| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
SPOMINSKA PLOŠČA PADLIM BORCEM |
OPIS SPOMENIKA: Pri Koreninškovih v Kokri št.2 je v pročelje hiše, ki stoji na levem bregu reke Kokre, vzidana podolgovata spominska plošča (54 cm X 40 cm). OPIS DOGODKA: Koreninškova hiša je bila že od vsega začetka trdno oporišče partizanov. Tu je bila tudi javka "Marjanca", tu so se ustavljali terenci, kurirji, včasih pa kar cele čete in bataljoni. Tudi 9. marca 1944 so spali v hiši partizani. Bili pa so izdani. Ko je šla domača hči zjutraj molst, je opazila, kako se hiši približujejo Nemci. Planila je nazaj v hišo in prebudila speče partizane. Ti so hitro skočili na noge in stekli iz hiše. Ker pa so tekli po čistini in še navkreber, so vsi trije padli. To so bili Franc Žun, Janez Polajnar in Rudi - "Brko". Četrti partizan, Jernej Polajnar je ostal v hiši. Ko so Nemci stekli k pobitim partizanom, je Jernej izrabil priložnost in pobegnil čez vodo na drugo stran Kokre in se tako rešil. Koreninškovo hišo so Nemci nato požgali, domače pa preselili v Nemčijo. Tudi Jernej Zaplotnik, rojen 23. avgusta 1920, p.d. Primčev iz Gozda nad Golnikom, je padel na Koreninškovi zemlji. S svojim tovarišem se šel po zgornjem polju. Domobranci pa so imeli na nasprotnem bregu zasedo. Ko je ostrostrelec Zaplotnika opazil, je streljal, vendar je zaradi velike razdalje partizana le ranil. Zaplotnik je padel v plaz in se prevalil v dolino. Drugi partizan je srečno ušel kroglam. Ranjenega Zaplotnika pa so domobranci pobili s puškinimi kopiti. To se je zgodilo v decembru 1944. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 144-145. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 228. EŠD: 15833 Ploščo je oblikoval Hinko Ciglič, odkril pa KO ZB NOV Kokra 26. julija 1964. |
Odcep z glavne ceste Preddvor - Jezersko pri hiši št.1 desno po kolovozu preko travnika in mostu čet Kokro. Na hiši Kokra 2. |
1941 - 1945 V BORBI PROTI FAŠIZMU SO PADLI FRANC ŽUN JANEZ POLAJNAR JERNEJ ZAPLOTNIK RUDI - BRKO ZB NOV KOKRA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Boru Rojc |
— |
— |
— |
Vzidana podolgovata spominska plošča |
Preddvor |
— |
|
Janez in Franc Turk, Črešnjice |
Ob pokopu padlega borca Tomšičeve brigade na domačem pokopališču je nemška policija ustrelila brata, zaradi protesta proti prepovedi pokopa "bandita" na pokopališču. EŠD 4420 |
Pokopališče Črešnjice, ob zahodnem zidu. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 3. 2018
Dodal Stane Gradišnik 1. 5. 2020 |
— |
— |
Po "Sistory" Franc rojen na Brdcah, poročen, posestnik, pade na Skomarju. Janez pa rojen na Črešnjicah, samski, mežnar-Bor1974-13.III.2024 |
grob z nagrobnikom |
Vojnik |
— |
|
Spominska plošča padlim v NOV ter žrtvam fašističnega nasilja, Pesnica pri Mariboru |
