• EŠD 8230
  
• Biseri naše kulturne dediščine

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

spominska plošča je pravokotne oblike (70 x 65 cm) izdelana iz granita z vklesanim napisom

Datum odkritja:  22.7.1951

Foto: Miloš Kermavnar

EŠD 19472

[zvezda]
ZA SVOBODO DELOVNEGA LJUDSTVA
STA ŽRTVOVALA SVOJE ŽIVLJENJE
NAŠA ČLANA

BRATUŠ LEOPOLD
ROJ. 1904, PADEL 1944
PAVLOVIČ DAVID
ROJ. 1910, PADEL 1944
VEČNA JIM SLAVA!

                                        PGD IDRIJA
                                  22. JULIJA 1951

Spomenik so še za časa skupne države skupaj postavili Slovenci in Hrvati leta 1981 na mestu starega spomenika. Posvečen je civilistom in vojakom padlim na tem slovensko - hrvaškem istrskem prostoru.

Glavni element krožnega kompleksa je spomenik visok 12 metrov, sestavljen iz treh betonskih elementov trikotne oblike. Na njih so trije mozaiki, ki prikazujejo ples tradicionalnih istrskih likov, tradicionalno življenje s skupino kmetov z volovsko vprego ter skupino borcev, ki se bori s sovražnikom in brani žene in otroke. Pred spomenikom je v zemljo vkopana ploščad s steno, na kateri sta dve plošči s trojezičnim posvetilom in dve plošči z imeni žrtev. Med njimi je tudi pet talcev iz Nove vasi na Slovenski strani.  

Avtor spomenika je hrvaški kipar Aleksandar Rukavina.

Datum odkritja: 22.6.1981

vir: glasistre.hr/istra/2022/11/14/spomenik-padlim-Plovanija

.

     Podatki o (nekaterih) slovenskih žrtvah:

Sistory: Ivan Perič, Oče: Anton, Mati: Antonija, Datum rojstva: 06.04.1925, Kraj rojstva: Nova vas nad Dragonjo, Kraj bivanja: Nova vas nad Dragonjo, Datum smrti / izginotja:02.10.1943, Kraj smrti / izginotja: Kaldanija, Kraj pokopa: Nova vas/Dragonja

……………………………………………………………………………………….

Sistory: Jožef Pucer, Oče: Anton, Mati: NULL, Datum rojstva: 01.12.1925, Kraj rojstva: Nova vas , Kraj bivanja: Nova vas , Datum smrti / izginotja:02.10.1943, Kraj smrti / izginotja: Kaldanija, Kraj pokopa: Nova vas/Dragonja

……………………………………………………………………………………….

Sistory: Albin Grižon, Oče: Matija, Mati: Antonija, Datum rojstva: 08.02.1925, Kraj rojstva: Nova vas nad Dragonjo, Kraj bivanja: Nova vas nad Dragonjo, Datum smrti / izginotja:02.10.1943, Kraj smrti / izginotja: Kaldanija, Kraj pokopa: Nova vas/Dragonja

……………………………………………………………………………………….

Sistory: Franc Bolčič, Oče: Anton, Mati: Ivana, Datum rojstva: 01.02.1925, Kraj rojstva: Nova vas, Kraj bivanja: Nova vas, Datum smrti / izginotja:02.10.1943, Kraj smrti / izginotja: Kaldanija, Kraj pokopa: Nova vas/Dragonja

……………………………………………………………………………………….

Sistory: Matija Rojac, Oče: Ivan, Mati: Antonija, Datum rojstva: 13.08.1905, Kraj rojstva: Nova vas, Kraj bivanja: Nova vas, Datum smrti / izginotja: 02.10.1943, Kraj smrti / izginotja: Kaldanija, Kraj pokopa: Nova vas/Dragonja

Grobovi talcev, Nova vas nad Dragonjo

……………………………………………………………………………………….

Sistory: Frančiška Miklavčič, Oče: Leopold, Mati: NULL, Datum rojstva: 00.00.0, Kraj rojstva: Sečovlje, Kraj bivanja: Sečovlje, Datum smrti / izginotja: 00.03.1945, Kraj smrti / izginotja: nad Dragonjo, Kraj pokopa: NULL

     Prva plošča, v hrvaškem, italijanskem in slovenskem jeziku:

DA BI SE STOLETNE TEŽNJE NJIHOVIH
NARODOV URESNIČILE
V SOCIALISTIČNI JUGOSLAVIJI
SO POBRATENI PADLI
V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU

.

