| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spominska plošča na Boltetovi hiši |
Spominska plošča je bila odkrita leta 1961. |
Ob glavni cesti Bočna - Gornji Grad, v naselju Kropa - št.12 na pročelju Boltetove hiše. Od Bočne do Boltetove hiše je dobrih 600m vožnje in hiša stoji z leve strani ceste. |
V TEJ HIŠI JE BIL NOVEMRA 1941 USTANOVLJEN ODBOR OF ZA BOČNO IN NJENO OKOLICO |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 23.11. 2017 |
— |
— |
— |
Šest stranska marmorna plošča pritrjena na pročelje hiše |
Gornji Grad |
K.o. 941 Bočna, parc.št.1368/3, lastnik:fizična oeba |
|
Partizanska pokrajinska tehnika za Gorenjsko, Zala |
V mesecu oktobru 1944 se je rodila potreba po novi skupni baraki za pokrajinsko tehniko. Lokacija za novo veliko barako je bila izbrana v soteski potoka Zale, desnega pritoka rečice Davče.
Ozka soteska s strmimi bregovi na obeh straneh se je nekdaj končala s skalnato steno, v katero je Zala izdolbla svoje korito in se nato prek slapa zlivala v rečico Davčo. Ta stena je zapirala dostop iz doline rečice Davče v sotesko Zale in pomenila naravno prepreko za vse nepovabljene. Težko bi si zamislili, da za tem nedostopnim terenom stoji velika baraka. Prek stene je bilo med vojno mogoče priti le po 5 metrov dolgi lestvi, ki so jo po uporabi potegnili navzgor, razen za plezalce. Do same barake je bilo nato možno priti delno po 5 lesenih brveh in prek desk, kar je trajalo nekako 10 minut. Položaj za obrambo je bil enkraten. Normalen dostop je bil mogoč le od zgoraj iz vasi Zale, po strmih bregovih soteske. Do vasi Zale pa je med vojno bilo mogoče priti le preko vasi Potok. Po vojni so skalnato steno razstrelili in zgradili cesto (fotografija 3/4) po vsej soteski, na koncu ceste pa začeli izkoriščati kamnolom in peskokop. Sedanja cesta tako poteka natančno po prostoru, kjer je stala baraka pokrajinske tehnike. Od doline je bila oddaljena okoli 300 m, še višje, okoli 80 m pa je mali slap (Mohorjev slap), ki je med vojno rabil za zajetje vode za elektrarno.
V drugi polovici oktobra 1944 so že razžagovali les. Za izdelavo barake so porabili okoli enega vagona in pol lesa raznih profilov in desk ter okoli 300 kg papirja za izolacijo. Baraka je bila dolga 24 metrov ter površine 83 m2. Ker teren, kjer je stala baraka, rahlo pada, so bile med zgornjim in spodnjim delom barake stopnice okoli 80 cm. Imela je naslednje prostore: radiodelavnico, fotolaboratorij, jedilnico, ki so jo kasneje v letu 1945 uporabili za tehnično delavnico, pisarno pokrajinskega tehnika, ležišče, kuhinjo z zidanim štedilnikom, nabavni oddelek, kolportražni oddelek, grafični oddelek, vzdolžni hodnik. Zunaj barake je bilo še skladišče za gorivo – oglje ter stranišče.
Prvo nadstropje (podstrešje enokapnice) se služilo za spalnico za okoli 25 oseb, kamor je vodila zunanja lestev. Streha je bila pokrita s papirjem, ki so ga prevlekli z bitumenom, obtežena s kamenjem ter zakamuflirana z vejami in listjem. Baraka je imela dva vhoda. Do izgradnje lastne elektrarne so prostore osvetljevali s petrolejkami in karbidovkami, po izgradnji centrale pa so vso barako opremili z električno inštalacijo za okoli 30 žarnic.
V novembru 1944 je bila baraka pokrajinske tehnike zgrajena. Začele so se selitve iz dislociranih barak in bunkerjev.