Spominska plošča, na kateri je 11 imen, priča, kako velik je bil davek tega kraja med narodnoosvobodilno vojno. Ivan Andlovič je bil iz primorske kmečke družine, ki se je naselila v Pesnici, Spodnje Dobrenje 46. Vsa družina je 14.7.1941 bila izseljena v Bosno in se tam povezala z NOV. Padel je marca 1944. Anton Kerenčič-Borut, rojen 9. julija 1884 v Jastrebcih pri Kogu. Bil je kmet in gostilničar. Že leta 1941 začel sodelovati v narodnoosvobodilnem gibanju. Dne 27.aprila 1944 so ga Nemci aretirali in po zaslišanjih na gradu Viltuš pri Mariboru 16. junija 1944 poslali v taborišče Dachau, kjer so ga januarja 1945 ubili v invalidskem bloku. Jože Kerenčič-Ivo, rojen 28. februarja 1923 v Pesnici. Končal trgovsko šolo, pomagal očetu pri kmetovanju. Po prisilni mobilizaciji v nemško vojsko se je leta 1944 na dopustu pridružil gorenjskim partizanom in kot borec koroškega odreda padel oktobra 1944 v Kresnicah pri Litija. Jože Kerenčič-Janko, rojen 9. marca 1913 v Jastrebcih pri Kogu. Leta 1934 končal učiteljišče in nadaljeval študij v Ljubljani in leta 1939 postal član KPJ. Po študiju je bil brez službe ter v šolskem letu 1939/40 dobil zaposlitev na meščanski šoli v Gornji Radgono. Dne 1. junija 1941je organiziral sestanek nekaterih organizatorjev upora pri Jakobu Babiču na Cvenu,12. julija 1941 je ustanovil mestni svet OF in SKOJ v Ljutomeru in konec istega meseca odšel v ilegalo. Septembra istega leta je postal sekretar OO OF za ljutomersko območje.1. novembra 1941 se je udeležil pokrajinske konference OF za Štajersko. 17. novembra so ga Nemci aretirali v Pesnici in ga odpeljali v mariborske zapore. Po nečloveškem mučenju so ga skupaj z bratom Slavkom ustrelili kot talca. Nemci so aretirali tudi njegovo mater Uršulo in njegovega brata Fračeka, ki sta kasneje umrla v Auschwitzu. Marica Kerenčič-Jelka, rojena 1. decembra 1927 v Pesnici. Kot 14 letna je bila vključena v odporniško gibanje. Postala je članica SKOJ, leta 1944 se je pridružila Lackovemu odredu, bila poslana na Pohorje in v Ljubno v partijsko šolo. Potem je bila poslana v Maribor za sekretarko SKOJ in mladine, marca 1945 so jo zajeli in jo pod Pohorjem aprila 1945 ustrelili. Zvonko Kerenčič-Hotimir, rojen 29. januarja 1926 v Pesnici. Obiskoval realno gimnazijo v Mariboru, nato z začetkom vojne ostal na očetovi kmetiji. s +S sestro Marico se je v noči 18. na 17. julij 1944 priključil Lackovemu odredu. Leta 1944 padel v boju v Etni vasi (Ettendorf nad Labodom) v Avstriji kot komisar III. bataljona. Franjo Lipovž je bil kmet iz Pernice. Julija 1941 je bil z družino izseljen v Srbijo. Zaradi sodelovanja v NOB so ga 5. junija 1943 ustrelili. Pavel Ploh-Dušan, rojen 1921 v Gačniku, se je julija 1944 pridružil borcem Lackoveg odreda. Padel v Etni nad Labodom 12. oktobra 1944 kot komandant II. bataljona Lackovega odreda. Alojz Šauperl , rojen 3. maja 1908 v Spodnji Kungoti, je bil vpoklican v vermanšafz, septembra 1944 pobegnil in se pri Ribnici na Pohorjpriključil Tomšičevi brigad. V borbi v Savinjski dolini je bil ranjen in decembra 1944 podlegel ranam. Lizika Venger-Živka, rojena 29. avgusta 1921 v Gačniku, se je julija 1944 vključila v Lackov odred in padla 8. avgusta na Podkrižnem hribu v Zg. Kapeli. Ludvik Vlasak, rojen avgusta 1911 v Gačniku, je bil kmetijski delavec, ki je postal najprej borec Lackovega odreda, nato razporejen v I.bataljon Tomšičeve brigade. Padel je konec februarja v Velunskem grabnu pri Šoštanju. Pomnik1991 |
Plošča je bila na zadružnem domu, Pesnica 41. Danes je tam VTK ( Večnamenski kulturno turistični poslovni center). Plošča je zdaj na posebni betonski steni.
