Na domu društva Partizan spominska plošča članom telovadnega društva Sokol Medvode, ki so padli v NOV, odkrita 22. julija 1956 na pobudo TVD Partizan Medvode.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 56.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 102.

1941-1945

Padlim borcem telovadcem v NOB in žrtvam fašističnega nasilja

Plošča je v zelo slabem stanju, op.vp.

S sodelovanjem domobranskih izdajalcev je nemška policija 7.12.1944 izsledila ilegalno
bivališče aktivistov okraja Smlednik v gozdu nad vasjo Verje, na levem bregu Save (danes
ta kraj zaliva Zbiljsko jezero). Za sekretarjem okrajnega odbora OF Smlednik Ludvikom Thumo iz Tacna je bila razpisana nagrada 5000 RM. Ko se Thuma klicu na predajo ni odzval, so izdajalci vrgli v bunker več bomb in teže ranili Thumo in Francko Istenič-Jeras iz Stanežič, okrajno sekretarko AFŽ. Ranjenca so izvlekli iz bivališča. Eden izmed domobrancev je Thumo, ki je še kazal znake življenja, dotolkel s kamnom, Francka pa je čez pet dni umrla v ljubljanski bolnišnici.

Spominski kamen je bil odkrit 22. junija 1957.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 55.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 93.

Na tem mestu sta padla 

kot žrtev izdajstva

Tome Ludvik Francel

Jeras Francka Silva

7.12.1944

Slava jim

Sistory navaja: Ime in priimek: Janko Padežnik, Oče: Ivan, Mati: NULL, Datum rojstva: 02. 04. 1923, Kraj rojstva: Studenci, Kraj bivanja: Studenci, Stara občina: Studenci, Nova občina: Maribor, Poklic (soc. status): učitelj, Datum smrti/izginotja: 18. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Pišece, Kraj pokopa: Studenci.
.
Vir Pod dežnikom s Padežnikom navaja:
»Osnovna šola Janka Padežnika šola se imenuje po človeku, o katerem vemo zelo malo. Imenuje se po Janku Padežniku, ki je bil v času med obema vojnama učenec naše šole, kasneje študent na učiteljišču, med 2. svetovno vojno pa borec Kozjanskega odreda. Umrl je, star komaj 21 let.

 […]

2 ŽIVLJENJE JANKA PADEŽNIKA
2.1 Otroštvo 
Janko Padežnik se je rodil 2. aprila 19231 v Mariboru na Studencih v tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jankov oče je bil Ivan Padežnik (7. 12. 1897–1972). Po poklicu je bil železničar. Delal je kot kovač pri državnih železnicah.2 Mama Marija se je rodila v Sv. Juriju 27. 11. 1895, umrla je leta 1953. Janko je imel leto dni starejšo sestro Nado (16. 3. 1922 – 30. 8. 1980).3 Starša sta se poročila 5. februarja 1921.
[…]
2.3 Druga svetovna vojna 
2.3.1 Janko Padežnik od začetka vojne do vstopa v Kozjanski odred Janko je bil v tretjem letniku učiteljišča, ko se je začela 2. svetovna vojna. Prekinil je šolanje in se zaposlil pri železnici (najprej v Rajhenburgu in kasneje na Dunaju). Družina je sodelovala z ilegalci. Milica Ostrovška piše v knjigi Kljub vsemu odpor takole: 'Janko je že leta 1941 zbiral pri sebi bojne tovariše, oče Ivan pa je bil v zvezi s tovariši Karlom Reberškom, Francem Zalaznikom, Francem Korbunom in drugimi in je imel pozneje stike z ilegalnimi delavci v Šentjurju. Včasih je v hišo prišel kak kurir, vendar niso jemali ilegalcev na prenočišče, saj so nekaj časa imeli vermani v šoli postojanko.' (Ovstrovška, 1981, str. 463) Mama Marija je zbirala različen material za partizane.18 