Vir: Bogdan Osolnik, Svetko Kobal: Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944/1945, 1998
|
ob potoku Zala, cca 300 m preko mosta JV od ceste proti Davči, ob gozdni cesti nasproti kamnoloma |
NA TEM MESTU JE |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Lado Nikšič, 12.9.2021 |
30.4.2023. 00:00 |
20.9.2025. 06:46 |
OPOMBA: v času nastanka foto posnetka, 9.9.2021 je bila plošča poškodovana, po vsej verjetnosti vandalizirana, baje že večkrat
M. Kermavnar, 30.4.2023, dodal opis in fotografije 3/2 do 3/4. |
— |
Železniki |
— |
|
STIČNA - spomenik rajonskemu odboru OF Stična |
EŠD: ni Kamnita plošča z vklesanim napisom, rdečo zvezdo in stiliziranim Triglavom, temno sive barve, velikosti 50 x 80 cm in 1,8 m od tal, je pritrjena na obcestno stran stavbe Stična 11, levo od vrat, ki vodijo do stiške Knjižnice. |
Stična 11 |
V TEJ HIŠI JE OD 11.9.1943 DO KONCA VOJNE DELOVAL KOT PREDSTAVNIK OBLASTI OF RAJONSKI ODBOR OF STIČNA. Krajevna konf. SZDL Stična, 3.10.1981 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 10.5.2019 |
— |
— |
— |
kamnita plošča, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1810, parc. št: 833/1 |
|
Podgrad pri Šentjurju |
Spominska
plošča 4 članom Arzenškove družine, ki so izgubili življenje v boju za
svobodo. |
Podgrad pri Šentjurju, Arzenškova hiša |
V borbi za našo svobodo |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik
S.Gradišnik, 26.3.2022. |
24.7.2020. 00:00 |
— |
Spominska plošča je odstranjena. Obvestil sem predsednika in tajnico ZB Šentjur. Povratne informacije nimam. S.Gradišnik, 26.3.2022. |
Spominska plošča |
Šentjur |
— |
|
Kriška vas |
EŠD: 24327 Šesterostrani kovinski plošči, odkriti 1981. sta posvečeni Dolenjskemu odredu, ki je bil tu ustanovljen 1.12.1943. Na spodnji plošči z ornamentiranim okvirjem je reliefni napis, na zgornji pa je relief dolenjskega ozemlja, napis ter peterokraka zvezda. |
Kriška vas 1, na obcestni fasadi hiše. |
Dolenjski odred NOV POS 1943--1945 Druga plošča: V Kriški vasi je bil 1. decembra 1943 ustanovljen Dolenjski odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije Tretja plošča: 1943--1953 Tu so se prvič zbrali borci Dolenjskega odreda in odšli v boj za svobodo Ob desetletnici ustanovitve Nekdanji borci |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, slikano 28. 6. 2014 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Ivančna Gorica |
k.o.1814, parc. št.183/2 |
|
CIRKULANE- Spominska plošča Maks Bračič - odstranjena |
Osnovna
šola v Cirkulanah se je med leti 1962 in 1992 imenovala po partizanu
Maksu
Bračiču,
o čemer je pričala napisna plošča na pročelju šole.
Postavili
so jo na predlog odbora Zveze borcev Cirkulane, odkrita je bila 1. januarja
1968. Načrt za izdelavo plošče je pripravil Janez Rebernak, izdelal pa jo je
kamnosek Mrevlje iz
Ptuja. Ob
obnovi šole je bila plošča odstranjena, na njeno mesto pa postavljena nova (
prof.dr. Vladimir Bračič) ter na podstavku doprsni kip Vladimirja
Bračiča.
Vir; 556-Vodnik "Otroška leta je preživel v domačem kraju, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Leta 1934 je opravil malo maturo na ptujski gimnaziji in se še istega leta vpisal na učiteljišče v Mariboru. Zaradi okupacije se je leta 1941 prepisal v 4. letnik učiteljišča v Ljubljani. Tega leta je v okupirani Ljubljani deloval med mladinci OF (Osvobodilne fronte) in bil na učiteljišču član odbora OF. Decembra se je pred aretacijo umaknil v ilegalo. Marca 1942 je bil pri eni od racij zajet in obsojen na pet let zapora. Kazen je prestajal po raznih zaporih v Italiji, kjer so ga junija 1944 zaradi bolezni izpustili. Septembra 1944 se je ponovno povezal z organizacijo OF in odšel k partizanom. Postal je pomočnik komisarja jurišnega bataljona 18. divizije. Padel je aprila 1945 v bojih v Suhi krajini. Po njem se je imenovala osnovna šola v Cirkulanah, ki je od 1962 do 1992 nosila ime Osnovna šola Maksa Bračiča Cirkulane. Marca 1945 je bil odlikovan z redom za hrabrost." Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/bracic-maks/ |
