| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spomenik Francu Rozmanu-Stanetu |
Bronasti doprsni kip na marmornatem podstavku stoji na zelenici ob upravni stavbi Policijske akademije. Je delo kiparja Jakoba Savinška in je bil na pobudo Izobraževalnega centra RSNZ odkrit 13. maja 1956. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 102. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 58. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 80. |
Kip se nahaja ob upravni stavbi Policijske akademije v Tacnu-dostop je omejen. Dežurni na vstopu me je prijazno pospremil do spomenika. |
Franc Rozman –Stane |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 17.05.2019, Miloš Kermavnar, 12.2.2020. |
— |
— |
— |
Doprsni kip na podstavku |
Ljubljana |
1751 TACEN, 261/1 |
|
Spominska plošča pri Kopaču |
Spominska plošča na gospodarskem poslopju Kopačeve domačije na Sv. Ožboltu spominja na požig tega poslopja 31. oktobra 1941. Dostop do Kopačeve domačije je skozi Puštal po dolini Hrastnice. 31. oktobra 1941 so Nemci obkolili Kopačevo domačijo, kjer so se zadrževali borci Rašiške čete. Presenetili so skupino v hiši in ubili dva borca, pet pa so jih zajeli. Nato so začeli napadati drugo skupino borcev, ki je čistila orožje na gospodarskem poslopju. Na začetku spopada so ubili enega borca, enega pa ranili. Ker se ostali borci niso hoteli predati, so zažgali gospodarsko poslopje. Ostalim borcem je uspel preboj in so se umaknili na Babno Goro. To je bil prvi večji spopad partizanov z okupatorjem na loškem ozemlju. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 202-203. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-o382bolt.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 256. |
Na hiši Sv. Ožbolt 4.
Dostop do Kopačeve domačije je skozi Puštal po dolini Hrastnice. |
TO GOSPODARSKO POSLOPJE JE BILO PRVO POŽGANO OD OKUPATORJA V TEJ OKOLICI DNE 31. X. 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o. 2044 Ožbolt, parc. št. 772/1 |
|
Radio Kričač, Maistrova 6, Ljubljana |
— |
Maistrova 6, Ljubljana, obcestna fasada. |
V tej hiši |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 19. 10. 2017 |
— |
— |
— |
okrogla bronasta plošča |
Ljubljana |
TABOR, 3213 |
|
Pod Škabrijelom |
Marmorna plošča je posvečena ustanovitvi pokrajinskega komiteja KPS za
Slovensko Primorje. Postavljena je bila 14. 6 .1969. |
Pod Škabrijelom 27, Kromberk, zahodna fasada hiše. |
V TEJ HIŠI JE BIL APRILA 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
— |
— |
— |
M. Kermavnar, 9.3.2022, napis na plošči in fotografija |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2302 Kromberk, parc. št. 504/7 |
|
CERKLJANSKA DOBRAVA-Spomenik |
Spomenik posvečen trem padlim partizanom na tem območju. Betonski plato v obliki zvezde, omejen s petimi marmornatimi stebriči povezanimi z verigami. Sredi platoja so tri pokončne marmornate table z vklesanimi imeni padlih borcev v drugi svetovni vojni. Spomenik trem padlim domačinom je bil odkrit 1980. EŠD: 29350 |
Cerkljanska Dobrava, sredi vasi, zahodno od hiše Cerkljanska Dobrava 17. |
STUDEN ANTON (1920-1944) ROŽMAN JOŽE (1905-1944) BOBNAR JANEZ (1913-1944) SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivec in Petra Ropret, dop. M. Hladnik
2.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
2.8.2021. 00:00 |
— |
2.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Marmornate kocke z napisi na betonski ploščadi v obliki zvezde |
Cerklje |
K.o.: 2114 - DOBRAVA, št.parc.: 273/2 |
|
Bolnica Podob pod Snežnikom |
Bolnišnica Podob je delovala od konca maja 1941 do konca vojne na Jermanovcu v bližini kote 1151. Postavljena je bila v manjši dolinici s štirimi barakami v zelo gosto poraščenem gozdu na višini 1100 m. Pot od gozdne poti do bolnišnice je zelo strma in je dolga okoli 300 metrov. V štirih barakah je bilo prostora za 40 težkih bolnikov. Četrta baraka je bila namenjena samo za operacije. Imeli so velike težave s preskrbo z vodo, hrano in kurjenjem, a so te probleme uspešno reševali z neverjetno partizansko iznajdljivostjo in improvizacijo. Prvi vodja te bolnišnice je bil dr. Jurij Saje. Kasneje mu je sledil dr. Vaclav Pišot, njemu pa dr. Ivan Pintarič in na koncu vojne še Vinko Stančič.