     Druga in tretja plošča:

44 imen padlih in žrtev fašističnega nasilja

.

     Četrta plošča, v hrvaškem, italijanskem in slovenskem jeziku:

TA SPOMENIK JE SVOJIM
NAJBOLJŠIM SINOVOM
POSTAVILO LJUDSTVO

Spomenik je betenske podlage cca.1,5m krat 1 m, oblike triglava.Na sredini je marmornata plošča temne barve z napisi padlih borcev in žrtve terorja

Vir ZB Logatec

EŠD 21538

V SPOMIN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA-USTRELJENI 2.8.1942

Imena in priimki padlih

Corn Franc,Jereb Matevž, Križaj Bernard,Malovrh Franc, Nagode Jože, Corn Matevž,Kogovšek Matija, Lukančič Matevž, Nagode Franc, Trpin Matevž

KO ZB ROVTE

Tine Zajec - Miha je bil krščanski socialist, ki je zdravil partizane od vstaje 1941 dalje. 1943 so ga za 6 mesecev zaprli v begunjske zapore, po vrnitvi domov 1944  je odšel v partizane. V Komendskem borštu je zasnoval bolnico Klanec za 14 bolnikov, vanjo iz Mengša prenesel svoja zdravila in opremo in 1. maja začel z ordinacijo, v glavnem borcev Gorenjskega odreda. Sicer je imel na skrbi še devet partizanskih ambulant v okolici. V nedweljo 11. julija je nekdo bolnico izdal. Nemci so pred zvezanim zdravnikom pokončali osebje, ga zmetali v bunker in zažgali. Ker jih je zmerjal z zločinci, so mu s puškinim kopitom razbili zobe in nazadnje še njega vrgli v ogenj. Naslednji dan so aktivisti pokopali zoglenela trupla. Zajca so po vojni prekopali na pokopališče v Mengšu.

Po Zajcu se imenuje tudi ulica v Mengšu.

• Ne pozabite nas: obeležja svobode: spomini in spomeniki, Mengeš: Združenje borcev NOB, 2016, str. 22. 
• Tine Zajec. Wikipedija.

ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE
ZDRAVSTVENA POSTAJA
DR. TINETA ZAJCA
MENGEŠ

Tudi prvi strel proti okupatorju na mokronoškem območju je zagrmel iz Majcnove puške.

Na tem mestu, kjer je Milan Majcen oddal prvi strel, 20.oktobra 1941,na Priči nad  Mokronogom, so postavili spomenik v obliki Triglava.

Sezidan je iz neobdelanega kamna. Na srednjem vrhu je petero kraka zvezda, vgrajena plošča pa priča o tem pomembnem dogodku.

EŠD 20814

20. 10. 1941

je iz tega mesta oddal prvi strel v mokronoški dolini proti ukopatorju 

partizanski junak 

Majcen Milan

Spominsko obeležje Pod češpljami pri Strmolovcu je posvečeno borcu Prešernove brigade Danimirju Ažmanu - Črtomiru iz Kranja, ki je padel 3. avgusta 1943.  Obeležje, ki leži pod cesto Spodnje–Zgornje Lajše, so odkrili leta 1976.

Pot prek Selških Lajš, Jamnika in Krope proti Radovljici so partizani uporabljali kot najugodnejši prehod med zgornjim delom Gorenjske in Primorsko že od leta 1942, okupator je zato ob tej poti postavljal pogoste zasede.

3. avgusta 1943 je pozno popoldne  padla v nemško-domobransko zasedo nad cerkvijo v Lajšah in Lobnikarjevo hišo partizanska patrulja iz Krope. V zasedi je obležalo pet partizanov – med njimi tudi Danimir Ažman - Črtomir iz Kranja.

Več...

Podatki o padlem borcu:

Danimir Ažman - Črtomir, rojen 20. marca 1921 v Ljubljani, živel je v Kranju, padel je 3. avgusta 1943 kot borec Prešernove brigade.

Podatki o drugih borcih, padlih 3. avgusta 1943 v zasedi v Selških Lajšahi:

Jože Božič, rojen 13. marca 1921 v Kališah, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943.

Franc Fajfar, rojen 9. marca 1921 na Rudnem, kmečki delavec, v partizane je vstopil 2. februarja 1943.

Janko Luznar - Janušek, rojen 19. decembra 1913 v Dolenji vasi, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil  29. aprila 1942.