— |
O S N O V N A Š O L A M A K S A B R A Č I Č A KI JE LETA 1945 JUNAŠKO PADEL ZA OSVOBODITEV DOMOVINE |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D.Divjak, 19.april 2020 |
19.4.2020. 00:00 |
— |
Življenjepis in slika "3" Bor1974, 27.VIII.2021 |
Spominska plošča |
Cirkulane |
K.o.: 474-CIRKULANE, št.parc.: 104/2 |
|
Padlim iz Pirešice |
Kamnita plošča z imeni 14 borcev NOB iz Velike Pirešice. |
Galicija 18 e, Trje, Velika Pirešica, na stavbi osnovne šole, ob vhodu. |
V SPOMIN PADLIM BORCEM NOV IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA IZ PODROČJA VELIKE PIREŠICE 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
Stane Gradišnik, 22. 09. 2020 |
9.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Žalec |
— |
|
Gasilcem, Stražišče |
Plošča iz sivega marmorja je vzidana na pročelju Gasilskega doma v Stražišču. Odkrili so jo 20. julija 1952. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 37. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 229. EŠD 21450 |
Gasilska ulica 14, Stražišče, Kranj. |
PADLI GASILCI STRAŽIŠČE KRIŽNAR ANTON JESE FRANC BENEDIK FRANC GROS ANTON VOLČIČ MIRKO BAJŽELJ ŠTEFAN BERNIK FRANC DOLENC PETER DEMŠAR IVAN PROSEN IVAN KAVČIČ ANTON TRILAR SLAVKO HOMAN VIKTOR ROZMAN MAKSA KRIŽNAR ROZI . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 8. 2013, 16. 4. 2017, zgodovinska slika Zdenka Likar |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Kranj |
2131 STRAŽIŠČE, 278/10 |
|
STIČNA - spomenik narodnoosvobodilnemu gibanju |
EŠD 24428 Pravokotna plošča iz glajenega tonalita (temen marmor) z vklesanim napisom, Triglavom in peterokrako zvezdo, je pritrjena na obcestni strani hiše, desno od glavnih vhodnih vrat okoli 2,5 m visoko. Ploščo so odkrili 1984. leta. |
Stavba z naslovom Stična 1b je nekako na sredini poti med Ivančno Gorico in Stično in sicer na levi strani cestišča ter okoli 120 m oddaljena od odcepa. |
V TEJ HIŠI SO PO KAPITULACIJI FAŠISTIČNE ITALIJE SEPTEMBRA 1943 DELOVALA OKROŽNA VODSTVA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA, KOMUNISTIČNE PARTIJE, MLADINE IN SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE TER USMERJALA DELOVANJE POLITIČNIH ORGANIZACIJ STIŠKEGA OKROŽJA. TU JE DELOVALA TUDI OKROŽNA KOMISIJA VARNOSTNE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE. 20.9.1943. JE BILA TUKAJ OKROŽNA PARTIJSKA KONFERENCA IN POSVETOVANJE AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE. V SPOMIN NA OSVOBODILNI BOJ JE TO PLOŠČO VGRADILA DELOVNA ORGANIZACIJA LJUBLJANSKIH MLEKARN, TOZD STIČNA 25.4.1984. |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 3.10.2017. |
— |
— |
— |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja |
Ivančna Gorica |
k.o.1810, parc. št.958/3 |
|
Prvih 12 žrtev na Bloški planoti |
Spomenik je narejen in sive skale,trikotne oblike, visok okoli 180 cm,pri tleh je širok okoli 90 cm, v vrhu okoli 20 cm. Na mestu kjer je napis je kamen gladko izbrušen v kamen dimenzij 60 x 40 cm. Del, kjer je napis, je cca 50 cm od tal. Spomenik stoji na Bloškem hribu, dostopen je po gozdni pešpoti,katera je trasa Krpanovega pohoda. Pot prečka cesto, ki je včasih vodila v kasarne na Velikih Blokah na glavno cesto. Postavljeno 1956. EŠD 28641 Foto:Miloš Toni |
Stoji na robu gozda SZ pod Bloškim hribom, v predelu Zalopate. |
1942 NA TEM MESTU JE MESECA JULIJA PADLO PRVIH 12 ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA NA BLOŠKI PLANOTI ZB BLOŠKA PLANOTA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Aleksander DROLE, 26. 4. 2017
2.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
2.6.2021. 00:00 |
— |
2.6.2021 dopolnil podatke in dodal povezavo D.Divjak |
Monolit, samostoječ, trikotne oblike |
Bloke |
K.o.: 1673-NOVA VAS, št.parc.: 723/2 |
|
Pomnik bojem 2. grupe odredov na Muljavi |