2.3.2 Vojna na Kozjanskem do ustanovitve Kozjanskega odreda Nacistična Nemčija je v 2. svetovni vojni želela razširiti svoje ozemlje s ponemčevanjem. Zaradi tega so se (tudi na Kozjem oz. Kozjanskem) začeli ljudje upirati. Krški borci so bila skupina 9 fantov in enega dekleta19 . Policija jih je zajela zaradi izdaje. Vso noč so jih zasliševali, naslednje jutro pa so jih odpeljali v gozd Dobrava. Tam so jih postrelili. Policija je ta zločin tudi natisnila, ker je mislila, da bo s plakati z žrtvami odvrnila ljudi od upiranja okupatorju. Vendar sta kmalu potem španska borca Dušan Kvader in Rudi Janhuba ustanovila 1. četo, Brežiško četo. Ta je izpeljala mnogo akcij, vendar je bila še istega leta uničena. Spomladi 1942 je bila ustanovljena Kozjanska četa, toda tudi ta je bila uničena. Potem so ustanovili Kozjanski bataljon 2. grupe odredov, vendar so morali vsi partizani, ki jih je na Kozjansko poslal Kozjanski bataljon, v drugi polovici septembra 1943 oditi na Dolenjsko. Borci, ki so ostali, so skupaj ustanovili novo Kozjansko četo in 16. septembra 1943 še bataljon. Ta je skupaj s 1. bataljonom neuspešno napadel sovražnikovo postojanko v Sv. Petru pod Sv. gorami. Večina bataljona se je umaknila na Hrvaško. Ostalo je le 19 borcev Kozjanskega bataljona. Iz njih so napravili vod, ko pa so se borci vrnili iz Hrvaške, so najprej ustanovili četo, kasneje pa še bataljon.
2.3.3 Vojna od ustanovitve Kozjanskega odreda do januarja 194520
27. 4. 1944 se je na Zajčniku ustanovil Kozjanski odred. Do junija 1944 je izvedel Kozjanski odred številne akcije, s katerimi je povečal svoj sloves in ugled. Zato je število mobilizacij mož zelo naraslo. V juniju 1944 so zaradi tega - in ker je bilo območje preveliko za samo 2. bataljona - ustanovili 3. bataljon Kozjanskega odreda. (Teropšič, 1993)
2.3.4 Čas med januarjem in marcem 1945 
V tem obdobju je umrl tudi Janko Padežnik. 
[…]
2.3.5 Janko Padežnik in Kozjanski odred 
Janko se je vključil v narodnoosvobodilni boj avgusta leta 1944.22 Stane Preskar nam je povedal, da so imeli borci Kozjanskega odreda kartice s podatki o borcih; hrani jih Zgodovinski arhiv Celje. Žal je bila poizvedba neuspešna, saj se Jankova kartica ni ohranila. V Zgodovinskem arhivu so nam svetovali, naj se obrnemo še na Muzej novejše zgodovine Celje, vendar tudi tam nimajo podatkov o Janku.23 V Jankovem življenjepisu, ki ga hrani Muzej NO, piše, da so ga za nekaj časa poslali učiteljevat na ljudsko šolo na osvobojeno ozemlje na Dolenjskem v Dobje pri Planini. Čeprav drugih virov nismo našli, je gospod Preskar povedal, da je to zelo verjetno, saj so redke izobražence v partizanih pogosto uporabili za druge naloge kot zgolj za vojskovanje. O Jankovi smrti beremo v intervjuju z njegovim očetom: 'Bilo je v februarju leta 1945. Odred je krenil na pohod /.../ Nenadni streli, bili so obkoljeni. Takrat je omahnil tudi Janko, zadet od sovražnikove krogle. Zajeli so ga in odvlekli v vas Pišece na Bizeljskem. 19. februarja ob pol deseti uri so videli vaščani,/…/ kako so odvlekli ranjenca v občinsko hišo. /…/ Neka deklica, ki je potem stalno oskrbovala Jankov grob, je pripovedovala, da so nekaj po 4. uri na nosilih prinesli ranjenega Janka. /…/ Sprevod je krenil proti pokopališču, odjeknili so streli in Janko se je zgrudil.24' 

Žal pa nimamo nobenih dokazov o poteku dogodkov. Od jeseni 1944 do spomladi 1945 je potekala na Kozjanskem velika ofenziva, imenovana Divja svinja. V času te ofenzive je umrl Janko, takrat pa je bila uničena tudi velika večina dokumentacije Kozjanskega odreda. Teropšič navaja kot dan smrti 18. februar 1945.25 Janka so ustrelili ob zidu pokopališča v Pišecah. Njegovo truplo so zagrebli na pokopališču.