Koordinate: 46.60858330519729, 15.675608445477698 |
SVOJA ŽIVLJENJA SO DAROVALI ZA SVOBODO SLOVENSKEGA NARODA PREBIVALCI TEGA KRAJA IVAN ANDLOVIČ ANTON KERENČIČ JOŽE KERENČIČ-IVO JOŽE KERENČIČ-JANKO - NARODNI HEROJ MARICA KERENČIČ-JELKA ZVONKO KERENČIČ - HOTIMIR FRANJO LIPOVŽ PAVEL PLOH - DUŠAN ALOJZ ŠAUPERL LIZIKA VENGER - ŽIVKA LUDVIK VLASAK SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 11. junij 2020, 22.6.2023
R. Zupanec, 20. 12. 2023 |
20.12.2023. 00:00 |
— |
D. Divjak 22.6.2023
Označil kot obstoječe, dodal tri lastne fotografije in koordinate. R. Zupanec, 20. 12. 2023 |
Spominska plošča |
Pesnica |
K.o.: 605-RANCA, št. parc.: 537/40 |
|
SPOMINSKA PLOŠČA PADLIM BORCEM, TALCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA |
V Predosljah in Suhi je bilo že pred vdorom okupatorja razgibano napredno politično delo. Na rednih sestankih v Kuraltovi hiši so si mladi vaščani krepili revolucionarno mišljenje in si razširjali svetovno-nazorsko obzorje. Časten dokaz za delež Predoselj in Suhe v NOB je sedemnajst padlih borcev, ustreljenih talcev in žrtev internacij. Naštejmo jih poimensko: Franc Basaj, p.d. Kuraltov iz Predoselj, Jože Čelesnik, p.d. Simonov iz Predoselj, Franc Florjančič, p.d. Rokov iz Suhe, Janez Florjančič, p.d. Rokov iz Suhe, Leopold Krč, p.d. Žalarjev iz Predoselj, Matevž Krč, p.d. Žalarjev iz Predoselj, Ivan Likozar, p.d. Mrzlov iz Predoselj, Niko Podlesnik, p.d. Podlesnikov s Kokrice, Janez Ribnikar, p.d. Zavokarjev iz Predoselj, Anton Sajovic, p. d. Šmajdov iz Predoselj, Janez Šenk, p.d. Flkov iz Predoselj, Alojz Škofic, p.d. Markov iz Suhe, Franc Strelc s Suhe, Peter Ahlin, p.d. Brezarjev iz Predoselj in Alojz Sajovic, p.d. Golčkov iz Predoselj. Spominska plošča na Kulturnem domu v Predosljah je bila odkrita 4. julija 1960. Vzidal jo je krajevni odbor ZB NOV Predoslje. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 152. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232. EŠD:14692 memorialna dediščina |
Na zunanji steni Kulturnega doma v Predosljah |
PADLIM BORCEM NOB USTRELJENIM TALCEM ŽRTVAM INTERNACIJ OB 20. OBLETNICI VSTAJE PREBIVALCI PREDOSELJ IN SUHE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Srečko Frelih, julij 2014 |
— |
— |
— |
Črni marmor (90 cm x 54 cm) vzidana plošča |
Kranj |
2103 PREDOSLJE, 7/5 |
|
Slavko Dobre - Karlo |
Obeležje je bilo odkrito 4. julija 1958 na pobudo ZB Križe. Ni v RKD. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 36. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 271. |
Tik pod hišo (vikendom) Gozd 11, 500 m vzhodno od vasi Gozd. Dosegljivo tudi z avtom po kolovozu. |
ZA SVOBODO JE PADEL ZB NOV kRIŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8. 10. 2017 |
— |
— |
— |
plošča na naravnem kamnu |
Tržič |
— |
|
Jakob Bernard |
Rojstna hiša narodnega heroja Jakoba Bernarda, padlega 8. 2. 1942 v boju z okupatorjem na Stirpniku nad Železniki. Postavil Občinski odbor ZZB NOV Bled 1955. Ploščo je izdelal kamnosek Alojz Vurnik. EŠD 13189 Jakob Bernard. Wikipedija. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 239. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 117-118. |
Koritno 31 |
V tej hiši je bil rojen 21. VII. 1909 narodni heroj in prvoborec Bernard Jakob. Padel februarja 1942 na Stirpniku nad Železniki v neenakem boju z nacističnimi zavojevalci |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 7. 2013, 16. 4. 2017 |
— |
— |
— |
marmornata spominska plošča |
Bled |
2192 RIBNO, 700 |
|
Jože Šavrič |
Na rojstni hiši padlega prvoborca iz Brežiške čete je spominska plošča.