Dva metra visoka, nepravilno oblikovana četverostrana piramidalna granitna skala z vklesanim napisom, postavljena 1969, spominja na zmago II. grupe odredov nad Italijani junija 1942. Spomenik je bil postavljen na pobudo borcev II. grupe odredov 8. junija 1969
Spomladi leta 1942 je II. grupa odredov - takrat najmočnejša partizanska enota na Slovenskem - bila zelo dejavna na Dolenjskem in uspela pridobiti osvobojeno ozemlje, zajeto v krogu Grosuplje - Turjak - Dobrepolje - Žužemberk - Trebnje - Višnja Gora - Grosuplje. Konec maja in v začetku junija je grupa tudi izvajala sabotaže na železniški progi med Ljubljano in Novim mestom ter zavirala njeno popravilo. To je vzbudilo pozornost poveljstva italijanske divizije Isonso, ki je sklenilo, da je za zaščito železniške progre treba očistiti in zavarovati ozemlje med Temenico in Krko. Prišlo je do Krško-muljavske bitke, ki je trajala med 6. in 12. junijem 1942. V prvih dveh dneh bojev, 6. in 7. junija, so partizani z zasedami uspešno zadrževali italijanske enote, ki so poskušale prodreti tako iz žužemberške smeri kakor tudi iz Ivančne Gorice. Toda italijanske okrepitve so iz Ivančne Gorice prihajale v vedno večjem številu, vključno z oklepniki in lahkimi topovi, zato so v poveljstvu II. grupe odredov sklenili, da Italijanom prepustijo Muljavo in se umaknejo v bližnje gozdove, da bi jih nato obkolili, ko bodo ti prispeli v Muljavo. Taktika se je zjutraj 8. junija obrestovala, ko so se v manjših skupinah približali italijanski vojski, katero so spremljali tanki in celo letala, in jih z nenadnim napadom popolnoma presenetili. Pri tem so partizani uporabljali taktiko hitrega umika na nove položaje in s tem sovražne vojake slepili v napade v prazno ter nato po njih udarjali z boka in jih silili k umikom. S tem načinom bojevanja, ki je sovražniku preprečeval, da bi ta uspel uveljaviti svojo številčno in tehnično premoč, povrhu tega pa mu povzročal zmedo in negotovost, so se partizani vse do konca bitke enakovredno kosali z italijanskimi silami in imeli pobudo pri vojskovanju. Zaustavili so tudi vse poskuse nadaljnjih sovražnikovih okrepitev; najprej poskus popravila železniške proge Ljubljana – Novo mesto, s čimer so jim prekrižali poskus prodora na Muljavo iz severovzhoda preko Bojanjega Vrha, nato pa so 9. junija v obkolitveni obroč zvabili še 1. bataljon 1. grenadirskega polka, ki je okupatorju prišel na pomoč iz Ribnice. Obroč okoli Italijanske vojske so držali še skozi 10. in 11. junij, ko jih je že načenjala utrujenost. 11. junija, ko so Italijani začeli s požiganjem zasedenega dela Muljave, je pod partizanskim ognjem padel tudi njihov polkovnik. V noči na 12. junij so se Italijani ob popuščanju partizanskih napadov odločili za umik iz Muljave v Stično in 2. grupa odredov je posledično ohranila nadzor nad tem delom osvobojenega ozemlja. V njej so italijanske sile imele izrazito številčno in tehnično premoč nad partizani. Italijanskih vojakov je bilo med 3500 in 4000, imeli pa so boljšo oborožitev kot partizani, podporo oklepnikov, lahkih topov in celo letal. Partizanov, med katerimi so bili borci II. grupe odredov in oddelkov narodne zaščite (med narodnoosvobodilnim bojem je bila narodna zaščita vojaška organizacija pod vodstvom glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet za zaščito naroda pred nasiljem okupatorjev in pred domačimi izdajalci), je bilo okoli 500. Na prvi pogled smo lahko upravičeno presenečeni, da so Italijani bitko izgubili. Toda partizanska vojska je z razdelitvijo na manjše enote, ki so se držale postavljene taktike, zvabila nasprotnika v način bojevanja, ki mu je bil tuj. Tehnološka premoč je bila ob tem neuporabna in iniciativa praktično ves čas v rokah partizanov. Žal so poročila o padlih vojakih na obeh straneh preveč si nasprotujoča, zato ne morem navesti objektivne ocene.
Zdravko Klanjšček et al., Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 – 1945, Ljubljana 1978, str. 272 – 273.
