| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Luče - Padli za domovino |
Kip borca na marmornem piedestalu z napisi na 3 stranicah, spodaj še en širši podstavek. Spomenik je delo arhitekta Borisa Putriha. Spomenik sestavlja bronasta skulptura partizana, ki je omahnil pod streli okupatorjeve vojske in granitni podstavek z napisi imen padlih borcev NOV, talcev in internirancev, ter drugih žrtev okupatorjevega terorja. Obnovljen je bil na prvotni lokaciji ob glavni cesti leta 1977. Pri rekonstrukciji in uredutvi centra Luč prestavljen na primerno, lepo urejeno okolje ob občinski stavbi. |
V Lučah za stavbo občinske hiše. |
Padli za domovino/1941-1945/Veš mama/lepo je živeti/toda za kar sem umrl/bi hotel/še enkrat umreti/ZB NOV Luče 1977/Borci (imena 42 padlih)/Žrtve fašizma (imena 18 žrtev) PADLI ZA DOMOVINO 1941 - 1945 LEPO JE VEŠ MAMA LEPO JE ŽIVETI TODA ZA KAR SEM UMRL BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI . ZB NOV LUČE 1977 . BORCI STRMIČNIK JOŽEF STRMIČNIK VIKTOR SUŠNIK JANEZ ŠPEH FRANC ŠPEH JOŽEF VIDMAR FRANC VOLER ANTON VRŠNIK AVGUST VRŠNIK BORIS ZAMERNIK ALEŠ ZAMERNIK FRANC . ŽRTVE FAŠIZMA DEŠMAN STANKO DOLINŠEK PETER KREAČIČ ANA LETNAR ALBIN OBOJNIK FRANC OBOJNIK JOŽICA PEČOVNIK RUDOLF POBREGAR ANTON PODBREZNIK ALBIN RIŽNER ALOJZ RIŽNER ANGELA RIŽNER MARIJA ROBNIK ANTON ROBNIK SILVESTER ROP IVAN ŠKRUBELJ ALBIN ŠPEH JOŽEF TRBOVŠEK IGNAC |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik, dopolnil: Sandi Grudnik - 24.4.2017 |
— |
— |
— |
kip na piedestalu |
Luče |
k.o.Luče, p.š. 21/5, last. občina Luče |
|
Spomenik padlim borcem na Križni Gori |
OPIS SPOMENIKA: Spomenik je iz trikotnega naravnega kamna in postavljen julija 1966, ima pa vgrajeni dve napisni plošči. OPIS DOGODKA: 21. novembra 1944 so enote 31. divizije napadle sovražnikovo postojanko v Železnikih. Za likvidacijo same postojanke je bila določena Gradnikova brigada. Prešernova brigada je dobila nalogo, da s svojimi bataljoni zavaruje ozemlje proti Kranju, od koder naj bi sovražnik prek Križne gore pomagal svoji postojanki v Železnikih. Prešernovci so v vasi postavili zasede, poslali izvidnice, ostali pa so se nastanili po hišah. Vaščani so bili tudi sicer, v vseh dneh vojne, vedno zavedni in povezani s partizani. Nemci in domobranci so napadli že v zgodnjih jutranjih urah 21. novembra 1944. Prešernovci so prve napade uspešno odbijali, predvsem prvi bataljon. Prve hiše, predvsem hlevi, so goreli že prvi dan bojev, saj so Nemci uporabljali tudi zažigalne bombe. Ponoči se je bataljon premaknil in zavzel položaje na Lavtarskem Vrhu. Zjutraj naslednjega dne se je sovražniku uspelo prebiti po soteski ob Hrastniku v Selško dolino in do Selc. Ko so Nemci prišli v vas, so pobrali in jim natovorili strelivo, da so nosili na položaje. Drugi Nemci in domobranci so v vasi ropali in požigali. Ljudje so bežali iz vasi, da bi rešili svoje življenje, saj so se bali, da jih pijani in podivjani okupatorji ne bi žive zmetali v ogenj. Vaščane so kmalu segnali skupaj in jih odpeljali v Škofjo Loko in nato v taborišče. VIRI: Pomniki NOB na Škofjeloškem, (ur.) Krapež Stane. Ljubljana: Borec, 1986, str. 164-167. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. Spominsko obeležje padlim talcem je postavil krajevni KO-ZB ST. Loka, postavljeno je bilo leta 1953, prenovljeno pa v letu 1961. |