Bolnica1234 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 9.7.2022 |
11.4.2023. 00:00 |
— |
Mojca Luštrek 11.4.2023 javlja: midva (z Janijem) sva nehala iskati šesterokotno oznako za bolnišnico Podob. Njena fotografija je v omenjenem Jeričevem vodničku. Sva se pa pogovarjala s šefom sosednjega revirja. Potrdil je, da je pred kakimi dvajsetimi leti videl oznako in je potrdil njeno lokacijo na pobočju Jarmovca, kot jo je označil Jerič. Ugotovitev vnesel M.Kermavnar |
— |
Hrvaška, Čabar |
— |
|
Knežec - Spominski dom Franceta in Borisa Kidriča |
France Kidrič, slovenski literarni zgodovinar, trikratni dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, leta 1923/24 peti rektor ljubljanske univerze, leta 1938 med ustanovitelji Akademije znanosti in umetnosti, kasneje 1945–1950 pa predsednik SAZU, se je rodil in prvih nekaj let bival v Ratanski vasi, kjer je bivala tudi družina Siter. Ko je postal univerzitetni profesor je Knežec postal njegova last. Boris Kidrič, ki je bil s steklarsko tradicijo tesno povezan, je bil rojen 10. aprila 1912 na Dunaju. Ob izbruhu prve svetovne vojne se je celotna družina preselila v Rogaško Slatino na Knežec, ki se nahaja pod mestnim pokopališčem oz. cerkvijo Sv. Trojice. Lastnik Knežca, kmet Vinko Žurman, je z ženo prijazno pomagal podpirati revne dijake in študente, med drugimi tudi Franceta in kasneje Borisa Kidriča. V obdobju počitnic se je Boris v glavnem zadrževal v kmečki stavbi na Knežcu in tako že leta 1927 stopil v stik s komunističnimi steklarji v Rogaški Slatini. Po vojni je Muzej revolucije Celje (danes Muzej novejše zgodovine Celje) hišo preoblikoval v spominsko hišo z vključujočo razstavo (en del je bil posvečen Francetu, drugi del pa Borisu in delovanju NOB na Kozjanskem). Spominski dom je vpisan v register kulturnih spomenikov in uvrščen med zgodovinske spomenike I. kategorije. Hiša dandanes nima več funkcije muzeja, saj je že nekaj časa zaprta in v čedalje slabšem stanju. Ogled zunanjega dela hiše je možen kadarkoli pri dnevni svetlobi. Viri:
|
Do spominskega doma na Knežcu lahko pridete, če se napotite iz Rogaške Slatine v smeri proti mestnemu pokopališču in cerkvi Sv. Trojice. Po 600 metrih vzpenjanja, ki se prične od župnijske cerkve pri Sv. Križu, boste na levi tik pred zadnjim večjim vzponom zagledali odcep za Brestovško cesto. Sledite tej poti še nadaljnjih 350 metrov in prispeli boste na cilj (v smeri vožnje na desni strani). |
"V TEJ HIŠI JE PREBIVAL S SVOJO DRUŽINO DR. FRANCE KIDRIČ, SLOVENSKI SLOVSTVENI ZGODOVINAR IN PREŽIVEL SVOJA MLADA LETA NJEGOV SIN BORIS KIDRIČ PETER, PREDSEDNIK PRVE SLOVENSKE VLADE IN VELIKI JUGOSLOVANSKI REVOLUCIONAR." |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Siter, 20. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Spominska hiša z dodano spominsko ploščo |
Rogaška Slatina |
1195 Rjavica, 58/1, podatek o lastniku ni javen |
|
Ivan Kinkela, pokopališče Postojna |
SIstory navaja: Ime in priimek: Ivan Kinkela, Oče: Ivan, Mati: Karolina, Priimek matere: Lade, Po domače: NULL, Datum rojstva: 01.07.1930, Kraj rojstva: Postojna, Kraj bivanja: Postojna, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): dijak, PODATKI O SMRTI , vojni status: civilist, datum smrti / izginotja: 18.03.1944, kraj smrti / izginotja: Postojna, kraj pokopa: Postojna, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: ustrelitev, povzročitelj smrti: nemške (okupacijske) enote Ivan Kinkela, 1.7.1930, Postojna, 18.3.1944 na Pečni rebri pri Postojni žrtev vojnega nasilja, slovenske narodnosti, grob prekopan, zdaj pokopana Jožefa Rebec. |