EŠD 5766 |
Spomenik se nahaja ob cesti Krka - Ivančna Gorica kakšnih 15-20 metrov stran od zadružnega doma na Muljavi. |
Na Muljavi in okolici je v juniju 1942 I. slovenska partizanska brigada – II. grupa odredov NOV in POS vodila večdnevne zmagovite boje z italijanskim fašističnim okupatorjem. 8. junija 1969 Borci II. grupe odredov |
— |
— |
— |
— |
Stanko Podržaj, 15. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Kamen |
Ivančna Gorica |
1822 MULJAVA, 63/17 |
|
Obeležje 7 padlim partizanom Gorenjskega odreda pod Malo Poljano |
OPIS SPOMENIKA: Bronasta plošča, vzidana v skalo. Ploščo je v spomin padlim borcem Gorenjskega odreda dne 28. januarja 1944 v letu 1988 postavila KS Goriče. Pred tem je na istem mestu bila plošča iz belega marmorja, vzidana v skalo. Obeležje je odkril 26. junija 1953 občinski odbor ZB Goriče. Napis na plošči ni bil točen, saj govori o padlih borcih Kokrškega odreda. Ta odred je bil ustanovljen šele 27. avgusta 1944. ti padli borci pa so pripadali 2. bataljonu Gorenjskega odreda. Novo obeležje na istem mestu je bilo odkrito leta 1988. OPIS DOGODKA: Tretja kranjska četa Gorenjskega odreda se je od septembra 1943 pa vse do nemškega napada 28. januarja 1944 v glavnem zadrževala na Kozjeku pod Malo Poljano oziroma na širšem področju Storžiča. Nekaj dni pred sovražnim napadom se je četa reorganizirala zaradi nenehnega prihajanja novincev – mobilizirancev in ubežnikov iz nemške vojske. Iz prejšnje čete je bil osnovan 2. bataljon Gorenjskega odreda, ki je imel tri čete in je štel že okrog 90 borcev. 28. januarja 1944 so okrog šeste ure zjutraj prihiteli v taborišče obveščevalci z novico, da se bližajo nemške enote. Ob pol desetih so Nemci že prvič napadli partizansko taborišče. Glavnina bataljona se je srečno umaknila proti vzhodu na južno pobočje Storžiča. Padle je naslednjega dne pokopala v skupni grob posebna skupina borcev. Janko Čimžar, rojen 21. aprila 1920, je padel zadnji, še istega dne pri Babnem vrtu, ko se je prebijal skozi nemške zasede. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 88-89; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 226; Podatki o spomenikih in spominskih obeležjih na območju KO ZB NOV Goriče, ki s svojo dejavnostjo pokriva KS Golnik, Goriče, Tenetiše in Trstenik Ni v RKD. |
Spominsko obeležje stoji v grapi na poti Zalog – Mala Poljana, v grapi pod Malo Poljano na pobočju Storžiča. |
V TEM OKOLIŠU SO PADLI ZA SVOBODO FRANC VREČEK, PRIMSKOVO JANKO ČIMŽAR, BRITOF ALOJZ DOLINŠEK, TUPALIČE FRANC MALI – MATJAŽEK, VETERNO STANISLAVA OVSENIK, ZVIRČE STANKO ŽEPIČ, DOLENJSKA NEZNANI ŠTUD. MED. IZ LJUBLJANE V SPOMIN BORCEM GORENJSKEGA ODREDA PADLIM 28. JAN. 1944 V GRAPI POD MALO POLJANO POSTAVILA 1988 KS GORIČE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mirko Mali |
— |
— |
— |
bronasta plošča |
Kranj |
2086 SREDNJA VAS, 237/1 |
|
GRM pri Radohovi vasi - spomenik trem padlim partizanom |
EŠD: 24425 Na stopničastem kvadrastem podstavku je iz sivorjavih lomljencev zgrajen simbol Triglava, ki ima na sprednji strani vzidano kamnito ploščo, bele barve, s posnetima zgornjima ogloma, velikosti 40 x 50 cm ter napisom. Spomenik je posvečen trem padlim partizanom z dne 19. 9.1942. Odkrili so ga 1961. leta. Stoji na robu gozda, v Polonščevi dolini, severovzhodno od vasi Grm. Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf stran 248 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 108 in 111 (po pomoti dvakratni vnos). |
Radohova vas, odcep za Štorovje oz Selo in sicer okoli 800 m od tega križišča |
NA TEM MESTU PADLI ZA SVOBODO 19.9.1942 KRALJ IGNAC KRALJ ALOJZ DUŠEK IGNACIJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak,1.10.2017; 19.5.2018; |
19.5.2018. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka |
Ivančna Gorica |
k.o.1805 - Bukovica, parc. štev. 162/1 |
|
Šentožbolt, pokopališče, Baloh Franc in Frančiška |
