JOŽE PREMRL. sistory

Geslo: TIGR123

V tej hiši se je rodil, delovno živel in umrl

svobodnjak, domoljub in Tigrovec

IVAN  LENČEK

1905  -  1960

TIGR

DRUŠTVO TIGR PRIMORSKE, 26.4.2025

Marmorna plošča je vzidana na fasado hiše

vir: 
ZB Zgornja Savinjska 1. seja odbora OF

[zvezda]

V TEJ HIŠI SE JE VRŠILA
DNE 22. X. 1941
PRVA SEJA ODBORA
OF MOZIRJE

Spomenik je betonski kvader, zaključen s simbolom Triglava. Na prednji strani je vzidana marmorna napisna plošča. Postavljen 22. 7. 1953.

• EŠD 19177
• JSNP 106

                         [zvezda]

                           1953
      V SPOMIN PADLIM BORCEM
ŽORŽ JANKO
VOVK FRANC
VOVK SLAVKO
FERJANČIČ ANDREJ
MESESNEL DUŠAN
MESESNEL FRANC
MESESNEL METOD
TURK KARLO
ŽGUR FRANC
POVLIČ JOŽE
POVLIČ ŠTEFAN
MOHORČIČ JOŽE
FERJANČIČ VINKO
JEŽ SLAVKO
DOLENC ALOJZ
TROŠT ANTON
      ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA
FURLAN HERMAN
FERJANČIČ HEDVIKA
FERJANČIČ HEDVIKA
FERJANČIČ LEOPOLD
MOHORČIČ FRANC
VOVK ROZA
VOVK ZORA
MOHORČIČ MARIJA
JERONČIČ JANEZ
JAMŠEK FRANC
      SLAVA PADLIM!

Spominska plošča narodnemu
heroju Francu Bukovcu - Ježovniku je bila odkrita 22. julija 1954.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 54.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 92-93.

V tej hiši se je rodil narodni heroj Franc Bukovec Ježovnik 

padel 24. 9. 1942 Slava mu

[zvezda]
NISMO HOTELI BITI JANIČARJI:
SRCE, NE TUJA VOLJA IN UKAZ,
JE V BOJ IN MNOGE V SMRT POVEDLO NAS,
DA VSTANE DOMOVINA V NOVI ZARJI!
NA TEM KRAJU SE SPOMINJAMO 263 BORCEV V. PREKOMORSKE BRIGADE "IVANA TURŠIČA - IZTOKA", KI SO V DALMACIJI, LIKI IN SLOVENIJI DALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO.
SLAVA JIM!
Druga plošča

[v krogu stiliziran zemljevid Evrope]
KOMANDANTU V.
PREKOMORSKE BRIGADE
STANETU MAHNETU
*1922 + 1987
V ČASTEN SPOMIN
OB 55. LETNICI
USTANOVITVE BRIGADE
27. 4. 1999

Sistory navaja: Ime in priimek: Janko Padežnik, Oče: Ivan, Mati: NULL, Datum rojstva: 02. 04. 1923, Kraj rojstva: Studenci, Kraj bivanja: Studenci, Stara občina: Studenci, Nova občina: Maribor, Poklic (soc. status): učitelj, Datum smrti/izginotja: 18. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Pišece, Kraj pokopa: Studenci.
.
Vir Pod dežnikom s Padežnikom navaja:
»Osnovna šola Janka Padežnika šola se imenuje po človeku, o katerem vemo zelo malo. Imenuje se po Janku Padežniku, ki je bil v času med obema vojnama učenec naše šole, kasneje študent na učiteljišču, med 2. svetovno vojno pa borec Kozjanskega odreda. Umrl je, star komaj 21 let.