Levi del pokopališča, grob Po-1-A-1006 |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D. Divjak 8.4.2025, 18.5.2025 |
18.5.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil podatke (Sistory) 18.5.2025 |
Grob |
Postojna |
K.o.: 2490-POSTOJNA, št.parc.: 1161/1 |
|
Prosek, padlim domačinom |
Le nekaj korakov levo od spomenika osmim neznanim borcem je nagrobnik padlim s Proseka. Spomenik je vredno kiparsko kamnoseško delo: v bistvu je simbol Triglava, vendar ne z ostrimi vrhovi, pač pa z zaokroženimi, nekakšen triptih, ki ima na levi in desni strani še nekoliko nižje odlomljena stebra, prispodoba pretrganega življenja. V vrhu vsakega od treh vrhov je vklesana izbočena zvezda, s tem, da je v srednjem, najvišjem vrhu ta še okrašena spodaj s srpom in kladivo, to pa obkroža prav tako sklesan relief vejic slave oziroma žrtvovanja. Na osrednjem delu je pod okrasjem vklesan napis: Junakom - Borcem ... Na stranskih ploščah ( vrhovih ) so izpisana imena 28 padlih. Spodaj je položno naslonjena kamnita plošča, na kateri so v medaljonih slike vseh 28 padlih (s pripadajočimi kovinskimi številkami.
|
Pokopališče Prosek na SZ robu vasi, spomenik stoji tik zraven spomenika padlim borcem NOV Jugoslavije. |
Osrednji del: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, osamosvojil zapis |
2.10.2022. 00:00 |
— |
D. Zlatič
D.Divjak dodal opis 31.5.2022
M. Hladnik fotografije in ločil oba spomenika v samostojna zapisa. 2. 10. 2022 |
— |
Italija |
— |
|
Planinski dom Rašiške čete |
V gostinski sobi je na steni tipkopisna zgodovina Rašiške čete in njenih padlih borcev ter faksimile nemškega razglasa z napovedjo nagrade za odkritje banditov. 28. julija so se gameljska, šmarnogorska in rašiška četa združile v Rašiško partizansko četo s komandirjem Stanetom Koscem, ki je prisegla 31. 7. pod zastavo, ki je bila na eni strani rdeča s srpom in kladivom, na drugi strani pa slovenska trobojnica z napisom V boj za svobodo. Četa je štela 54 borcev, med njimi šest žensk. 20. sept. so iz Mengeško-Moravške čete, Kamniške, Radomeljske in Rašiške čete ustanovili Kamniški partizanski bataljon. 18. sept. 1941 so na ovinku "pri pasjem potoku" pod Rašico s puškomitraljezom napadli avto s 6-člansko nemško vojaško komisijo in jo pobili. Dva dni za tem so Nemci 100 od 120 prebivalcev izgnali na Hrvaško, vas pa požgali. Partizani so se razkropili in prebegnili čez mejo v italijansko okupacijsko cono. Skupina z ranjenci se je ustavila v Selu pri Vodicah. Bolničar čete jo je izdal, v boju sta padla Maks Pečar in Franc Krmelj iz Pirnič, pet pa so jih zajeli, med njimi Staneta Kosca in intendantko Rezko Dragar. 1941 je bila Rašiška četa najbolj borbena enota v okolici Ljubljane. Dala je štiri narodne heroje: Stane Kosec iz Gamlej, Maks Pečar, Janez Bzjak, Rezka Dragar iz Črnuč. Narodna heroja sta tudi Lojze Kebe iz Tacna in Franc Ravbar - Vitez iz Črnuč. Spominsko ploščo je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač, odkrita je bila 25. junija 1976 na pobudo občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Šiška. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 43. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 86-87. |