Franc: Sistory navaja: Ime in priimek: Frančišek Baloh, Oče: Janez, Mati: Franca, Datum rojstva: 14. 12. 1905, Kraj rojstva: Zgornji Tuhinj, Kraj bivanja: Doline, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Ni podatka, Poklic (soc. status): NI podatka, Datum smrti/izginotja: 18. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Izlake, Kraj pokopa: Izlake. Frančiška: Sistory navaja: Ime in priimek: Frančiška Baloh, Oče: NULL, Mati: Frančiška, Po domače: NULL, Datum rojstva: 08. 04. 1906, Kraj rojstva: Bela, Kraj bivanja: Doline, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Ni podatka, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 18. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Izlake, Kraj pokopa: Izlake. »Žrtve narodnoosvobodilne vojne na območju Št. Ožbolta […]
Franc Baloh z Doline pri Št. Ožboltu r. 14. decembra 1905 in
Frančiška Baloh, njegova žena, sta bila aretirana 18. maja 1944 in naslednji dan v Izlakah ustreljena. Zapustila sta pet majhnih otrok in 66 let staro mamo.«
(Stane Stražar, Črni graben, Od Prevoj do Trojan, Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica,1985, str. 901)
Opomba: Franc Baloh in Frančiška Baloh sta napisana tudi na spominski plošči V spomin padlim borcem na pokopališču v Šentožboltu. |
Po poti, ki vodi od pokopališkega vhoda (stopnice), levo, 3. grob v 2. vrsti levo od zvonika Cerkve sv. Ožbolta. |
[križ] DOLINARJEVI FRANC BALOH JANEZ FRANČIŠKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 12.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
12.7.2024. 00:00 |
20.9.2025. 17:44 |
— |
— |
Lukovica |
K. o. 1926 Šentožbolt, parc. št. 1 |
|
TEMENICA - spomenik partizanu Milanu Mahne in kmečkim upornikom |
EŠD: 24346 Spominska plošča prvoborcu Milanu Mahnetu predstavlja njegov reliefirani portret iz kovine, kot tudi napis, velikosti okoli 35 x 30 cm, ki je pritrjen na pravokotno kamnito ploščo svetle barve, velikosti 60 x 80 cm. Oboje je pritrjeno levo od vhoda v šolo, okoli 2,5 m od tal. Spomenik partizanskim bojem in kmečkim uporom pa predstavljata dve pokončni, okoli 2,5 m visoki hrastovi debli, premera okoli 50 cm, z izrezljanimi figurami s puškami oboroženih partizanov in kmetov, ki so oboroženih s kmečkim orodjem primernim za boj. Eno deblo - skulptura stoji pred žično ograjo, desno od vhoda na šolsko dvorišče, ki je sicer urejeno kot nekakšen muzej na prostem s spomeniki, skulpturami in z etnološkimi predmeti, drugo deblo - skulptura stoji na urejeni zelenici, v levem kotu dvorišča. Rezljani pokončni hrastovi skulpturi z upodobljenimi partizani in kmečkimi puntarji so delo kiparja samouka Petra Jovanoviča, postavljeni pa sta bili 1976. leta. |
Temenica 2, pročelje osnovne šole, kot dvorišče pred šolo |
MILAN MAHNE PRVOBOREC NOV 1922- 1941 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 8. 4. 2017; T.Bizjak, 19.5.2018; |
— |
— |
— |
spominska plošča z reliefom, skulpture iz lesa, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1807 - Temenica, parc. št.:338/4 |
|
Padli domačini. |
Na pogorišču kmetije Krempuš je spominski kamen s ploščo, na kateri so imena padlih domačinov Ivana in Angele Krempuš, ter padlih borcev Ernesta Drakslerja in Mirka Košenine.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Rečica, kmetija Krempuš. Pred Fermetom zavijemo desno v hrib, gremo mimo Gaberška (Zg. Rečica 102) in še 1 km do spomenika, kjer je vikend prikolica. |
V LETU 1942 SO ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA BOLJŠO BODOČNOST SLOVENSKEGA NARODAIVAN KREMPUŠ, ANGELA KREMPUŠ,ERNEST DRAKSLER, MIRKO KOŠENINA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
4.4.2022. 00:00 |
— |
— |
Spomenik. |
Laško |
1022 REČICA, 528 |
|
Spomenik pod Malim Vrhom |
— |
med Šmartnim ob Paki (približno 200 m od prečenja žel. proge v smeri Paška vas ob cesti na desni |