|
Veliki Obrež 15, na obcestni fasadi hiše, nasproti gasilskega doma sredi vasi. |
[zvezda] TU JE BIL DOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 9. 10. 2022 |
19.11.2023. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo M. Hladnik 19. 11. 2023 |
Spominska plošča |
Brežice |
1293 VELIKI OBREŽ, 980/3 |
|
Volčja Draga, Spominska plošča Blazona Mariu, namestniku komisarja divizije Garibald |
Na steni hiše, ki je vidna skozi živo mejo tudi s ceste, je plošča z napisom. Plošča je stilizirano razklana z dvojezičnim napisom. |
Volčja Draga 100 |
NA TEM MESTU SO 18. 4. 1945 BARBARSKO UBILI PARTIZANAMARIA BLASONA "BRUNA" PODKOMISARJA DIVIZIJE GARIBALDI-NATISONE ZZB NOVNOVA GORICA [zvezda] IN QUESTO LUOGO IL 18. 4. 1945. FU BARBARAMENTE UCCISO IL PARTIGIANO MARIO BLASON "BRUNO" VICE COMMISARIO DELLA DIVISIONE GARIBALDI-NATISONE ANPI-VZPI GORIZIA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, vnesel 1. 4. 2020
LM, obiskal in poslikal |
16.3.2024. 00:00 |
— |
Dodal sliko Primoža Plahute M. Hladnik 16. 3. 2024 |
Spominska plošča |
Renče-Vogrsko |
— |
|
Padlemu partizanu-Šmarje pri Jelšah |
Z granitno ploščo obeležen grob padlega partizana. EŠD 4729 |
Grob leži na pokopališču v Šmarju pri Jelšah |
"PADLEMU PARTIZANU NOV 1941 - 1945 ZB NOV ŠMARJE PRI JELŠAH" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Novak |
1.5.2023. 00:00 |
— |
Dopolnil in slike Bor1974, 31.I.2021
S.Gradišnik, dodal fotografijo št.4, 1. maja 2023 |
Nagrobni spomenik sezidan iz marmornih kamnov, spominsko ploščo in kovinsko peterokrako zvezdo na vrhu |
Šmarje pri Jelšah |
— |
|
Šentlipš v Podjuni |
Friderik Urh (23. 9. 1903--3. 8. 1943). Na prvotni plošči je pisalo: Večje
ljubezni nima kot ta, ki da življenje za svojce. Tu sta pokopana tudi
Friderikova brata Valentin in Franci, tudi žrtvi 2. svetovne vojne. Njihova
plošča je na zidu za zpomenikom.
|
Na pokopališču nad cerkvijo sv. Filipa (Šentlipš v Podjuni / St. Filippen) v dolini Tihoja / Tichoja.
Tichoja 10, 9141 Tichoja, Avstrija |
PADLIMA PARTIZANOMA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
2.11.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografiji 2 in 3 |
— |
Avstrija |
— |
|
Vedrijan - spominska plošča |
Vas Kojsko je poleg Tolmina in Kobarida postala komanda mesta v sklopu Tolminskega (Kobariškega) vojnega območja. Sedež so imeli v vasi Imenje. Zadolženi so bili za mobilizacijo moških za partizansko vojsko. KM Kojsko se je za različno časovno obdobje selila po briških vaseh. 20. 4. 1945 sta vdrli četniški diviziji in KM Kojsko se je umaknila v Krmin in preimenovala v KM Krmin. Gomiršek, Brestje in Kojsko: upravni in kulturni center Brd do 1945, 150-152. KM Kojsko se je nekajkrat mesečno selila, vendar se je večino svojega časa nahajala v vasi Vedrijan. |
Na stavbi, bivši trgovini, na vaškem trgu v vasi Vedrijan. |
Od septembra 1944 do konca vojne je bil v tej stavbi sedež Komande mesta Kojsko. 4.7.1988, Krajani in DPO, Vedrijan |
— |
— |
— |
— |
EM, 21. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Brda |
Ni znano |
|
Partizanska bolnišnica Jesen |