Spomenik stoji vzhodno nad vasjo Križna Gora na poti proti vasi Planica. |
PARTIZANSKO VAS KRIŽNO GORO SO POŽGALI 21.NOVEM. 1944 NEMŠKI OSVAJALCI IN NJIHOVI DOMAČI POMAGAČI. ZA SVOBODO JE DAROVALA DEVET VAŠČANOV V BORBI ZA NACIONALNO IN SOCIALNO SVOBODO SO V TEM KRAJU 14 JULIJA 1944 PADLI TILE TOVARIŠI: HAFNAR TONE STARA LOKA REŠEK JOŽE STARA LOKA JENKO PETER SVETI DUH MOHORIČ FRANC OVSIŠE ZB STARA LOKA JULIJA 1966 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vlado Gantar in Davor Gantar |
— |
— |
Dodal sveže slike. M. Hladnik 13. 9. 2023 |
Spominski kamen |
Škofja Loka |
— |
|
Slivnica pri Mariboru, doprsni kip Franca Lešnika Vuka |
Doprsni kip narodnega heroja Franca Lešnika – Vuka stoji pred istoimensko osnovno šolo. Julija 2023 so v Slivnici pri Mariboru neznanci izpred osnovne šole kip
partizana Franca Lešnika – Vuka ukradli. 26. 4. 2024, so ob njegovi 100-letnici rojstva svečano odkrili novi kip, ki
je nadomestil ukradenega. Izdelal ga je Srečko Ornik. Geslo: vandaliziran123 |
Pred osnovno šolo Franca Lešnika Vuka, Mariborska cesta 4, Slivnica pri Mariboru |
FRANC LEŠNIK VUK [zvezda] 1924 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 10.7.2020
Stane Gradišnik, 18. 09. 2020 |
19.11.2024. 00:00 |
— |
Stane Gradišnik je dodal fotografije in napis.
Bor1974 dodal fotografiji z 31.X.2024 in spremenil status spomenika-03.XI.2024
M.Kermavnar, 19.11.2024,po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis. |
Doprsni kip |
Hoče |
705 SLIVNICA, 14/2 |
|
Spomenik ustaškega nasilja na Planini |
Zidan kamnit kvader z napisno ploščo in bronastim kipom partizana na vrhu (postavljen 1953) je posvečen požgani vasi in 34 možem iz Planine ter okolice, pobitih v bližnjem gozdu 14. in 15. 9. 1942. Z odlokom SO Krško 3-63-2/85 z dne 5. 2. 1986 razglašen za zgodovinski spomenik. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 128. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=5759&submit.x=0&submit.y=0 |
Spomenik se nahaja ob cesti v središču vasi Planina pri Podbočju. |
TALCI USTRELJENI NA PLANINI 14. IN 15. 9. 1942 AJSTER MARTIN Brezovica STIPIČ MIHA Planina DORNIK FRANC Vihre STIPIČ MARTIN Planina HERAKOVIČ MILOŠ Budinjak SRPČIČ MATIJA Planina KODRIČ JOŽE Brezovica STIPIČ MIHA Planina KODRIČ ALOJZ Brezje STIPIČ JANEZ Brezovica KODRIČ JANEZ Brezje SENIČAR ALOJZ Črneča vas KODRIČ FRANC Gradec SINTIČ JANEZ Gradec PEŠEC JOŽE Vinji vrh SINTIČ MIHA Gradnje PRAH JOŽE Brezovica SINTIČ MIHA Planina COLARIČ ALOJZ Planina SINTIČ JANEZ Planina PINCULIČ MIHA Planina TOMŠE FRANC Izvir PINCULIČ FRANC Planina TURK MIHA Planina PINCULIČ MIHA Planina UNETIČ JANEZ Gradec PINCULIČ JANEZ Planina VEGELJ ANTON Planina PINCULIČ MIHA Planina VINTAR ANTON Planina PINCULIČ MIHA Planina VINTAR JANEZ Planina PADLI BORCI IZ TEGA PODROČJA VEGELJ FRANC Planina KODRIČ MIHA Brezje KODRIČ JANEZ Brezje BARBIČ MIHA Brezje UNETIČ FRANC Gradec |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 5.8.2017, nedokončano |
— |
— |
— |
spominske plošče na zidu s statuo partizana |
Krško |
k.o. Planina, 4, več lastnikov |
|
Spodnje Pirniče - Tine Rožanc |
Pravokotna marmorna plošča z napisom, posvečena narodnemu heroju Tinetu Rožancu, odkrita 29. 11. 1953.