DNE 26.NOV. 1944 JE PADLO ZA SVOBODO 5 NEZNANIH TOVARIŠEV IZ ŠERCERJEVE BRIGADE V ZIMSKI OFENZIVI NEMCEV NA OSVOBOJENO ZG. SAVINJSKO DOLINO |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
kamen s ploščo |
Šmartno ob Paki |
— |
|
Napad Logaške čete na sovražno kolono, Ceste |
Spominska plošča je svetle barve velikosti cca.80 krat 60 cm na kateri je zgoraj omenjeni napis o napadu partizansske čete na okupatorja. Vir zb Logatec EŠD 21533 |
Po lokalni cesti se peljemo iz smeri Logatca proti Rovtam, v kraju Ceste 2, križišče s cesto proti zaplani je na levi strani stanovanjska hiša Petkovec 2, na kateri je na pročelju spominska plošča. |
DNE 10. 6. 1942 JE LOGAŠKA PARTIZANSKA ČETA 4. BATALJONA NOTRANJSKEGA ODREDA IZVEDLA NEDALEČ OD TOD PRVI NAPAD NA OKUPATRORJA V OBČINI LOGATEC IN MU PRIZADEJALA PRECEJŠNJE IZGUBE. OKUPATOR SE JE MAŠČEVAL NAD PREBIVALSTVOM IN NASLEDNJI DAN POŽGAL NASELJE CESTE. 8. 9. 79 ZZB NOV LOGATEC IN ODBOR BORCEV DOLOMITSKEGA ODREDA NOV IN POS |
— |
— |
— |
— |
Ivan Pergovnik, april 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Logatec |
KS Rovte, občina Logatec |
|
Ricmanje, pokopališče Pregarc Danilo |
Danilo Pregarc-Zmaj, po domače Bacćen, se je rodil v Logu 19. marca . Leta 1936 se je zaposlil v žaveljski rafineriji. Tu je spoznal kasnejšega narodnega heroja Antona Šibelja- Stjenka in z njim aktivno sodeloval v protifašističnemu gibanju. Danilo je kot antifašist bil deportiran na Sicilijo. Po vrnitvi domov se je vključil v NOB . Njegovo ime zasledimo že decembra 1941, ko se je udeležil sestanka za ustanovitev prvega odbora za slovensko Istro. Aprila 1943 je postal član rajonskega- 5. dolinskega odbora OF; junija 1943 je postal tajnik terenskega odbora OF v Logu; maja 1944 je bil izbran za sekretarja dolinskega rajonskega komiteja. Bile tudi član dolinskega okrajnega odbora OF. 4. avgusta 1944 pa je postal politični sekretar novoustanovljenega socerbskega okraja nato pa še tajnik izvršnega odbora skupščine v tem okraju. V noči s 17. na 18. marec 1945 se je mudil na Plavjah, kjer ga je nepričakovano zajela sovražna izvidnica in ga zaprla v sobo nemške postojanke na Badihi. Odločil se je za beg. Naslednjega jutra je izkoristil trenutek nepazljivosti čuvaja, se pognal skozi okno in stekel proti cesti, a ga je med begom zadela sovražnikova svinčenka. Na kraju, kjer je padel, so prijatelji postavili spominsko ploščo. Vir: Povzetek iz: Spomin na Danila Pregarca, https://www.zb-koper.si/index3.html |
Ricmanje, pokopališče |
PREGARC |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar 19.10.2024 |
19.10.2024. 00:00 |
20.9.2025. 17:53 |
— |
— |
Italija |
— |
|
SAD - spomenik talcem italijanskega fašističnega nasilja nad prebivalci Doba |
EŠD: 24406 Na gomilo postavljena naravna pravokotna skala z zravnano sprednjo ploskvijo, velikosti 85 x 65 x 60 cm - temelj, zgoraj 25 cm. Na sprednji zglajeni strani je pritrjena kovinska plošča, velikosti 35 x 48 cm z reliefnim napisom. Spomenik so postavili 1985. leta in stoji na začetku gozda ob razcepu gozdnih poti, jugovzhodno od vasi Sad, na kraju Špedavc Podkavcem. Italijanski okupatorski vojaki so med ofenzivo 1. 9.1942. po naprej pripravljenem seznamu polovili po domovih večje število aktivistov in pristašev OF iz okoliških vasi. Zajete aktiviste iz Rdečega Kala so ustrelili v Radohovi vasi, štiri pa so odpeljali na kraj, kjer stoji obeležje in jih tam ustrelili. To so bili: - Ignac GREGORČIČ, roj.15. junija 1905. v Podborštu, za NOB je začel delati že leta 1941, bil je član terenskega odbora OF; - Franc MANDELJ, roj. 10. marca 1914. v Podborštu, bil je med prvimi organizatorji OF v tem okolišu in član terenskega odbora OF, - Ignac PLANINŠEK, roj. 18. sept. 1913. v Zagorici, delavec, že leta 1941 je pričel delati za OF, pozneje je bil član terenskega odbora OF; - Daniel SADAR, roj. 10. okt. 1889. v Podborštu, čevljar, pristaš OF; |
