENA JOŽEFA |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 2. 9. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Hrpelje-Kozina |
K.o.: 2562-ARTVIŽE, št.parc.: 2060/4 |
|
Juvan Alojz |
27. aprila 1944 so partizani napadli mesto Šoštanj. Pri požigu šole, kjer je bila nemška postojanka, je ogenj zajel partizana Alojza Juvana, ki je zaradi hudih opeklin obležal, nato ga je ubil vodja šoštanjskega gestapa. Zaradi rušenja stavbe je bila plošča odstranjena. Začasno je hranjena v arhivu občine Šoštanj. Vir: Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj. |
Kajuhova cesta 10 (bivša osnovna šola Biba Röck v Šoštanju). |
JUVAN ALOJZROJ. 8.5.1916V TRBOVLJAH.V TEJ ZGRADBI JE L.1944 KOT PARTIZANDAL SVOJE MLADO ŽIVLJENJE ZA SVOBODO.SLAVA MU! |
— |
— |
Deponirani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
10.3.2022. 00:00 |
2.12.2025. 20:31 |
— |
Spominska plošča |
Šoštanj |
— |