Franc Pfajfar, rojen 30. septembra 1920 v Selcih, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1943.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 278-280.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/selscaronke-lajscarone.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265.

EŠD 21376

TU POČIVA

BOREC PREŠERNOVE BRIGADE

AŽMAN DANIMIR – ČRTOMIR

IZ KRANJA

ROJ. 3. III. 1921

PADEL V LAJŠAH 3. VIII. 1943

Žrtve odpora med NOB v Skornem:
Ustreljeni talciUmrli v taboriščihPadli v bojih

Nekje na Kamniškem sedlu je bila še leta 1980 spominska plošča ilegalnim prehodom aktivistov Kominterne čez mejo pred drugo svetovno vojno, ki ga je uporabil leta 1934 tudi Josip Broz Tito. Kje je ta plošča zdaj?

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 50.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 209-210.

Po informaciji ZB Kamnik, na slovenski strani ni tega obeležja. Morda ne na avstrijski strani ob Nemški poti, ki pa je že vrsto let opuščena. Še poizvedujejo. MK

?

Maks Valentinčič je bil Španski borec.

    [zvezda]

                            MAKS 
                     VALENTINČIČ
                  ROJEN 26.2.1912
 PADEL PRED MADRIDOM JULIJA 1937
V BORBI ZA SVOBODO IN MIR V SVETU
_________________________________
[plamenica]
              V SPOMIN POSTAVILA
      MESTNA ZVEZA BORCEV N.O.V.
                      SOLKAN 1948

Zidan objekt, pokrit z rušo, kjer je od začetka maja do 11. 6. 1944 dr. Tine Zajc zdravil ranjence. Ob izdaji in napadu je padlo devet žrtev. Ohranjena lokacija skladišča, kuhinje, spominska plošča (junij 1958). Ranjence in osebje so zajete najprej mučili, potem pa v objektih žive zažgali.

• EŠD 15131
• Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 51-52.
• Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 24.
• Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 51.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 210.
• Ne pozabite nas: obeležja svobode: spomini in spomeniki, Mengeš: Združenje borcev NOB, 2016, str. 22-23.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Parizanska bolnišnica
Dr. Tineta Zajca
uničena
od nemškega okupatorja
dne 11. junija 1944
300 m

Na drevesih so napisi: Partizanska bolnica, Kuhinja, Skladišče hrane, Bunker bolničark.

Dr. MIHA PART. BOLNICA
NA TEM KRAJU JE BILA DNE
11. 6. 1944 UNIČ. PART. BOLN.
PADLE ŽRTVE:
DR. TINE ZAJEC - MIHA IZ MENGŠA
BINE POL. KOM. GOR. ODR.
JANEZ BRELIH Z GORE
MATEVŽ BUTALIČ IZ TUNJIC
JOŽE HRIBAR IZ TUHINJA
PETER BOREC GOR. ODR.
MINKA MARN IZ ŠENTVIDA NAD LJ.
JOHANCA SLANOVEC IZ ZALOGA
PAVEL ULČAR IZ ŠMARCE
SLAVA PADLIM BORCEM
MUČENIKOM!

 Med ploščama je iz hrastovega debla izdelan spomenik, ki so ga izdelali gojenci Zavoda za slušno in govorno prizadete otroke v Ljubljani. Izdelan je po zamisli medvojnega pionirja Jožeta Bučarja (Malnarjevega) iz Dolenjskih Toplic. Žage in sekire, ki so jih otroci vklesali v les, pripovedujejo, da so ljudje ob prihodu okupatorja pustili delo in prijeli za orožje. Kljub streljanju talcev in požiganju domov, kar je tudi vklesano v deblo, raste nov rod, ki ga simbolizirata pionir in pionirka na vrhu spomenika.