AC Ljubljana - Novo mesto - izvoz Bič - Pristavica pri V. Gabru - Pokojnica - Dob pri Šentvidu - Sela pri Dobu - Podboršt - Sad - cesta proti jugovzhodu - rob gozda - križišče gozdnih poti. |
NA TEM KRAJU SO SEPTEMBRA 1942. LETA PADLI PRVI TALCI KS DOB 1985 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 24.10.2017-15.2.2019. |
— |
— |
— |
kamnita skala z napisno kovinsko ploščo, kraj zgodovinskega dogodka |
Ivančna Gorica |
k.o. 1823 - Dob, parc. št. 363 |
|
2. bataljon Belokranjskega odreda. |
Sredi julija 1942 je bil iz 2. in 3. čete Belokranjskega bataljona ustanovljen 2.bataljon Belokranjskega odreda s tremi četami.. Njegov komandant je bil Ivan Pezdirc-Slavo, politični komisar pa Anton Ivec-Žiga. Štab bataljona se je nastanil v tej vasi. Leži severno od Bistrice in so jo Kočevarji prostovoljno zapustili decembra 1941. Tu je ostal do roške ofenzive, ko so Italijani vas požgali. Njegovo območje je bila južna Bela krajina s Poljansko dolino. Septembra 1942 je bil 2.bataljon Belokranjskega odreda vključen v Cankarjevo brigado kot njen 3. bataljon. Spominsko ploščo na obnovljeni lovski koči je odkril občinski odbor ZB NOV Črnomelj leta 1957. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 89. |
Lovska koča LD Gradac.
Lovske koče že dolgo ni več. Sedaj se tam nahaja lokostrelski poligon. O plošči ni sledu.
Dušan Škodič, obiskal 30.8.2022 |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
27.3.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Črnomelj |
1518 GRADAC, 1145 |
|
Šentjanž, Milan Majcen in Janči Mevželj |
Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 108 - 109. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 174. . Geslo: herojgrob1234 |
Pokopališče v Šentjanžu, v bližini Osnovne šole. |
zvezda NARODNA HEROJA . 27.X. MILAN MAJCEN 1 MEVŽELJ JANČI 9 SPOMENIK SO PODARILI 4 PIONIRJI ŠENTJANŽA 1 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ljubo Motore, 26. 2. 2018, 15. 3. 2018 in 21. 9. 2020 |
— |
20.9.2025. 18:10 |
— |
Grob(išče) |
Sevnica |
— |
|
Kranj - Gimnazija |
OPIS SPOMENIKA: V veži gimnazijskega poslopja v Kranju, Koroška cesta št. 13, je v steno vzidana spominska plošča iz črnega marmorja, velikosti 122 cm x 60 cm, črke napisa so bile prvotno pozlačene, sedaj so v rdeči barvi. Spominsko ploščo so vzidali 27. junija 1951. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 10. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 229. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5140 EŠD: 5140, stavbna dediščina |
Kranj, Koroška cesta 13, stavba gimnazije |
V NARODNI OSVOBODILNI VOJNI SO ŽRTVOVALI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lado Nikšič, 29. 2. 2020 |
— |
— |
— |
spominska plošča iz črnega marmorja |
Kranj |
Kranj, 310/1, Republika Slovenija |
|
Ciril Tavčar, Jesenice |
Marmornata plošča, posvečena Cirilu Tavčarju, borcu Jeseniške čete, ki je padel junija 1942 na Mežakli. Spominsko ploščo je leta 1987 odkrila Zveze borcev NOB. EŠD 18424 |
Cesta Cirila Tavčarja 3b, Jesenice, na severni fasadi bloka. |
V nekdanji Pucovi hiši, ki je stala na tem kraju, je do odhoda v partizane leta 1941 živel Ciril Tavčar, borec Jeseniške čete. Padel je 11. junija 1942 na Mežaklji. KO ZB NOV Cirila Tavčarja |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 30. 7. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Jesenice |
Cesta Cirila Tavčarja, 533/4 |
|
Dornberk, Spominska plošča |
Na fasadi krajevne skupnosti Dornberk je levo od vrat postavljena plošča. |
Stavba krajevne skupnosti Dornberk, naslov:
Gregorčičeva ulica 13, 5294 Dornberk |
DNE 26.5.1944 JE XIX. SNOUB S. KOSOVELTU LIKVIDIRALA POSTOJANKO ALPINOV
ITALIJANSKE REPUBLIKE "SALÒ". |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
LM, 19.7.2021
24.12.2021 D.Divjak |
24.12.2021. 00:00 |
— |
24.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
spominska plošča |
Nova Gorica |
K.o.: 2335 - DORNBERK, št.parc.: 222/1 |