|
Spodnje Pirniče 29, Medvode. Spominska plošča je pritrjena na fasadi hiše. |
TU SO ŽIVELI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
— |
5.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal fotografiji Mojce Župančič in besedilo. M. Hladnik 5. 7. 2021 |
Spominska plošča |
Medvode |
— |
|
Duplje - Osrednji spomenik padlim borcem, talcem in internirancem |
OPIS SPOMENIKA: V parku pred osnovno šolo v Sp. Dupljah je postavljen 465 cm visok obelisk iz belega istrskega kamna. Tlakovana ploščad pred spomenikom meri 300 cm X 300 cm. OPIS DOGODKA: V letu 1941 je bila v Dupljah že konec junija 1941 organizirana OF. 26. julija 1941 je odšlo v Tržiško četo že tudi več domačinov. Od tedaj naprej je bila vas Duplje neprestano povezana s partizani, zlasti pa še od februarja do septembra 1942, ko so se tudi v Udinborštu pogosto zadrževale enote Kokrške čete oz. Kokrškega odreda. 5. julija 1941 je vstopilo iz Dupelj okrog 20 mož v Kokrški odred, med njimi skoraj celoten pevski zbor »Dupljanski zvon«. Od padlih so bili najbolj znani: Tine Teran iz Dupelj je bil prvi ilegalec v teh krajih, v Tržiško četo pa sta z bratom Stanetom vstopila 26. julija 1941. Janez Perko je vstopil v Tržiško četo 26. julija 1941. Ob konce leta 1941 je bil v Cankarjevem bataljonu in tam sodeloval v napadu na nemške policiste v Rovtah (padlo 45 policistov) in kasneje v znani dražgoški borbi, kjer je bil ranjen. Od februarja 1942 je bil v Kokrški četi, nato pa v Kokrškem odredu, kjer je bil nazadnje komandir čete. Vodil je II. bataljon Kokrškega odreda v akciji, po kateri je bil 13. in 14. septembra 1924 uničen v Udinborštu. V tej borbi se je med zadnjimi borci po dveh dnevih borbe, iz katere ni bilo več izhoda, sam ustrelil. Stane Pavlin, doma iz Podbrezij, je vstopil v Kokrško četo 12. marca 1942 in padel v dneh 21. do 22. aprila 1942 v okrogelski jami. Od marca je bil v Kokrški četi in istočasno padel v okrogelski jami tudi Ivan Stroj iz Podbrezij. 5. julija 1942 so vstopili v Kokrški odred: Andrej Perko, Janez in Albin Brejc (brata), Jože Černivec, Jože Pance. Vsi so padli v dvodnevni borbi II. bataljona Kokrškega odreda v Udinborštu v dneh 13. in 14. septembra 1942 ali nato umrli v zaporih. 5. julija 1942 je vstopil v Kokrški odred še Alojz Zupan-Peter, ki je padel v Goričah 14. novembra 1944 kot terenski delavec. Ignac Močnik-Miki je 13. aprila 1942 padel kot kurir štaba Kokrškega odreda 20. avgusta 1942 v Kokri. Spomenik je postavil krajevni odbor ZB NOB Duplje. Obelisk izdelan po načrtu arhitekta Nandeta Jocifa, so odkrili 12. septembra 1965. EŠD: 16393, memorialna dediščina VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 80-82. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. RKD ima pod št. EŠD 17905 podatek, da so nagrobniki padlih med drugo svetovno vojno na pokopališču pri cerkvi sv. Vida v vasi, vendar tako označenih grobov na pokopališču ni najti. -- mh 20. 10. 2017 |
Spodnje Duplje - v parku pred osnovno šolo |
Rdeče obarvani tekst je vklesan na treh ploskvah stebra. spredaj VEČNA SLAVA PADLIM ZA SVOBODO V LETIH 1941-1945 Na desni ploskvi je vklesano 22 imen padlih borcev BORCI TERAN VALENTIN TERAN STANKO PERKO JANEZ PERKO ANTON TOPORŠ ANDREJ TOPORŠ JANEZ PAVLIN STANE PANCE JOŽE KOSELJ RUDOLF DEŽMAN PETER URBANC MILAN BREJC JANEZ BREJC ALBIN DEBELJAK VINKO ČERNIVEC JOŽE ERŽEN ANTON MOČNIK IGNAC ZUPAN ALOJZ KLEČ VIKTOR ŠPAROVEC IVAN RADOVANOVIĆ DUŠAN LAKNER ANTON Na levi ploskvi so vklesana imena ustreljenih talcev in imena žrtev internacijskih taborišč. TALCI ŠOLAR FRANC ROZMAN JANEZ ERŽEN JANEZ BONCELJ JOŽE INTERNIRANCI TERAN ALOJZ DEBELJAK MARIJA TERAN ANA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, Janez Teran |
— |
— |
— |
kamnit steber |
Naklo |
— |
|
Maks Senica, Krištandol |
Ni v RKD. Hrastnik, 30 (KNSS, 77) |
Krištandol. Nad št. 2 se s ceste proti Dolu pri Hrastniku odcepi navzgor v breg proti zahodu kolovoz, ki po 300 m pripelje na sedlo in tam zavije proti jugu ter se konča na jasi z razdrtimi avtomobili, 40 m naprej in navzdol je zbiralnik za vodo in ob njem spomenik.