Na fasadi ob vhodu v Planinski dom Rašiške čete na Vrhu Staneta Kosca, Rašica 50. Do sem iz vasi Rašica in od Šinkovega turna pripeljejo gozdna cesta in več označenih planinskih poti (iz Rašice, z Dobena, od Gobavice ...). |
NA TEM OBMOČJU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 8. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
1746 RAŠICA, 745/8 |
|
VELIKA LIGOJNA - HAFNER Stanko, grob |
Grob je na sredini poseke daljnovoda. Predstavlja ga betonski okvir, nagrobnik je kovinski križ s pritrjeno kovinska ploščica velikosti 20 x 20 cm, na kateri je vgraviran napis. Hafner Stanko je bil borec Dolomitskega odreda in njegova poslednja želje je bila, da ga pokopljejo na tistem mestu, kjer je padel. Grob so uredili kmalu po osvoboditvi 1945. leta. |
Nad cesto Velika Ligojna - Razpotje, okoli 400 m iz vasi Velika Ligojna, poteka na kovinskih stebrih elektroenergetski daljnovod v treh snopih. Na desni strani ceste in pod levim robom daljnovoda je dovozna pot do vodohrama. Napotimo se po tej poti, gremo mimo vodohrama navkreber ob robu poseke še nekaj deset metrov, kjer opazimo kažipot, ki kaže proti sredini poseke, proti srednjemu snopa daljnovoda. Pod večjo smreko je Hafnerjev grob. |
V BOJU Z ITALIJANSKIM OKUPATORJEM JE BIL TU 6.VII.42. SMRTNO ZADET IN POKOPAN STANKO HAFNER IZ DOLNICE, STAR 36 LET. SLAVA BORCEM ZA SVOBODO! |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 14. 2. 2017 |
— |
— |
— |
grob, spominsko znamenje, kraj zgodovinskega dogodka |
Vrhnika |
k.o.1998, parc.št.:940/1 |
|
Tržiška partizanska četa, Gozd |
Plošča je posvečena ustanovitvi Tržiške čete 7. 7. 1941, prvi partizanski enoti v kranjskem okraju. Odkrili so jo oficirji JLA in člani Osvobodilne fronte Križe 22. 12. 1948. Prvotni napis na plošči je bil v srbščini. Od spomenika do spomenika (slika 3), kaže prvotno obeležje. Kdaj so ga nadomestili z novim, ni podatka. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 32. EŠD 21083 |
Na zahodni fasadi hiše Gozd 3 (Jurjeva hiša). |
Na tem območju je bila 26. 7. 1941 ustanovljena Tržiška partizanska četa. V spomin na ta dogodek in v zahvalo padlim tovarišem, ki so postavili temelj slovenski vojski, so ploščo odkrili podčastniki in častniki vojašnice ter aktivisti OF iz Križ. 22. 12. 1948 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15. 4. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Tržič |
— |
|
Jeromova sirarna na Uskovnici |
Spomin na preživele hude čase, zelo zanimiv način ohranjanja tudi kulturne dediščine. |
Na glavni peš poti na Triglav na Uskovnici v dobro označeni sirarni, dostopno samo, ko so lastniki prisotni. |
V zahvalo teti Ivani roj. Berce Jeromovi Johani in v spomin mojemu očetu Alojzu Bercetu-Jeromovemu Lojzu ter mami Mariji s katero smo trije otroci v tem stanu preživeli leto 1943 Opremil in izdelal junija 2011 novo Jeromovo sirarnico na Planini Uskovnica Rudi |
— |
— |
— |
— |
Matjaž Rebolj, 12.12.2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Bohinj |
Bohinjska Srednja vas, 1134/1 |
|
Ustanovitev rajonskega odbora OF. |
Na stanovanjskem bloku Parmova 47 je na fasadi, ki gleda na cestona levi strani med dvema oknoma v visokem pritličju vgrajena spominska plošča iz temnega marmorja, širine 60 in višine 50 cm. Pod njo je nastavej za venec širine 7, višine 5 ter globine 8 cm. Napis je že slabo čitljiv. Tu so se julija 1941 zbrali člani KP, predstavniki krščanskih socialistov in Sokola Bežigrad ter ustanovili prvi rajonski odbor OF Bežigrad. Vir: Vodnik po partizanskih poteh. Obeležena je utanovitev prvega rajonskega odbora OF Bežigrad, na kateri so prisostvovali člani KP, predstavniki krščanskih socialistov in Sokola Bežigrad. Plošča je bila odkrita 9. septembra 1959. Vira: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 13. Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 133. |