 […]

2 ŽIVLJENJE JANKA PADEŽNIKA
2.1 Otroštvo 
Janko Padežnik se je rodil 2. aprila 19231 v Mariboru na Studencih v tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jankov oče je bil Ivan Padežnik (7. 12. 1897–1972). Po poklicu je bil železničar. Delal je kot kovač pri državnih železnicah.2 Mama Marija se je rodila v Sv. Juriju 27. 11. 1895, umrla je leta 1953. Janko je imel leto dni starejšo sestro Nado (16. 3. 1922 – 30. 8. 1980).3 Starša sta se poročila 5. februarja 1921.
[…]
2.3 Druga svetovna vojna 
2.3.1 Janko Padežnik od začetka vojne do vstopa v Kozjanski odred Janko je bil v tretjem letniku učiteljišča, ko se je začela 2. svetovna vojna. Prekinil je šolanje in se zaposlil pri železnici (najprej v Rajhenburgu in kasneje na Dunaju). Družina je sodelovala z ilegalci. Milica Ostrovška piše v knjigi Kljub vsemu odpor takole: 'Janko je že leta 1941 zbiral pri sebi bojne tovariše, oče Ivan pa je bil v zvezi s tovariši Karlom Reberškom, Francem Zalaznikom, Francem Korbunom in drugimi in je imel pozneje stike z ilegalnimi delavci v Šentjurju. Včasih je v hišo prišel kak kurir, vendar niso jemali ilegalcev na prenočišče, saj so nekaj časa imeli vermani v šoli postojanko.' (Ovstrovška, 1981, str. 463) Mama Marija je zbirala različen material za partizane.18 

2.3.2 Vojna na Kozjanskem do ustanovitve Kozjanskega odreda Nacistična Nemčija je v 2. svetovni vojni želela razširiti svoje ozemlje s ponemčevanjem. Zaradi tega so se (tudi na Kozjem oz. Kozjanskem) začeli ljudje upirati. Krški borci so bila skupina 9 fantov in enega dekleta19 . Policija jih je zajela zaradi izdaje. Vso noč so jih zasliševali, naslednje jutro pa so jih odpeljali v gozd Dobrava. Tam so jih postrelili. Policija je ta zločin tudi natisnila, ker je mislila, da bo s plakati z žrtvami odvrnila ljudi od upiranja okupatorju. Vendar sta kmalu potem španska borca Dušan Kvader in Rudi Janhuba ustanovila 1. četo, Brežiško četo. Ta je izpeljala mnogo akcij, vendar je bila še istega leta uničena. Spomladi 1942 je bila ustanovljena Kozjanska četa, toda tudi ta je bila uničena. Potem so ustanovili Kozjanski bataljon 2. grupe odredov, vendar so morali vsi partizani, ki jih je na Kozjansko poslal Kozjanski bataljon, v drugi polovici septembra 1943 oditi na Dolenjsko. Borci, ki so ostali, so skupaj ustanovili novo Kozjansko četo in 16. septembra 1943 še bataljon. Ta je skupaj s 1. bataljonom neuspešno napadel sovražnikovo postojanko v Sv. Petru pod Sv. gorami. Večina bataljona se je umaknila na Hrvaško. Ostalo je le 19 borcev Kozjanskega bataljona. Iz njih so napravili vod, ko pa so se borci vrnili iz Hrvaške, so najprej ustanovili četo, kasneje pa še bataljon.
2.3.3 Vojna od ustanovitve Kozjanskega odreda do januarja 194520
27. 4. 1944 se je na Zajčniku ustanovil Kozjanski odred. Do junija 1944 je izvedel Kozjanski odred številne akcije, s katerimi je povečal svoj sloves in ugled. Zato je število mobilizacij mož zelo naraslo. V juniju 1944 so zaradi tega - in ker je bilo območje preveliko za samo 2. bataljona - ustanovili 3. bataljon Kozjanskega odreda. (Teropšič, 1993)
2.3.4 Čas med januarjem in marcem 1945 
V tem obdobju je umrl tudi Janko Padežnik. 
[…]
2.3.5 Janko Padežnik in Kozjanski odred 
Janko se je vključil v narodnoosvobodilni boj avgusta leta 1944.22 Stane Preskar nam je povedal, da so imeli borci Kozjanskega odreda kartice s podatki o borcih; hrani jih Zgodovinski arhiv Celje. Žal je bila poizvedba neuspešna, saj se Jankova kartica ni ohranila. V Zgodovinskem arhivu so nam svetovali, naj se obrnemo še na Muzej novejše zgodovine Celje, vendar tudi tam nimajo podatkov o Janku.23 V Jankovem življenjepisu, ki ga hrani Muzej NO, piše, da so ga za nekaj časa poslali učiteljevat na ljudsko šolo na osvobojeno ozemlje na Dolenjskem v Dobje pri Planini. Čeprav drugih virov nismo našli, je gospod Preskar povedal, da je to zelo verjetno, saj so redke izobražence v partizanih pogosto uporabili za druge naloge kot zgolj za vojskovanje. O Jankovi smrti beremo v intervjuju z njegovim očetom: 'Bilo je v februarju leta 1945. Odred je krenil na pohod /.../ Nenadni streli, bili so obkoljeni. Takrat je omahnil tudi Janko, zadet od sovražnikove krogle. Zajeli so ga in odvlekli v vas Pišece na Bizeljskem. 19. februarja ob pol deseti uri so videli vaščani,/…/ kako so odvlekli ranjenca v občinsko hišo. /…/ Neka deklica, ki je potem stalno oskrbovala Jankov grob, je pripovedovala, da so nekaj po 4. uri na nosilih prinesli ranjenega Janka. /…/ Sprevod je krenil proti pokopališču, odjeknili so streli in Janko se je zgrudil.24' 