Mogoče bi bil hitrejši dostop od h. št. 20 ali 22. |
SENICA MAKS *4. 10. 1919 Veš mati, lepo je živeti, ZBNOB DOL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2019 |
— |
— |
— |
zidan spomenik s ploščo |
Hrastnik |
1857 MARNO, 321/3 |
|
Slamniki |
Marmornata plošča, posvečena posvetovanju komunistov z Jesenic, Gorij, Bohinja, Bleda 20. aprila 1941 in odločbi o uporu proti okupatorju. Ploščo odkrila občinski komite ZKS Bled in ZB NOV Bohinjska Bela 1958. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 79. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 237. EŠD 13213 |
Spominska plošča je pritrjena na vzhodni fasadi hiše Slamniki 5, pri Blažu, severozahodno od Bohinjske Bele. |
V tej hiši so se komunisti z Jesenic, Bohinja, Gorij in Bleda 20. aprila 1941 odločili za takojšen boj proti okupatorju, decembra 1941 pa so se v tej vasi posvetovali organizatorji bohinjskega odpora. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8. 4. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Bled |
2194 BOHINJSKA BELA, 259/5 |
|
Ihan, pokopališče, Mežnar Milan |
Sistory navaja: Ime in priimek: Milan Mežnar, Oče: Franc, Mati: Alojzija, Datum rojstva: 01. 09. 1925, Kraj rojstva: Ihan, Kraj bivanja: Ihan, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 00. 08. 1943, Kraj smrti/izginotja: Čušperk, Kraj pokopa: Ihan. »MILAN MEŽNAR-Silvo, Štancarjev, rojen 1. septembra 1925. V partizane je šel februarja 1943 na Dolenjsko, kjer je bil v Cankarjevi brigadi. Padel je 15. julija 1943 v Mali Račni pri Čušperku. Po vojni pokopan v Ihanu.132« (Stane Stražar, Svet pod Taborom, Kronika Ihana, Ihan: Odbor za praznovanje 750-letnice Ihana, 1974, str. 290) |
Pokopališče Ihan, Iskalnik grobov Ihan, Domžale, P: C, V: 7, S: 7 1 (Iskalnik grobov Domžale, Ihan Dostop: 12. 6. 2024). |
SLOVNIK MEŽNAR MILAN 1925 – 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 12.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
12.6.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1964 Ihan, parc. št. 151 |
|
Čreta pri Slivnici |
Grobišče dvajsetih žrtev, ki so jih Nemci 6. 12. 1944 prepeljali iz Maribora in jih na tem mestu ustrelili. Spominsko urejeno (kamnit spomenik z napisom) 27. 6. 1958, KO ZB NOV Slivnica. EŠD 4244 |
Grobišče je na robu gozda, severno od ceste Slivnica - Hočko Pohorje, 100 m severno od h. št. Polanska cesta 3. |
V SPOMIN DVAJSETIM TALCEM KI SO NA TEM MESTU 6. DECEMBRA 1944 POD
STRELI OKUPATORJEVIH PUŠK OMAHNILI V SMRT. BODIMO VREDNI NJIHOVIH ŽRTEV. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
Stane Gradišnik, 18. 09. 2020 |
— |
— |
Stane Gradišnik, je dodal fotografije in napis na spomeniku. |
grobišče |
Hoče - Slivnica |
704 ČRETA, 1145 |
|
Spominsko obeležje Nacetu Murnu |
OPIS SPOMENIKA:To spominsko obeležje je pravzaprav del kapniške stene v velikosti 120 cm x 90 cm. Vanjo je vdelana spominska plošča iz sivega marmorja (velikost 40 cm x 25 cm) z vklesanim napisom. OPIS DOGODKA: Ignac Murn je bi domačin z Jezerskega, rojen 21. junija 1924. Mladost je preživljal kot kmečki hlapec. Nemci so ga leta 1943 mobilizirali v svojo vojsko. Ko je naslednje leto prišel domov na dopust, je 11. aprila 1944 odšel prostovoljno v partizane, in sicer v Zahodnokoroški odred. Kot kurirja tega odreda ga je pri prehodu s Koroškega na Jezersko 22. aprila 1944 zadela nemška krogla. Pri partizanih je bil 11 dni, a že je dal svoje mlado življenje za svobodo svojega naroda. Svojci so Murna prenesli v dolino in ga pokopali na vaškem pokopališču, kjer zdaj počiva poleg drugih borcev-Jezerjanov. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, 1975 Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, str. 100-101. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 235. Spominsko obeležje je bilo odkrito 16. junija 1951, obnovljeno pa 21. junija 1967. EŠD: 24549, memorialna dediščina. |