Na južni fasadi stanovanjskega bloka Parmova 47 je plošča, vidna s pločnika. |
V TEJ HIŠI JE BIL V JULIJU 1941 USTANOVNI SESTANEK OF ZA RAJON BEŽIGRAD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 26. september 2019 |
— |
— |
S.Gradišnik, 23.3.2022. |
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
Spominska plošča padlim članom Gasilskega društva v Gasilskem domu |
Plošča je pritrjena na vzhodno steno v stopnišču v stolpu Gasilskega doma Sevnica - Kulturne dvorane. Vir: knjiga Pomniki NOB v občini Sevnica, str. 92. |
Vhod v Kulturno dvorano v Gasilskem domu Sevnica - stopnišče. |
... 1941 - 1945 .... Za svobodo so dali svoja življenja Juhant Janez, roj. 1900 Černič Franc, roj. 1897 Planinc Ivan, roj. 1912 Konec Karel, roj. 1913 Vimpolšek Jožef, roj. 1887 Senica Ernest, roj. 1909 |
— |
— |
— |
— |
Ljubo Motore, 24. 2. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Sevnica |
— |
|
Mehanične delavnice Železarne Jesenice |
Odkrita sept. 1946. Fotografijo plošče imajo tudi v Zgornjesavskem muzeju. Tako kot tudi druge plošče iz železarne ne, tudi ta ni bila sprejeta v RKD oz. je bila iz njega črtana. Do marca 2018 je plošča, ki se je do 2017 nahajala v prostorih podjetja Pilar, veljala za izgubljeno.
|
Stavba pripada železarni Acroni, Jesenice. |
KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS NARODNI HEROJ SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 8. 2017, foto 3. 5. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 1939/14 |
|
Tiskarna ob Savskem potoku |
Ni v RKD. |
Na vzhodni strani makadamske ceste, ki se vzpenja po grapi ob Savskem potoku iz vasi Sava proti severu, 100 m pred hišo Cirkuše 1a, pod kamnito pečino. Zraven je še spomenik padlemu partizanu |
TU V BLIŽINI JE DELOVALA 13. 9. 1987 OO ZZB Litija |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 30. 4. 2018 |
— |
— |
— |
iz prodnikov zidana piramida z zvezdo |
Litija |
1833 SAVA PRI LITIJI, 1211/8 |
|
PLEŠIVICA na Barju - spomenik prvemu sestanku aktivistov OF Notranje Gorice |
EŠD: 11595 Granitna plošča nepravilne oblike in z vklesanim napisom je vbetonirana v ploščo velikosti 60 x 80 x 8 cm. Ta napisna plošča pa je vbetonirana v podstavek velikosti 100 x 60 cm. Spomenik so postavili 1979. leta, stoji ob gozdni poti, na jugozahodnem delu osamelca Plešivica nad Notranjimi Goricami. |
V Notranjih Goricah poiščemo cesto Na Peske in se po njej napotimo navkreber. Ko pridemo do naslova Na Peske 26, gremo na levo in se po gozdni poti nad hišo štev.25 napotimo v gozd. Po okoli 300 m pridemo do pomnika, ki je ob stezi in oddaljen okoli 10 m od travniške površine, ki se razteza v SV smeri. |
NA TEM MESTU JE BIL 15. MAJA 1941. PRVI SESTANEK AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE KO ZZB NOV |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 25.3.2018. |
— |
— |
— |
spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka |
Brezovica |
k.o. Brezovica - 1724, parc. št. 2818 |
|
Grobišče na Strgarjevem in Koželjevem v Raduhi |