»Konec poletja pred 75. leti , ko so v Podturnu že pospravili pšenico s polj in jo pri »Bldaufovih« omlatili ter jo spravili v kašče, je prišlo povelje, da je potrebno nekaj pšenice odpeljati v mlin za partizane. V Poljanah so vrečo žita naložili na »šajtrgo« in Viktor Zupančič jo je pripeljal do Podturna. Podturnčani so imeli že pripravljeno vrečo, jo naložili skupaj s poljansko vrečo v drugo malo večjo »šajtrgo«, saj je bila poljanska v slabem stanju. Zupančiču smo se pridružili še Jože Pelko, Jože Avguštin in jaz Franc Tisovec iz Podturna, ter krenili proti Kotu, kjer je bil mlin. Med potjo se nam je pridružil še Jože Bradač iz Obrha in četica otrok starih od 12 do 15 let smo pridno vlekli in rinili težki tovor po makadamski z grobim kamenjem posuti cesti. Trije so vlekli spredaj, dva pa sva vozilo porivala zadaj in kasno popoldne smo prispeli v mlin. Mlinar je mlel le ponoči, zato smo otroci prespali na njegovem hlevu. Zjutraj nas je že čakala zmleta moka, naložili smo jo, a nas je na poti proti domu čakala nevarnost. Ponoči so namreč partizani prekopali cesto in jo zaminirali, da Italijani ne bi mogli priti svoji posadki, ki so jo napadali partizani v Žužemberku, na pomoč.

Jože Pelko, Jože Bradač in Viktor Zupančič so »šajtrgo« vlekli spredaj, Jože Avguštin in Franc Tisovec pa sva jo porivala zadaj po klancu od mlina navzgor in naprej po cesti. Tedaj je Avguštinov Jože zagledal ribe v Krki, začel pobirati kamenje in ga metati vanje. Tudi jaz sem se sklonil, da bi pobral kamen, a me je zaustavil glas Jožeta Pelka, ki je ukazal naj pohitimo in »šajtrgo » prenesemo čez prekopano cesto. Tedaj pa je strahovito počilo. Eden od treh fantov, ki so vlekli spredaj je moral stopiti na mino, ki jo je razneslo. Vsi trije so bili takoj mrtvi in grdo razmesarjeni.  Deli njihovih teles so ležali vse naokoli .Ostanki vreč in oblek so viseli po grmovju, vozilo pa je bilo razcefrano na drobne koščke. Midva z Avguštinom sva ostala živa, a hudo ranjena in skoraj gola.

Huda eksplozija mi je poškodovala sluh, košček mine mi  je odtrgal del čeljusti, del jezika in poškodoval grlo. Poškodovano imam tudi desno oko. Po vsem telesu sem imel koščke lesa, železa in peska zapičene v kožo«.

(Po pripovedi Franca Tisovca iz Podturna, enega od dveh preživelih pionirjev).

Spomenik je bil postavljen leta 1981.

• EŠD 23134

Prva plošča:                     

PADLIM

BORCEM

I. BATALJONA

VDV

Na drugi pa:

ZA SVOBODO SO 3. 8. 1943

DALI MLADA ŽIVLJENJA

PIONIRJI

                                         JOŽE BRADAČ

                                         JOŽE PELKO

                                         VIKTOR ZUPANČIČ

IVAN IVANC: SIstory navaja Ime in priimek: Ivan Ivanc, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 06. 03. 1921, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Stope, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Datum smrti/izginotja: 17. 11. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dobrnič, Kraj pokopa: Velike Lašče.

»Isti dan, 16. novembra 1944, je oddelek 1. bataljona skupno z borci štabne patrulje odšel v prehranjevalno akcijo v bližino kovorske domobranske postojanke. […] Ponoči na 16. november je zapadel nov sneg, zato je bilo zaradi sledov še posebej nevarno. Tako kot vsako jutro je tudi 17. novembra 1. bataljon na razvalinah gradu Kamen, ob vhodu v dolino Drage spet razmestil zasedo. […]  A vdor v Drago je bil po vsej verjetnosti le manever, hkrati pa dokaz, da Nemci o partizanih tega območja marsikaj vedo. V Podgori nad Srednjo vasjo pa je potem kmalu prišlo do tragedije. […] Najhujši udarec je ta dan pretrpel bunker pomočnika okrožnega pooblaščenca OZNE za Kranj. Temu je bil tudi namenjen osrednji udarec. Nemci so presenetili izdane borce v bunkerju. Padlo jih je 8 in vsi so bili iz predanih partizanskih družin. […] Padla sta tudi stari partizan Mirko Renko-Lado, domačin iz Srednje vasi, in pomočnik pooblaščenca OZNE za kranjsko okrožje Ivan Ivanc-Janko, doma v Stopah pri Velikih Laščah. Naj tu omenim, da je njegovo mamo Marijo, verno ženo in mater enajstih otrok, in tudi njeno hčerko oziroma Ivanovo sestro Francko 15. maja 1944, torej natanko pred pol leta, doma ubila črna roka.« (Ivan Jan, Kokrški odred, Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami, II, Ljubljana, 1980, str. 379, 380, 381)