Stoji na ovinku stare ceste med kmetijo Štular in Jezerskim vrhom, in sicer na robu visokega gozda. Stara cesta na Jezerski vrh se uporablja še kot pešpot ali za spravilo lesa. |
TU JE V L. 1944 PADEL ZA SVOBODO SVOJEGA NARODA MURN NACE BOREC ZAP. KOROŠKEGA ODREDA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Barbara Šemrov |
— |
— |
— |
Kapniška stena z vdelano spominsko ploščo iz sivega marmorja. |
Jezersko |
2076 ZGORNJE JEZERSKO, 39/4 |
|
Bezuljak - Rojstna hiša bratov in sestre Popek |
Pravokotna temna granitna plošča z grobo obdelanimi stranicami, širine 70 in višine 53 cm, pod katero je nosilec širine 6, dolžine 17 in višine 10 cm s spodnje strani konično obdelan, z vklesanim belim napisom, odkrita 1963, je vzidana na vzhodni fasadi hiše, v kateri sta se rodila narodni heroj Alojz Popek-Vandek in njegov brat prvoborec Tone Popek-Maks. https://obelezja.wordpress.com/2017/09/11/bezuljak-plosca-in-kip-vandek-milka-popek/ foto Miloš Toni Bronast doprsni kip Milke Popek (1922-1974), nosilke partizanske spomenice 1941, na visokem kvadrastem podstavku iz betona s kovinskim napisom - Milka (ohranjen le del črk). Spomenik je bil postavljen sredi 70. let 20. stol., kip je delo Stojana Batiča. Kip je bil prestavljen na novo lokacijo ob cesti. Pred hišo so na levi strani dostopa vidni ostanki ureditve površine s kipom, ki ga je sestavljalo več urejenih površin, omejenih z betonskimi zidovi in pa železno ograjo. EŠD 8260 https://obelezja.wordpress.com/2017/09/11/bezuljak-plosca-in-kip-vandek-milka-popek/foto Miloš Toni |
Plošča je vzidana ob vhodu na zahodni fasadi hiše Bezuljak 40. Kip je stal pred hišo Bezuljak 40, v kateri se je rodila Milka Popek, zdaj stoji blizu križišča in avtobusnega postajališča. Po cesti skozi Bezuljak desno proti cerkvi s pokopališčem se takoj levo vidi pot levo v hrib in s tem do rojstne hiše. |
V TEJ HIŠI STA BILA ROJENA DVA PRIPRAVLJENA DA SE ŽRTVUJETA kladivo/srp ZA DOMOVINO zvezda NARODNI HEROJ POPEK ALOJZ - VANDEK PRVOBOREC POPEK TONE - MAKS OBA PADLA 1943 LETA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 29. 5. 2019, dopolnil D.Divjak 20.januar 2020 |
20.1.2020. 00:00 |
— |
— |
plošča, kip |
Cerknica |
1658-BEZULJAK, št. parc.: 20 |
|
Partizanska tehnika TV 27 - tehnika France Prešeren |
V tehniki, ki je delala od avgusta 1944 do izdaje 26. februarja 1945, so tiskali različne časopise, brošure in priložnostno čtivo. Leta 1977 rekonstruirana baraka ima delno še ohranjeno prvotno opremo (kopirni in pisalni stroj). Z odlokom Skupščine SO Krško 3-63-2/85 z dne 5. 2. 1986 razglašena za zgodovinski spomenik. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 128. EŠD 5763 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Baraka stoji v gozdu južno od Zajsel, v grapi potoka Blanščice, nad slapom Pekel. S ceste Srebotno - Zalog se odcepi peš pot do tehnike. Pot je označena in urejena. |
Partizanska tehnika TV 27 - tehnika France Prešeren Restavrirana 1977, večkrat opravljena vzdževalna dela. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 12. 3. 2018 |
— |
— |
— |
lesen objekt |
Krško |
K.o. Stranje, 200/6, privat |
|
Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice. |
Na poslopju nekdanje železniške postaje je bila spominska plošča
železničarjema Hiniču in Tratniku, ki sta bila v Mariboru ustreljena kot talca v
decembru 1941. Zdaj je plošča na betonskem stebru, ker so poslopje
podrli.Konjiška planinska pot, str.29. |
V centru Konjic ob zdravstvenem domu. |
V BORBI Z OSVAJALCI IN IZDAJALCI STA BILA USTRELJENA V MARIBORU
27.DECEMBRA 1941 TRATNIK FRANC ŠEF POSTAJE IN HINIČ JURIJ PROMETNIK. VAJINA
ŽRTEV JE NAŠA SVOBODA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, S. Gradišnik.