Na željo družine so Jankove posmrtne ostanke leta 1946 prenesli v Maribor na pobreško pokopališče.26«

(Anja Koritnik, Ajda Potecin, Pod dežnikom s Padežnikom, Raziskovalna naloga, Maribor: Osnovna šola Janka Padežnika Maribor, 2020, str. 4, 10, 22–26. [Elektronski vir]  Pod dežnikom s Padežnikom Dostop: 17. 11. 2024)

PADEŽNIK                      BENDE
JANKO 1923 - 1945

EŠD: 24351

Pravokotna litoželezna plošča z odebeljenim robom in reliefnim napisom. Posvečene je prvemu bataljonu VOS OF za Dolenjsko, ki so ga ustanovili 25.9.1943 v Fužini.

Spomenik so postavili na južno steno stavbe Kmetijske zadruge, tik ob vhodu, Fužina št.11 in sicer 1982. leta.

Vir: Pomniki NOB v občini Ivančna Gorica, str. 289

V TEM KRAJU JE BIL
25. 9. 1943 USTANOVLJEN
I. BATALJON VOS–OF
ZA DOLENJSKO.
1.07.1982
ODBOR BATALJONA

Dvanajstim padlim gasilcem iz Hrastnika. Ni v RKD.

• Hrastnik, 29 (Kulturni in naravni spomeniki, 77)

                       [zvezda]

VSPOMIN PADLIM TOVARIŠEM GASILCEM
ZA ČASA NEMŠKE OKUPACIJE 1941 – 1945
.
      GREGORČIČ ANTON
      KOLAR MILAN
      KOTAR VLADO
      PERC STANE
      POTISEK IVAN
      PRIMOŽOĆ ALOJZ
      TERŽAN KARL
      ZORE JOŽE
      ZORČIČ STANE
      ZUPAN AVGUST
      ZUPAN MARTIN
      ZUPAN RUDOLF
.
NA DAN PROSLAVE 60 LETNICE
17. AVGUSTA 1947.

                        GASILSKA ČETA HRASTNIK

Jože Babič je bil eden pomembnih organizatorjev upora na ljutomerskem območju. Bil je krščanski socialist in kot zaposlen na cestni upravi v Ljutomeru, je imel možnost priti v stik z mnogimi. Kot narodno zaveden je zbiral okrog sebe somišljenike, ki so bili pripravljeni upreti se okupatorju. Povezal se je z Jožetom Kerenčičem, ing. Josipom Hedžetom, Janezom Varogo, pozneje pa tudi s Štefanom Kuharjem. Dne 1. junij 1941 je bil na domu Franca Vavpotiča na Cvenu sestanek pomembnih organizatorjev upora na  ljutomerskem področju. Na sestanku so bili: Jože Kerenčič, ing. Josip Hedžet, Jakob Babič in Janez Varoga. Sprejeli so več pomembnih sklepov, med njimi, da bodo zbirali orožje, sanitetni material, skrbeli za ilegalce, pisali protifašistične parole, izvajali sabotažne akcije in odvračali ljudi od sodelovanja z okupatorjem ter se dogovorili za strogo konspiracijo. Ljutomer si je v spomin na ta sestanek izbrala 1. junij za občinski praznik. Na Babičevi rojstni hiši so 1. junija 1957odkrili spominsko ploščo.

V tej hiši so se 1. 6. 1941 sestali 

prvi organizatorji NOP v Prlekiji, 

ki so vsi dali svoja življenja 

za svobodo

                   Večna jim slava!

Na mirenskem gradu je bila vgrajena spominska plošča o ustanovitvi OF v juniju 1941 na Mirni.

 V pripravah za razvoj ljudske vstaje je bil septembra 1941 v mirnskem gradu sestanekkrajevnih aktivistov OF

in tovarišev iz vodstva OF med katerimi je bil one Tomšič

organizacijski sekretar CK KPS.