Bolnišnico so začeli graditi v drugi polovico oktobra 1944 (na jesen - po tem je dobila tudi svoje ime JESEN). Pri okoliških kmetih so dobili potrebno orodje, da so lahko začeli z delom. Novembra so imeli postavljeno že ogrodje za barake. Tramove so vezali s trtami, le izjemoma so uporabljaji lesene kline za zabijanje, da ne bi izdali svoje lokacije. V bližini niso sekali lesa, da ne bi spremenili okolja bodoče bolnišnice. Dokumenti omenjajo da je prve ranjence sprejela 6. januarja 1945. To so bili borci Šercerjeve brigade. Prenos ranjencev v bolnišnico je bil zelo naporen saj so jih morali nositi na velikih razdaljah, za sabo pa zabrisati vse sledi, da jih sovražnik ne bi izsledil. V barakah so kurili samo ponoči, ker je čez dan bila nevarnost, da bi jih dim lahko izdal. V primerih večje nevarnosti, ko je bil sovraznik v bližini so za bolnišnico kuhali na Lepejevi kmetiji in od tam nosili hrano v bolnišnico. Prav tako je bila Olga Mušič lastnica Lepejeve kmetije zadolžena za obveščanje osebja, če so se v bližini pojavile sovražnikove enote. V bolnišnici so ohranjeni dokumenti iz katerih je razvidno, da se je v njej zdravilo 25 ranjencev. Po izjavah zdravniške ekipe pa jih je bilo precej več. Konec maja 1945 so bolnišnico zapustili ranjenci in bili premeščeni v Mariborsko vojaško bolnišnico na Gosposvetski cesti. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Kompleks se nahaja na slovenjebistriškem Pohorju. Do nje se pride po lokalni cesti Šmartno na Pohorju - Trije Kralji - Osankarica. Nahaja se v bližini Lepejeve kmetije, Planina pod Šumikom 3, Šmartno na Pohorju.
Od Štučevega doma 2,5 km po cesti proti Arehu.Objekt je na desni strani pod cesto. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, Stane Gradišnik, 4.1. 2020, prenesel sem MH. |
— |
— |
— |
— |
Slovenska Bistrica |
— |
|
Alojz Žlogar in Avgust Bajuk |
— |
Pokopališče Radovica |
ŽLOGARJEVI TU POČIVA BAJUK AVGUST 3. 8. 1914 -- 30. 10. 1942 PRIMOSTEK I |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
3.8.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Metlika |
— |
|
Plamen, Kropa |
Bronasta plošča, delo tovarne umetno-kovaške obrti UKO Kropa, je bila odkrita leta 1955. Po poti spominov (str. 120) kaže ploščo, odkrito leta 1964, na kateri je zapisana številka 40 namesto 50. Kdaj so številko popravili v 50? Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 248. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 120. |
Na vzhodni fasadi tovarniškega kompleksa Plamen v Kropi (1a). Do plošče je mogoče v delovnem času skozi vhod na severnem koncu tovarne, z nekaj truda pa se jo vidi tudi čez obcestno zidano ograjo, 30 m pred gostilno Jarem. |
Spominu Plamen |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 9. 2017 |
— |
— |
— |
lita bronasta plošča |
Radovljica |
K. o. 2165 Kropa, parc. št. 444/5 |
|
Janko Belehar - Smrekar, Šenčur |
V pročelje stavbe je vzidana podolgovata spominska plošča iz rdečega granita (100 cm x 80 cm). S plošče izstopajo bronaste črke. ŽIVLJENJEPIS: Janko Belehar, rojen 19. 2. 1924 v Šenčurju, se je že pred vojno pridružil naprednemu mladinskemu gibanju v Šenčurju. Po okupaciji je postal član mladinske organizacije OF in v njej aktivno deloval do odhoda v partizane 10.12.1941. Odšel je v Kokrško četo, ki je bila prav ta dan ustanovljena v Šenčurju. 18.6.1942 je postal puškomitraljezec v 3. četi 2. Bataljona Kokrškega odreda. 2.9.1942 ga je štab Kokrškega odreda dodelil v posebno patruljo, ki je imela nalogo kaznovati prve organizatorje bele garde na Gorenjskem. Pri izvrševanju te naloge so ga 17.10.1942 v gozdu nad vasjo Voglje ujeli in nato ves teden mučili in zasliševali na gestapu v Kranju. Kljub grožnjam s smrtjo in kljub nečloveškim mukam se je vedel junaško in ni izdal svojih tovarišev – aktivistov, ki so bili z njim povezani na terenu. Sovražnik je poizkusil izsiliti njegovo priznanje celo s tem, da je k vešalom privedel dva sodelavca – aktivista iz Šenčurja, ki sta bila z njim povezana. Belehar ju ni izdal. Gestapovci so ga 24.10.1942 zjutraj javno