|
12.12.2021. 00:00 |
— |
S. Gradišnik dodal fotografije, M. Hladnik 21. 1. 2022 zbrisal podvojeni zablodeli vpis. |
steber s ploščo. |
Slovenske Konjice. |
— |
|
Plošča Janku Premrlu-Vojku na šoli |
Šolska stavba je bila dograjena leta 1911. Na pročelju je spominska plošča narodnemu heroju Janku Premrlu - Vojku, odkrita 1946. |
Na Osnovni šoli Podnanos, Podnanos 77 |
PADLEMU HEROJU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.11.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Vipava |
K. o. 2405 Podnanos, parc. št. 3026/20 |
|
Spominska plošča Francu Pestotniku-Aljoši |
Marmorna plošča posvečena Francu Pestotniku- Aljoši, članu okrožne komisije varnostno obveščevalne službe, ki je padel na tem kraju 8. 12. 1943; Pravokotne oblike (38cm x 94 cm) z vklesanim in pozlačenim napisom. Avtor: neznan. OPIS DOGODKA: Franc Pestotnik-Aljoša, roj. 15.3.1923 v Šentvidu nad Ljubljano. V partizane je vstopil decembra 1941, pred tem pa je sodeloval v OF. Kot partizanski borec se je v januarju 1942 udeležil tudi dražgoške bitke. V kranjsko okrožje je bil poslan jeseni 1943 kot član okrožne komisije VOS. Opravljal je funkcijo komandanta varnostnih grup. Pri izpolnjevanju ene od svojih nalog je bil izdan in pri preboju iz hiše so ga ustrelili gestapovci. Padel je na dvorišču poleg objekta, na katerem je sedaj vzidana spominska plošča. Naslednji dan so Pestotnikovo truplo prepeljali na križišče cest med Naklim in Mlako in ga pokopali za cesto. VIRI: - kras.hostei.com/paper.php?knjiga=feniksova_skrivnost_konglomeratnega_krasa, poglavje 2.3.6.19 - KOKRICA/Nepremičninska dediščina; - Pomniki NOB v občini Kranj, ZZB NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, Kranj 1975, str. 107; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 228. Spominsko obeležje je postavil Krajevni odbor ZB NOV Kokrica, odkrito je bilo dne 4.7.1960. EŠD: 20684, memorialna dediščina; |
Spominska plošča je pritrjena na jugovzhodnem vogalu objekta, Cesta na Brdo 47, v katerem so tudi prostori PGD Kokrica. |
8.12.1943 JE PADEL NA TEM MESTU ČLAN OKROŽNE KOMISIJE VOS-A TOV. PESTOTNIK FRANC–ALJOŠA ZB. KOKRICA 4.7.1960 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Damjan Renko |
— |
— |
— |
Plošča iz črnega marmorja |
Kranj |
2102 KOKRICA, 27 |
|
RAKOV ŠKOCJAN-skupni grob neznanih partizanov |
Na desni strani tik ob cesti je večja vrtača., ki je na obeh straneh obkrožena s širšo peščeno stezo ter ob njej zasajenimi smrekami. Ta pripelje do manjšega platoja na sredini, kjer je večja skala s spominsko ploščo vgrajeno na skalo. Skala je visoka 150 cm in stoji na peščenem platoju širine 260 in globine 220 cm, katerega zaključujejo kamniti robniki. Obeležje je bilo odkrito leta 1955. Sestavek o tem je možno prebrati na strani Stare slike v prispevku 1955 Rakov Škocjan - Spominska plošča padlim partizanom. Slikano po padcu smreke na spomenik ob zadnjem neurju. EŠD: 24651https://obelezja.wordpress.com/2017/09/04/rakov-skocjan-grobisce/foto Miloš Toni |
Spomenik je postavljen ob manjši vrtači v Bizerjevem lazu(Rakov Škocjan) na desni strani ceste v smeri proti hotelu v R.Škocjanu-Oddaljenost od ceste Unec-Postojna približno 800 metrov. |
zvezda V SPOMIN PADLIM BOR- CEM NOV, KI SO PADLI V TEM OKO- -LIŠU SEP. 1943 SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Drole Sandi,15/03-2017,
Dopolnil D.Divjak 27.12.2019 |
27.12.2019. 00:00 |
— |
— |
Samostoječi spomenik,skala s sploščo |
Cerknica |
K.o.: 2700-RAKOV ŠKOCJAN, parc.št. 1868 |
|
Spominska plošča padlemu borcu Stanku Grošlju |