Žal pa nimamo nobenih dokazov o poteku dogodkov. Od jeseni 1944 do spomladi 1945 je potekala na Kozjanskem velika ofenziva, imenovana Divja svinja. V času te ofenzive je umrl Janko, takrat pa je bila uničena tudi velika večina dokumentacije Kozjanskega odreda. Teropšič navaja kot dan smrti 18. februar 1945.25 Janka so ustrelili ob zidu pokopališča v Pišecah. Njegovo truplo so zagrebli na pokopališču.

Na željo družine so Jankove posmrtne ostanke leta 1946 prenesli v Maribor na pobreško pokopališče.26«

(Anja Koritnik, Ajda Potecin, Pod dežnikom s Padežnikom, Raziskovalna naloga, Maribor: Osnovna šola Janka Padežnika Maribor, 2020, str. 4, 10, 22–26. [Elektronski vir]  Pod dežnikom s Padežnikom Dostop: 17. 11. 2024)

PADEŽNIK                      BENDE
JANKO 1923 - 1945

EŠD: 24351

Pravokotna litoželezna plošča z odebeljenim robom in reliefnim napisom. Posvečene je prvemu bataljonu VOS OF za Dolenjsko, ki so ga ustanovili 25.9.1943 v Fužini.

Spomenik so postavili na južno steno stavbe Kmetijske zadruge, tik ob vhodu, Fužina št.11 in sicer 1982. leta.

Vir: Pomniki NOB v občini Ivančna Gorica, str. 289

V TEM KRAJU JE BIL
25. 9. 1943 USTANOVLJEN
I. BATALJON VOS–OF
ZA DOLENJSKO.
1.07.1982
ODBOR BATALJONA

• Vid Rus. Sistory. 
  datum rojstva: 8. 6. 1882, kraj rojstva: Velike Pece, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 2. 9. 1942, kraj smrti: Studenec pri Ivančni Gorici, kraj pokopa: Šentvid, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote 

• Vid Rus. Sistory. 
  datum rojstva: 8. 9. 1914, kraj rojstva: Velike Pece, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 2. 9. 1942, kraj smrti: Studenec pri Ivančni Gorici, kraj pokopa: Šentvid, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote 

»Padli iz krajevne skupnosti Šentvid pri Stični 
[…] 
38. Vid RUS, rojen 28. oktobra 1914 v Velikih Pecah, aktivist OF, ustreljen 2. septembra 1942 na Studencu pri Ivančni gorici. 
39. Vid RUS, starejši, rojen v Velikih Pecah, pristaš OF, ustreljen 2. septembra 1942 na Studencu pri Ivančni gorici.« 

• [Ur.] Lojze Kikelj idr., Pomniki NOB v občini Grosuplje, Grosuplje: Svet za ohranjevanje in razvijanje revolucionarnih tradicij ter spomeniško varstvo pri občinski konferenci SZDL,  29. oktober 1987, str. 203. 