obesili sredi Šenčurja, na kraju, kjer sedaj stoji Dom Kokrške čete. Njegovo truplo so morali vaščani pokopati za domačim, tj. Beleharjevim kozolcem. Po vojni so njegove posmrtne ostanke prenesli na Šenčursko pokopališče. Smrt mladega junaka ni nikogar ustrašila, kot so to želeli okupatorji in njihovi hlapci, pač pa je vzpodbudila mnoge mlade fante, da so še številneje odhajali v partizane. Spominsko obeležje je 17. julija 1955 odkril takratni občinski odbor ZB NOV Šenčur, avtorja napisa pa sta Franc Štefe-Miško in Janez Mlakar. VIRI:
|
Spominska plošča je pritrjena v pročelju stavbe Doma Kokrške čete, Kranjska cesta 2 v Šenčurju |
ZATO KER JE LJUBIL SVOJ NAROD IN SVOBODO NAD VSE ZATO KER JE NEMUDOMA SLEDIL KLICU SVOJE OGROŽENE DOMOVINE IN PARTIJE JE BIL ZA ČASA OSVOBODILNE BORBE NA TEM MESTU OD OKUPATORJEV DNE 24. 10. 1942 OBEŠEN BOREC NOV BELEHAR JANKO 17. 7. 1955 OBČ ZB NOV ŠENČUR OBNOVLJENO 1985 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, avgust 2014 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Šenčur |
— |
|
Avgust Demšar, pokopališče Rakek |
SIstory navaja: Ime in priimek: August Demšar, Oče: Anton, Mati: Frančiška, Priimek matere: Mevc, Po domače: Srajbeš, Datum rojstva: 23.07.1902, Kraj rojstva: Rakek, Kraj bivanja: Rakek 18, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): mesar, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 12.04.1945, Kraj smrti / izginotja: Bergen-Belsen, Kraj pokopa: Bergen-Belsen, Država pokopa: Nemčija |
— |
DEMŠAR AVGUST DACHAU 1902 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 27.4.2025 |
27.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Cerknica |
— |
|
Šenturška Gora, Vojimiru Jurkoviču - Jurku |
Marmornata plošča o poimenovanju osnovne šole po komisarju 3. kranjske čete Gorenjskega odreda Vojimiru Jurkoviču - Jurku (1917-1943) iz Maribora, padlemu na Ambrožu pod Krvavcem. Odkrita je bila 23. maja 1965. Šole danes ni več. Na isti stavbi je bila tudi plošča padlim kurirjem, ki se zdaj nahaja na fasadi doma krajanov, h. št. 11. Krajan, ki dobro pozna dogajanje v vasi, se plošče ne spomni iz časa prodaje šole in so selili ploščo padlim kurirjem (okoli leta 2000). Tudi iz časa pred tem, po ukinitvi šole, se je ne spomni, čeprav je nekaj časa skrbel zanjo. (opomba M. Kermavnar)
|
Spominska plošča je bila pritrjena na južni vhodni steni osnovne šole Šenturška Gora 18, ki je bila podrta. Danes je tu nova zgradba. |
OSNOVNA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik, M. Kermavnar, 13.6.2020 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Cerklje |
2079 ŠENTURŠKA GORA, 62/3 |
|
Franc Knaflič |
EŠD 5334 Spomenik naj bi po EŠD stal pri Derničevi batji SZ od Erjavčevega rovta, vendar je tam le neoznačeni grob, bajte pa ni (več). Plošča je na mestu, kjer je 22. 4. 1945 padel kurir G - 31 Franc Knaflič iz Dovjega. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 201. |
Tik ob gozdni cesti ob potoku Mlinca, kjer prečka pritok Žakelj in naprej z navadnim avtom ni več vozna. V gozdu nekaj metrov nad spomenikom je miza s klopjo, pod cesto pa je Mlinca oblikovala jezerce. V Registru nepremične dediščine je mesto spomenika označeno kakih 500 metrov višje ob potoku Žaklju. Tam je označen grob, ki ga nekdo obiskuje (gl. posnetek), plošča je bila očitno prenesena na to mesto pozneje. |
Na tem mestu je 22. 4. 1945 padel borec -- kurir NOV Franc Knaflič roj. 25. 3. 1927 na Dovjem ZB NOV Dovje-Mojstrana |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 20. 4. 2017, posnetek 14. 10. 2012 |
— |
— |