OPIS SPOMENIKA: Marmorna plošča (velikost 60 cm x 60 cm) je vdelana v okvir iz naravnega kamna-lehnjaka. OPIS DOGODKA: Stanko Grošelj-Jurčkov je bil doma iz Hotemaž blizu Preddvora. Rojen je bil 13. maja 1914. Po poklicu je bil trgovski pomočnik. Kot partizan je bil borec II. bataljona Zahodnokoroškega odreda. V borbah te enote z Nemci je bil 4. januarja 1945 blizu Železne Kaple hudo ranjen. Njegovi soborci so ga nosili tri dni v globokem snegu prek Kort in ga 7. januarja 1945 na Staniču izročili osebju bolnišnice »Krtina«. Ob napadu na bolnico pa bolnika ni bilo mogoče evakuirati. Pozneje, ko so se belogardisti od porušene in zažgane bolnice »Krtine« umaknili v dolino, so tovariši ubitega borca pokopali na mestu, kjer je padel. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, 1975 Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, str. 103-104. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 219 in 234. Spominsko obeležje je postavil krajevni odbor ZB NOV Jezersko in ga odkril v začetku junija 1957. EŠD: 24559, memorialna dediščina |
Po glavni cesti mimo gostilne Kanonir in pri zaselku Bajte zavijemo levo preko manjšega mostu. Na tem mestu je tudi tabla za bolnico Krtino. Pot nadaljujemo po ožji asfaltni in nato po makadamski cesti mimo Kamnoloma in Robnikove domačije. Čez čas zavijemo na stezo, ki nas po kakšnih 10 minutah hoje po lesenih stopnicah pripelje k bolnici, kjer stoji spomenik. |
NA TEM MESTU JE PADEL ZA SVOBODO SLOVENSKEGA NARODA TOVARIŠ GROŠELJ STANKO PARTIZAN ZAP. KOROŠKEGA ODREDA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Barbara Šemrov |
— |
— |
— |
Marmorna plošča |
Jezersko |
2076 ZGORNJE JEZERSKO, 237 |
|
Spominska plošča članom družine Leskovšek v Lajšah. |
Vir: Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj. |
Iz Šoštanja proti Zavodnju, prvi odcep levo pred letališčem Lajše. |
SPODNJA PLOŠČA SE JE NAHAJALA NA STARIHIŠI, KATERA JE BILA ZARADI
DOTRAJANOSTI PORUŠENA.V TEJ HIŠI SO ŽIVELI SODELAVCI NOB.
BRATA JOŽE IN FRANC TER SESTRA FRANČIŠKA LESKOŠEK, KI SO KOT TALCI PADLI POD
STRELI NEMŠKEGA OKUPATORJA JULIJA 1942 V CELJU. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik |
11.10.2021. 00:00 |
— |
Franc po "Sistory" roj. 01.04.1918 v Topolšici, samski, ključavničarski pomočnik, Sodelavec partizanskega gibanja, ustreljen 22.07.1942 ali 30.07.1942 v Celju, Frančiška roj. 02.03.1911 v Šoštanju, poljska delavka, Sodelavka partizanskega gibanja, ustreljena 30.07.1942 v Celju, Jožef roj. 12.02.1909 v Šoštanju, poročen, mizar, Sodelavec partizanskega gibanja-Bor1974, 19.II.2025. |
Marmorna plošča.
|
Šoštanj |
— |
|
Spomenik Stanki Varšek - Liji |
Odkrit je bil leta 1978, stoji pa na dvorišču vrtca Slamnikarska cesta 26. EŠD 15838 |
Vrtec na Slamnikarski 26, Domžale. |
[zvezda] . NI MI ŽAL ŽIVLJENJA ZA SVOBODO LIJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 1.4.2018 |
1.8.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 27.3.2023, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 Mojce Luštrek
Po "Sistory" Stanislava/Stanka VARŠEK, roj. 16.04.1924 v Rušah pri Mariboru, stanujoča Domžale, samska, uslužbenka, Aktivistka OF, OO OF Kamnik, ustreljena 06.01.1945 v Rudniku s strani nemških enot, pokopana v Radomljah-Bor1974, 05.I.2025. |
Spomenik iz betona v obliki cveta, posvečen Stanki Varšek - Liji, borki NOB |
Domžale |
1959 DOMŽALE, 2978/4 |
|
Tržič - Spomenik v Ročevnici |
Marmornat obelisk okroglega prereza s spominsko ploščo terencu Janezu Jelencu, ki so ga domobranci aretirali 13. 4. 1945 v Podbrezjah, tam mučili in ubili. Postavila Zveza borcev Podbrezje 27. 10. 1968. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 278. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 28. EŠD 20907 |
Pod Dunajco, v križišču pred podvozom na desni smer Ročevnica - Kovor. |
Poleg vgravirane fotografije padlega in rdeče zvezde piše: DNE 15. 4. 1945 SO NA TEM MESTU OKUPATORJEVI HLAPCI UNIČILI ŽIVLJENJE BORCU ZA SVOBODO JANEZU JELENCU. ZB PODBREZJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
majhna stoječa plošča z baklo |
Tržič |
— |
|
Padlima gasilcema - Pišece |
— |
Pišece 027/a, večnamenski objekt, kjer je tudi PGD Pišece |
ZA NAROD STA PADLA HOFBEK EDO |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974, 26.10.2024 |