»Ivan je padel kot oficir Ozne 17. novembra 1944. leta. star 23 let, v nekem bunkerju blizu Tržiča na Gorenjskem. Zaradi izdaje je takrat v tistem bunkerju padlo več partizanov. […]« ( (Ivan Vidic, V Stopah pri Velikih Laščah: umor matere in hčerke, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 488)

__________________________________________________________________________

VLADISLAVA LIČEN: SIstory navaja Ime in priimek: Vladislava Ličen, Oče: Viktor, Mati: Marija, Priimek matere: Ivanc, Datum rojstva: 22. 11. 1930, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Dvorska vas, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): učenec, Datum smrti/izginotja: 24. 01. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dvorska vas, Kraj pokopa: Dvorska vas.

»Julka Rogač, ki stanuje Ob Ljubljanici v Ljubljani, mi je pripovedovala: […] S tem pa tragedija naše družine še ni bila končana. Sestra Marija Ličan, ki se je poročila že pred vojno, je z možem imela v Sodražici trgovino. Po bombardiranju Sodražice sta prišla v Dvorsko vas pri Velikih Laščah. Delala sta za partizane. Zaradi tega so sestro in njenega 15-letnega sina aretirali in odgnali v Auschwitz. Doma sta ostala njen bolni mož in 12-letna hčerka Vladislava. Nekega dne so prišli domobranci, da ga ubijejo. Niso ga dobili, ker se je skril na streho. Jezni, ker se jim je zadnji trenutek izmuznil iz rok, so pred hišni zid postavili hčerko in jo ubili. Strele so slišali partizani in so od daleč začeli streljati. Domobranci so zbežali, partizani pa so s strehe rešili nesrečnega očeta.« (Ivan Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 489 (tudi fotografija Ladke Ličan)–490)

Opomba: V tem viru se zapis priimka (Ličan) razlikuje od zapisa v drugih virih (Ličen).

__________________________________________________________________________ 

MARIJA IVANC: SIstory navaja Ime in priimek: Marija Ivanc, Oče: Jožef, Mati: Marija, Datum rojstva: 18. 06. 1889, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Stope, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Datum smrti/izginotja: 16. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Stope, Kraj pokopa: Velike Lašče.

FANI IVANC: SIstory navaja Ime in priimek: Frančiška Ivanc, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 05. 12. 1908, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Dvorska vas, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Datum smrti/izginotja: 16. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Stope, Kraj pokopa: Velike Lašče.

»Julka Rogač, ki stanuje Ob Ljubljanici v Ljubljani, mi je pripovedovala: »Moja mama Marija Ivanc je bila zelo pobožna. Z očetom sta nas vzgajala strogo versko. Še kot mlado me je nagovarjala, naj grem v samostan, sina Vladimira pa za duhovnika.

Spominjam se, kako je mama večkrat tarnala duhovniku Ramovšu iz Velikih Lašč: Gospod župnik, enajst otrok imam in težko jih preživljam. Hudo moram garati za vsak košček kruha. Imamo le majhno kmetijo, kako naj preživim otroke?
Ramovš jo je tolažil: »Velika družina je božji dar. Poglejte ptičke pod nebom, ne sejejo in ne žanjejo, a vseeno živijo.

Med vojno sem bila v Ljubljani pri usmiljenih sestrah. Mama mi je večkrat pisala, da ji grozijo črnorokci. Njeno pošto mi je skrivaj prinašal domobranec Jože iz Malih Lašč, ki je sodeloval s partizani. Domobranci so odkrili njegove zveze in ga zaprli v ljubljanski grad. Sedaj živi v Kranju.

Dva dni pred smrtjo mi je mama v pismu ponovno izrazila bojazen, da jo bodo ubili. Prosila me je, naj ji pošljem sveče, ker v vasi ni bilo elektrike.

Ubili so mi mamo in sestro. Duhovnik Ramovš ni povzdignil glasu. Ko sem zvedela, da so ju ubili tisti, ki so trdili, da branijo vero, sem zapustila red usmiljenih sester, Nisem mogla prenesti licemerstva, ki se je šopirilo okrog mene. […] Velikolaški črnorokci so v nedeljo, 14. maja 1944. leta, šli s hinavsko sklonjenimi glavami k maši in obhajilu. Po maši jih je poklical kaplan Franc Malovrh v zakristijo – tam je bilo namreč najbolj varno pred nezaželenimi očmi in ušesi – ter jim razložil, kakšno nalogo morajo opraviti naslednjega dne zvečer.