Grobišče sedmih borcev iz " Tehnike" IV. operativne cone, ki so jih Nemci postrelili na tem mestu 4. januarja 1945 v gozdu. Domnevno gre za ujete borce ob napadu na Lučko kočo dva dni prej. EŠD 4572 |
Tik pred krajem Luče zavijem desno na lokalno cesto. Smerokaz Na Hribru. Po cesti v hrib 600 m, kjer parkiramo. Desno domačija,mi pa gremo gremo levo ob travniku in nato v gozd po poti - 300m. |
V SPOMIN 7 BORCEM TEHNIKE 4.OP. CONE KI SO BILI USTRELJENI KOT OKUPATORJEVI TALCI DNE 4.1.1945 SLAVA JIM ZB NOV LUČE 4.6.1979 |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 25.10.2017 |
— |
— |
— |
S kamnom obzidano grobišče in na zgornji strani je vzidana granitna plošča |
Luče |
k.o.Raduha, p.š.356/2, lastnik:Stanko Stergar, Raduha 65, Luče |
|
Mozirje, 1. seja odbora OF Mozirje |
Na trgu 15, Mozirje |
V TEJ HIŠI SE JE VRŠILA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
S. Gradišnik, 14.05.2021 |
26.1.2021. 00:00 |
2.8.2025. 13:00 |
S.Gradišnik - dodal fotografije. |
— |
Mozirje |
— |
||
Gradišče na Kozjaku |
Skupni grob dveh partizanov, ki sta padla na območju Gradišča v spopadu med
borci Lackovega odreda in nemškimi vojaki. Pri grobu je bil 1962 postavljen 8 m
visok granitni spomenik s posvetilom padlim borcem Lackovega odreda. https://www.google.si/maps/place/Kulturno+umetni%C5%A1ko+dru%C5%A1tvo+Gradi%C5%A1%C4%8De+na+Kozjaku/@46.6378054,15.4284529,3a,90y,333.34h,84.44t/data=!3m6!1e1!3m4!1sP4iQVRqXJLhuRey7Qs8gXA!2e0!7i13312!8i6656!4m8!1m2!2m1!1zR3JhZGnFocSNZSBuYSBLb3pqYWt1IDM5LCBHcmFkacWhxI1lIG5hIEtvempha3U!3m4!1s0x476f99ff9f8138d1:0x5dbc0aa40cb01c5f!8m2!3d46.6378588!4d15.4279311?hl=sl Podrobosti dogodkov prinaša vir: Marjan Žnidarič, Spominska obeležja Lackovega odreda, Maribor, 2007, str. 51 Komandant Lackovega odreda je 31. januarja 1944 dobil obvestilo, da je na Holantovi domačiji na Gradišču skupina gestapovcev. Lackovci so se odločili, da bodo gestapovsko skupino presenetili in uničili. Zbrali so patruljo dvajsetih borcev 1. bataljona, ki bi jo naj vodil namestnik komandanta bataljona. Vodenje skupine je samovoljno prevzel namestnik komandanta Dragutin Babić, ki je napad na gestapovce vodil drugače, kot je naročil komandant odreda. Posledica tega je bila, da so v spopadu pri Holantu, ki je trajal kako uro, padli trije partizani, namestnik komandanta Dragutin Babić, referent za zveze Slavko Bedina in mitraljezec Jože Jerbič, en partizan pa je bil lažje ranjen. Padli so tudi štirje gestapovci. |
Na križišču nasproti hiše (šole) Gradišče na Kozjaku 39. |
prva plošča: TU SO POKOPANI BORCI LACKOVEGA druga plošča: SVET JE BIL SVETLI DAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano 11. 1. 2020 |
— |
— |
S.Gradišnik, dodal foto 1,2 in 3, 20. 4. 2023 |
Obelisk |
Selnica ob Dravi |
— |
|
Hrib pri Fari |
Zgodaj spomladi 1942 je val množične vstaje zajel vso Kočevsko. Konec marca 1942 je prišel namestnik komandanta glavnega poveljstva Aleš Bebler s skupino 19 borcev Šercerjevega bataljona v okolico Kočevja. Utaborili so se pri Ledeni jami na Stojni. Iz čete se je 16. aprila 1942 na Preži formiral Južnodolenjski bataljon, ki je v Notranjskem odredu dobil ime 2. bataljon Notranjskega odreda ali kratko Kočevski bataljon. Partizanske enote so se v začetku aprila 1942 utaborile na Stružnici in nenehno napadale sovražnika. Posledica tega so bili povračilni ukrepi italijanske vojske nad civilnim prebivalstvom. 