26.10.2024. 00:00 |
4.8.2025. 19:28 |
M. Kermavnar, 4.8.2025, dopolnil Lokacijo, Besedilo na spomeniku in dodal eno fotografijo z Wikipedije |
Spominska plošča |
Brežice |
1269 PIŠECE, 18/10 |
|
Grob padlemu borcu pri Škofu |
V bližini znanae kmetije Škof v Trobljah so domačini postavili spominsko obeležje z grobom na padlega domačina partizana MAKSA REPASA. |
Z glavne ceste Slovenj Gradec-Dravograd takoj iz mesta zavijete na desno v smeri Troblje-Pameče in po kratki poti prispete do kmetije Škof. V bližini domačije na poti na desno prispete do kraja spominskega obeležje. |
[zvezda] TU SO FAŠISTI UBILI 23. XII. 1944 PARTIZANA MAKSA REPASA V SPOMIN ... SOBORCI |
— |
— |
— |
— |
Jože Vrabič, 11. november 2017 |
— |
— |
— |
Grob s marmornato ploščo |
Slovenj Gradec |
— |
|
Dragu in Milanu Bajcu, Vipava |
Silvo Fatur navaja v knjigi ZGODBA O TIGRU, da je bila 24.10.1978 na rojstni hiši bratov Bajc odkrita plošča z rahlo drugačnim napisom, ki so jo postavile družbenopolitične organizacije Vipave. |
Na fasadi hiše na Ulici Milana Bajca 14, Vipava. |
[TIGR] Videl sem življenje, ki ni bilo življenje V tej hiši sta bila rojena Drago Bajc pesnik novinar borec za narodnostne in socialne pravice organizator TIGRa žrtev fašizma leta 1928 in Milan Bajc - Stric prvoborec NOV, udeleženec dražgoške in nanoške bitke, padel 27. 2. 1943 Ob 100-letnici Draga Bajca 29. 10. 2004 Občina Vipava |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 28. 5. 2013, 17. 4. 2017 |
— |
— |
M. Kermavnar, 17.2.2021, dopolnilo v "Opis in viri" |
spominska plošča |
Vipava |
K. o. 2401 Vipava, parc. št. 2620 |
|
Spominska plošča Francu Mraku |
OPIS SPOMENIKA: Spominska bronasta plošča (60 cm x 45 cm) z reliefom partizana, ki kliče v boj z izbočenim napisom. Avtor: slikar Marjan Belec. Bronasti odlitek je bil izdelan v Železarni Jesenice. OPIS DOGODKA: Franc Mrak je bil rojen 19. 11. 1907 na Kokrici. Po poklicu je bil delavec. V KPS je bil sprejet že v letu 1936, ko se je izkazal med organizatorji kranjske tekstilne stavke, ki je bila nasilno zatrta on pa je izgubil službo. V začetku leta 1941 je postal član okrožnega komiteja KPS v Kranju. Organiziral je prvi terenski odbor OF na Kokrici. V partizane je odšel 21.7.1941 in bil imenovan za komandirja 1. Kranjske čete. Dne 5.8.1941 je bil v bitki pri Verbičevi koči za Storžičem ranjen. Ilegalno je bil odpeljan v Ljubljano, kjer je bil operiran v Šlajmerjevem domu, zdravil pa se je v enem od ilegalnih stanovanj OF. V začetku novembra 1941 so ga v Šentvidu aretirali Italijani, ki so ga 13.12.1941 izročili pripadnikom nemške mejne izpostave gestapa v Šentvidu. Gestapo ga je po dvodnevnem zasliševanju in mučenju v gestapovskem zaporu v prostorih kranjske gimnazije odpeljali v begunjske zapore, kjer je bil zaprt v eno od tim. bunkerskih celic (op.p.: celice smrti). Nemški ubijalski stroj je 3.1.1942 Franca Mraka ter 35 drugih begunjskih zapornikov odpeljal v dolino Drage ter jih postrelil kot talce. VIRI: - kras.hostei.com/paper.php?knjiga=feniksova_skrivnost_konglomeratnega_krasa, poglavje 2.3.6.19 – KOKRICA/Nepremičninska dediščina; - Pomniki NOB v občini Kranj, ZZB NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, Kranj 1975, str. 106; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 228. Spominsko obeležje je postavil Krajevni odbor ZB NOV Kokrica, odkrito pa je bilo v letu 1954. EŠD: 20694, memorialna dediščina; |
Spominska plošča je pritrjena na sredini južne fasade stanovanjske hiše Cesta na Brdo 57 na Kokrici, kjer je Franc Mrak živel. |
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL IN DELAL KOT ČLAN KPJ TOV. MRAK FRANC V NOB JE VSTOPIL 21.7.1941 SEPTEMBRA ISTEGA LETA JE BIL UJET TER KOT TALEC 3.1.1942 V BEGUNJAH USTRELJEN SLAVA MU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Damjan Renko |
— |
— |
— |
bronasta plošča |
Kranj |
2102 KOKRICA, 178/2 |