Dodana fotografija, 25. 5. 2025, dodal Marko Gričar (fotografija Samo Gričar). |
spominska plošča |
Kranjska Gora |
650/22 |
|
Ljubljana, pokopališče Bizovik, Berlec Franc |
SIstory navaja Ime in priimek: Franc Berlec, Oče: Matija, Mati: Marija, Datum rojstva: 02. 10. 1894, Kraj rojstva: Bizovik, Kraj bivanja: Bizovik, Datum smrti/izginotja: 07. 11. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rab, Kraj pokopa: Rab. Iskalnik grobov Žale, https://grobovi.zale.si/ , ne pokaže podatkov. |
Pokopališče Bizovik, Ljubljana, desna stran pokopališča, bolj proti sredini, eno vrsto pred grobom Dimnik Albina *1928, ki ga iskalnik grobov najde |
TIHI DOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 31.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
31.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1733 Bizovik, parc. št. 337/4 |
|
Franc Leskošek - Luka |
Ob vhodu v obrat Litostroj je bila leta 1985 odkrita kompozicija bronastih doprsnih kipov Josipa Broza - Tita in Franca Leskoška - Luke (delo akademskega kiparja Stojana Batiča), postavljena pred spomenik samoupravljanju. Neznano kdaj po tem času, najverjetneje po letu 1991, je bila skupina spomenikov umaknjena. Titov kip je izginil neznano kam, medtem ko je bil Leskoškov kip skupaj z visokim členjenim podstavkom iz granita prestavljen na severni rob Litostroja, pred sedežem uprave. |
Leskoškov spomenik stoji na zelenici pred sedežem uprave Litostroj Power na Litostrojski cesti 50 v Ljubljani. Ker je postavljen znotraj ograjenega prostora obrata, je za dostop potrebna dovolilnica. |
FRANC LESKOŠEK LUKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
14.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip na visokem podstavku |
Ljubljana |
— |
|
Komerički |
— |
Pokopališče Velike Rodne Rogaška Slatina |
[zvezda] KOMERIČKI FRANC 1926 - 2012 SONJA 1926 - 2016 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
1.5.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Rogaška Slatina |
— |
|
Rojstna hiša Janka Ribiča, Ribičev mlin |
Mlinar Ivan Ribič se je že leta 1941 vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Njegov svak Jakob Babič je bil prvi sekretar mestnega odbora OF za Ljutomer. Na Ribičevi domačiji so se večkrat oglašali kurirji in bili gostoljubno sprejeti. Dne 6. 4. 1044 sta se na postojanki ustavila Danijel Hojs-Ljubo in Franc Belšak-Maks. Po naporni poti sta bila utrujena. Ribič ju je opozoril na previdnost, saj so Nemci prejšnji dan pri Francu Jeseniku na Stari cesti odkrili skupino partizanov in so nadaljevali s hajko po Slovenskih goricah. Okoli 60 nemških orožnikov in gestapovcev je ob 16. uri obkolilo Ribičev mlin. Nemci so aretirali najprej gospodarja in nato še gospodarja Ribiča. Partizana sta se skozi skrivni izhod premaknila na senik, od koder sta nato začela boj in preboj iz obroča. Pri tem sta ustrelila šefa ptujskega Gestapa, sturmführerja in obersturmführerja ter šefa orožniške postaje. V spopadu jima je pomagal gospodar Ribič, vendar je pri tem preboju Franc Belšak-Maks padel smrtno zadet. Nemci so v spopadu izgubili 4 pomembne naciste. To je bil največji spopad med partizani in Nemci na murskih tleh. Po bitki so Nemci aretirali še sina Marjana in starega očeta in ju odpeljali v taborišče. Istega dne je v boju z Nemci padel tudi Ribičev sin Janko. Spopad je močno odmeval po vsej severovzhodni Sloveniji. Skupščina občine Ljutomer je 24. aprila 1977 poimenovala OŠ v Cezanjevcih po Janku Ribiču. Tu se je rodil član SKOJ-a in kurir Janko Ribič, padel 6. 4. 1944. Plošča na pročelju je bila odkrita 4. julija 1952.