Napočil je ponedeljek, zadnji dan življenja 55-letne Marije Ivanc in njene hčerke Francke. Kako so opravili zločin, mi je pripovedovala Marijina hčerka Helena Grebenc iz Velikih Lašč.

»Oče Franc je bil terenski delavec OF. Med nemško ofenzivo 1943. leta so ga Nemci aretirali in odgnali v  Dachau, od koder se je vrnil po vojni. Brata Ivan in  Vlado sta bila oficirja Ozne, torej partizana. Na dan umora smo bili doma mati Marija, jaz z dveletnim sinom Janezom, sestri Francka in Boža in brat Zmago.

Doma je bila kmečka hiša. Že smo se pripravljali spat, ko so potrkali na vrata. V hišo sta vstopila dva zakrinkana domobranca iz velikolaške postojanke in zahtevala, da se vsi takoj oblečemo in gremo z njima. Sestra Boža, stara 14 in brat Zmago, star 12 let, sta šla v kuhinjo po čevlje. Medtem sta izkoristila priložnost in zbežala skozi zadnja vrata.

Mati in sestra Francka sta se v sobi oblačili za odhod. Ko sta črnorokca opazila, da sta Zmago in Boža pobegnila, sta se brez besed ali groženj ihtavo vrnila v sobo in sprožila rafal iz brzostrelk. Obe sta bili takoj mrtvi.

V tem trenutku sem bila v sosednji sobi. Po umoru mame in sestre sta prišla v mojo sobo in že pripravila brzostrelki za strel. Vame sta posvetila z baterijo, jaz pa sem dvignila otroka, ki sem ga držala v naročju in kriknila: Ne streljajta otroka, ne streljajta nedolžnih ljudi! Kričala sem kot še nikdar dotlej in nikdar več pozneje. Črnorokca sta se spogledala, povesila orožje in začela brskati po predalih. Pokradla sta ves denar ter druge vrednosti in nato odšla.

Po njunem odhodu sem položila otroka na posteljo in skočila k mrtvi mami in sestri. Bilo je grozno, preveč grozno, da bi vam lahko opisala tisti prizor, tisto noč, ko sem ostala sama z otrokom v hiši. Nisem mogla razumeti, zakaj so ubili mater enajstih otrok. Toliko je trpela ta revica, na koncu trpljenja pa so jo še ubili. Tako rada je molila in hodila v cerkev, potem pa so jo ubili tisti, ki so trdili, da branijo vero in domovino. Ne, tega nisem nikoli in tudi ne bom mogla razumeti.

Sestra Boža in brat Zmago sta še isto noč odšla v partizane na Mokrc.

Brata, zaradi katerih sta bili ubiti mati in sestra, sta tudi sklenila življenjsko pot v nesrečnih okoliščinah. Ivan je padel kot oficir Ozne 17. novembra 1944. leta. star 23 let, v nekem bunkerju blizu Tržiča na Gorenjskem. Zaradi izdaje je takrat v tistem bunkerju padlo več partizanov. […]« ( (Ivan Vidic, V Stopah pri Velikih Laščah: umor matere in hčerke, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 486–488, fotografiji Marije Ivanc in Francke Ivanc na str. 488)

»1. IVANC Francka, rojena 1911 in

  2. IVANC Marija, rojena 1889, njena mati, iz Stop pri velikih Laščah.

16. maja 1944 so ju doma ubili domobranci iz postojanke Velike Lašče. Marijo so sredi sobe ustrelili v tilnik. Hišo so izropali in plen odpeljali v Velike Lašče. (Vir: Dr. Makso Šnuderl, Fašistično domobranski teror, str. 59; Jože Vidic, Po sledovih črne roke, str. 449)

[Besedilo pod fotografijama Francke in Marije Ivanc] Francka in Marija IVANC, ki so ju 16. maja 1944 doma v Stopah umorili domobranci iz posadke v Velikih Laščah«« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 120, 121)

[zvezda]
VLADISLAVA LIČEN * 22. 11. 1930 + 24. 1. 1944
   MARIJA IVANC * 18. 6. 1889 + 16. 5. 1944  IN
         FANI IVANC * 2. 12. 1908 + 16. 5. 1944
                UMORJENI OD ČRNE ROKE
KAPETAN IVAN IVANC * 6. 5. 1921 + 17. 11. 1944