• Fotografija: Rus Vid, Vide Geneanet, Pokopališče Šentvid pri Stični, str. 18. 

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

SITARJEVI 

RUS VID       * 8. VI. 1882    + 4.  IX. 1942 
SIN VIDE      * 8. IX. 1914    + 4 . IX. 1942 

Opis spomenika je v knjigi Spomin je moč 110 in v Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 96-97.

Izvajalec del Babnik Ludvik, kamnosek

Datum odkritja 14. julij 1954.

Prvotni napis na kamnu, ki je sedaj nosilec, se je dalo prebrati:

V spomin trem padlim borcem iz škofjeloške čete

Padli 6. VI. 1942

ZB Medvode

6. 6. 1942 so za našo svobodo padli borci iz Dolomitov

Franc Čebulj - Tatar * 30. 1. 1916 Ljubljana Ježica,

Albin Oven * 12. 2. 1910 Ljubljana - Trnovo

Peter Zattone, trgovec iz Gorice

ZB NOV Sora - Medvode

Spomenik v obliki obeliska, na katerega je pritrjena železna plošča z vgrajenimi ostanki orožja. Pod njo je bronasta napisna plošča. Postavljen je bil 22. 7. 1979. Avtor skulpture je pisatelj Tone Svetina.

• EŠD 19198
• http://www.erzelj.si/galerije/UtrinkiErzelja/slides/23.html
• http://www.erzelj.si/galerije/UtrinkiErzelja/slides/22.html

                               [zvezda]
                         PADLI V NOB
REPEK FRANC                     1922 – 1943
REPEK IVAN                         1914 – 1944
TURK VIKTOR                      1922 – 1944
VOVK ALEKSANDER           1904 – 1943
VOLK FRANC                       1912 – 1944
MESESNEL MIROSLAV        1925 – 1945
FERJANČIČ STANKO           1915 – 1945
FERJANČIČ JOŽE                1913 – 1944
JEŽ STANKO                         1903 – 1943
MESESNEL ALOJZ                1924 – 1943
POLŠAK ALBERT                  1925 – 1944
POLŠAK ALOJZ                     1927 – 1943
KOBAL IVAN                          1920 - 1943
KOBAL ALOJZ                       1927 – 1943
KORUZA JOŽE                      1910 – 1941
KOBAL JOŽE                         1911 – 1944
KOBAL ALOJZ                       1922 – 1943
STEGOVEC RUDOLF           1917 – 1945
                         ŽRTVE
KOBAL IVAN                          1924 – 1942
KOBAL FRANC                      1882 – 1943
KOBAL IVAN                          1910 – 1943
MIŠKA METOD                      1904 – 1943
MESESNEL FRANC              1917 – 1944
VOLK IVANA                          1887 – 1945
     KS ERZELJ            22.7.1979

Stebrast spomenik na kvadratnem podstavku ima v osrednjem delu okroglega prereza vklesano posvetilo borcem Cankarjeve in Šercerjeve brigade, ki so na tem mestu leta 1943 prebredli Krko in napadli nemško letališče v Cerkljah ob Krki.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 127.

EŠD 30391

NA TEM MESTU STA 7. JULIJA 1943 CANKARJEVA IN ŠERCERJEVA BRIGADA PREBRODILI KRKO TER NAPADLI NEMŠKO LETALIŠČE CERKLJE IN KOČEVARJE NASELJENE PO NASILNO IZSELJENIH SLOVENSKIH VASEH KRŠKE DOLINE.

Prva žična zapora mesta. Postavljeno 1982.

EŠD 22757

NA TEM MESTU JE 23. FEBR. 1942
OKUPATORJEVA ŽIČNA OGRAJA
PRESEKALA ŠTEPANJO VAS,
A NI MOGLA LOČITI NJENIH
LJUDI OD UPORNE LJUBLJANE

SPOMINJAJ, BRAT, SE TEŽKIH DNI
KO MRL JE V BOJU LJUDSTVA CVET
ZA LEPŠE DNI, ZA BOLJŠI SVET,
DA  LJUDSTVO SVOBODNO ŽIVI!

LJUBLJANI PODARIL

PIONIR LJUBLJANA