|
Cezanjevci 63, v kompleksu stavb mlina na samem na polju ob Ščavnici. |
[srp in kladivo v zvezdi] ROJSTNA HIŠA ČLANA SKOJ-A RIBIČ JANKA ROJ. 17. 8. 1928 PADEL V NOV -- V VOGRIČEVCIH DNE 6. 4. 1944 LEPO JE ŽIVETI, TODA, ZA KAR SEM UMRL BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI! (KAJUH) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano
Dopolnil D.Divjak 28. junij 2020 |
9.6.2024. 00:00 |
— |
Dodal slike in označil kot obstoječe M. Hladnik 9. 6. 2024 |
Spominska plošča |
LJUTOMER |
K.o.:258-CEZANJEVCI, št.parc.: 394/2 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.89 |
— |
Na stičišču Marinčičeve ulice s PST, Ljubljana, naproti h. št. 20? |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po sliki in podatkih Mojce Župančič |
5.6.2021. 00:00 |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
Trnovsko predmestje, 897/206 |
|
Kolovrat pokopališče |
Grob sedmih partizanov: večja betonska plošča s pritrjeno pravokotno granitno ploščo z vklesanim napisom. EŠD 19277 |
Kolovrat, pokopališče JV od vasi, na vzhodnem zidu pokopališča, levo od vhoda. |
TUKAJ SO POKOPANI BORCI NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 3. 2019 |
28.6.2020. 00:00 |
— |
— |
nagrobna plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Ambulanta B 777 |
Sprva, maja 1944, je bila ambulanta pod vodstvom dr. Edvarda Poharja nad Planinco, imela je 8 ležišč in dve bolničarki, vendar prostor ni bil primeren, zato so se preselili na to mesto (v Vratih) ob potoku. Zasilni bunker za težko ranjene je bil 300 m stran. Zgradila sta jo tesar Justin Dolinar in Polde Kunčič. Aktivistka Katarina Šenk - Tetka, ki je od terencev edina vedela za bolnico, je poskrbela za dobro opremo. Vodja je bila Francka Logar - Vasilija. Bolničarki sta bili še Manica Erman in Cvetka Ažman - Olga, zdravnik dr. Rado Debevc, kuhala je Milka Janša. Branili so jo Anton Pretnar, Rudolf Omejc, Lojze Kralj, Martin Kolenc, Alfonz Kolman, Jože Meterc, Valentin Zaplotnik idr., komandir Polde Kunčič, komisar Justin Dolinar - Adam, pozneje Alojz Korošec. Ambulanta je oskrbela 200 ranjencev, 2 sta umrla (Ivan Kryštofek iz Tržiča in Jože Koblar iz Raven v Bohinju). Ambulanta Kokrškega odreda je tu delovala od oktobra 1944 do 4. 5. 1945, ko se je preselila v osvobojene Begunje v šolo. Delno je bila vkopana, imela je tri prostore s 14 ležišči. Spomenik so postavili borci Kokrškega odreda 25. maja 1977, ploščo so izdelali na v livarni Železarne Jesenice. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 70-71. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 115-116. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 237. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Do spomenika pridemo po cesti iz Drage proti Planinci in Poljški planini. Pribl. 1500 m za gostilno v Dragi se v desno odcepi gozdna cesta. Do sem je bilo strmo in cesta razrita, odcep, ki vodi proti Luknji in naprej na pešpot proti Prevali, pa gre vodoravno. 200 m za odcepom cesta napravi ovinek v desno (tam se od spodaj pridruži bližnjica), spomenik se nahaja kakih 30 m pod cesto kmalu za ovinkom.
Opis lokacije v RKD je zavajajoč in iskalca pripelje do tega, da spomenik išče 250 višinskih metrov nižje, v Medvodju ob potoku, ki priteče s Prevale v Drago. |
Na tem mestu je bila partizanska bolnica B777 1944--1945 Borci Kokrškega odreda 1977 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 8. 2017 in 19. 10. 2017 |
— |
— |
— |
plošča na zidanem kvadru |
Radovljica |
K. o. 2151 Begunje, parc. št. 1249/1 |