Temu akcijskem sestanku je sledila ustanovitev terenskega odbora OF na Mirni, boj proti okupatorju je najširše zajel krajane.

ob štiridesetletnici KPS

Mirna 27.4.2005                zb in ks Mirna

Stebrast spomenik na kvadratnem podstavku ima v osrednjem delu okroglega prereza vklesano posvetilo borcem Cankarjeve in Šercerjeve brigade, ki so na tem mestu leta 1943 prebredli Krko in napadli nemško letališče v Cerkljah ob Krki.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 127.

EŠD 30391

NA TEM MESTU STA 7. JULIJA 1943 CANKARJEVA IN ŠERCERJEVA BRIGADA PREBRODILI KRKO TER NAPADLI NEMŠKO LETALIŠČE CERKLJE IN KOČEVARJE NASELJENE PO NASILNO IZSELJENIH SLOVENSKIH VASEH KRŠKE DOLINE.

Gerlovič je bil ravnatelj bolnice v Polju. Vzidana 1993.

EŠD 21571

Tu je bil februarja 1944 kot žrtve domobranske policije ubit in zakopan dr. Franc Gerlovič, ravnatelj bolnice za duševne bolezni.

Na tem mestu počiva neznan borec Šercerjeve brigade, ki je padel v septembru 1944

ZB Mozirje

Spominska plošča sedmim
padlim godbenikom, odkrita 10. julija 1955.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 102.

1941 - 1945

Slava padlim godbenikom

Bečan Franc

Burger Stanko

Dimc Franc

Kozamernik Štefan

Krelj Dominik

Krmelj Dominik

Peklaj Anton

Kulturni dom Božidarja Jakca v Padni so zgradili leta 1946. Razen sanacije strehe in pročelja večjih gradbenih posegov do leta 2014  ni bil deležen. 12. oktobra  2014 je bil objekt v celoti obnovljen.

Na prvi pogled je bil objekt pred prenovo sicer lepo vzdrževan, a ga je zob časa v notranjost že močno načel. Dom ni bil toplotno izoliran, dotrajana je bila lesena konstrukcija, okna, instalacije, povesila se je etažna plošča, prostori v nadstropju pa so bili neprimerni za kakršnokoli dejavnost.

V piranski občini so z obnovo doma zagotovili pogoje za družbeno, socialno in medgeneracijsko povezanost ter druženje vaščanov iz Padne in okoliških vasi. Sicer je kulturni dom tudi eden od devetih centrov za obiskovalce pod okriljem blagovne znamke HERA (Sustainable tourism management of Adriatic heritage), ki promovira kulturne turistične destinacije jadranskega območja. V teh centrih bodo na voljo različna gradiva, predvsem pa predstavitev lokalne kulturne dediščine.V isti stavbi je tudi krajevna skupnost Padna.

Spominska plošča padlim je bila postavljena 12. oktobra 1958 na zahodno stran kulturnega doma. Po obnovi se je plošča prenesla na vzhodno stran, kjer je tudi večji prireditveni prostor za druženje kot tudi za komemoracije ob prvem novembru.

Galerija Božidar Jakac1899-1989

V Padni sta sedem let živela starša znanega slovenskega slikarja in grafika Božidarja Jakca, ki pa sta se po neuspehu družinske mizarske obrti preselila na Dolenjsko. Božidar je pogosto obiskoval Istro in Padno, zato so vaščani adaptirali poslopje ob cerkvi sv. Blaža, kjer je nekoč bil sedež vaške skupnosti, in v njem uredili stalno zbirko Jakčevih risb in grafik. Žal je slikar eno leto pred odprtjem galerije umrl. V njej je poleg njegovih del ohranjen tudi stol, na katerem je sedel, ko je slikal, in nekaj predmetov z Jakčeve domačije. Veliko je tudi njegovih originalov iz časa NOB.

V galerijo nas vabijo verzi pesnika Toneta Pavčka, vklesani na marmorni plošči: "Ta svet mu dal je barve, luč in sence, da je proslavil sebe in Slovence".

EŠD 28306

KULTURNI DOM BOŽIDAR JAKAC PADNA

IZROČEN SVOJEMU NAMENU 12 OKT 58 V TRAJEN SPOMIN PADLIM ZA SVOBODO SLOVENSKEGA NARODA 

PADLI V NOB 41-45

PRIBAC IVAN  PRIBAC KAREL  GREGO JOŽEF

VAŠEMU SPOMINU SLUŽI NAJ TA DOM