17. aprila 1942 je italijanska vojska vdrla v Kuželič kjer je aretirala vse moške. Toda napadla jih je partizanska patrulja. Le enemu ujetemu fantu se je uspelo rešiti. Naslednji dan je italijanska vojska vas Kuželič požgala. Iz ruševin je zgradila bunker, s katerim je obvladovala vso okolico. 24. aprila 1942 je okupator obkolil Stružnico in okoliške kraje ter požgal hiše. Idejna zasnova za spomenik je delo ing. Papič Miha iz Kočevja, projekt je izdelal ing. arh. Vovko Janez iz Ljubljane. Gradbena dela je izvedel kamnosek iz Gradca v Beli Krajini. Spomenik 49 padlim partizanom in drugim žrtvam NOB je bil odkrit 5. septembra 1965. Obnova je potekala v letu 2003. Financirali so jo Občina Kostel, Občina Kočevje, ZZB Kostel in ZZB Kočevje. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 125. Kamnit obelisk je sestavljen iz štirih pokončnih kvadrov in ima ob straneh postavljeni dve kamniti plošči z napisoma. Do njega vodi daljše stopnišče, obdano s striženimi grmovnicami. EŠD 29316 |
Ob glavni cesti Kočevje - Petrina, na mestu kjer je odcep za v Faro. |
Na dvignjeni legi na desni strani magistralne ceste Kočevje - Brod na Kolpi, vzpetini domačini pravijo Žabjek, stoji spomenik, ki je posvečen vsem padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja z območja ob Kolpi. Do spomenika vodi stopnišče, ki na vrhu preide v ravno ploščad. Na njej sta dva marmornata kamna (59x89x21 cm), v sredini pa stoji štiri metre visok obelisk. Na dveh manjših ploščah sta napisa: DOKLER BO KOLPA BISTRA V TEM KRAJU JE PADLO 49 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 7. 3. 2017 |
— |
— |
— |
Spomenik - park |
KOSTEL |
1611 FARA, 1805/1 |
|
Ivan Lenček, TIGR, Postojna |
|
Tržaška c. 33, Postojna |
V tej hiši se je rodil, delovno živel in umrl svobodnjak, domoljub in Tigrovec IVAN LENČEK 1905 - 1960 TIGR DRUŠTVO TIGR PRIMORSKE, 26.4.2025 |
— |
— |
— |
— |
D. Divjak 27.4.2025 |
27.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Postojna |
K. o.: 2490-POSTOJNA, št. parc.: 1156/6 |
|
SKARUČNA - Plošča štirim padlim iz hiše v Skaručni 17 |
Pravokotna kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita leta 1965) je vzidana na hiši, v kateri je živela družina Dermastija, katere štirje člani so padli v osvobodilnem boju. Spominska plošča na fasadi je bila odkrita 18. julija 1965, na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Skaručna. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 110-111. EŠD 19581 |
Tik ob cesti na zidu starejše stavbe št. 17 |
IZ TE HIŠE SO ŽRTVOVALI ŽIVLJENJE ZA SVOBODO DERMASTIJA MARIJA 1945 BURNIK VINKO 1942 DERMASTIJA SREČKO 1942 DERMASTIJA ALBIN 1944 SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 27.8.2017. Mira Hladnik
20.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
20.8.2021. 00:00 |
— |
20. 8. 2021 dopolni opis in podatke D. Divjak |
Plošča na zidu |
Vodice |
k.O.: 1748 - SKARUČNA, št.parc.: 73 |
|
Plošča članom telovadnega društva Sokol Medvode |
Na domu društva Partizan spominska plošča članom telovadnega društva Sokol Medvode, ki so padli v NOV, odkrita 22. julija 1956 na pobudo TVD Partizan Medvode. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 56. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 102. |
— |
1941-1945 Padlim borcem telovadcem v NOB in žrtvam fašističnega nasilja Plošča je v zelo slabem stanju, op.vp. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 1.10.2017
D.Divjak 8.6.2022 |
— |
— |
— |
Plošča na zidu |
Medvode |
1973 MEDVODE, 342/12 |