| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Majda Šilc, Koroška vas |
Spomenik v obliki presekane piramide z zvezdo na vrhu je sezidan iz neobdelanih kamnov. Nanj je vzidana bela marmorna plošča, v katero je vklesano posvetilo. Postavljen je bil leta 1949. Posnetek iz RKD je iz leta 2015.
Geslo: herojsmrt123 |
Na hribu Nova gora pri Koroški vasi na pobočju Gorjancev, nasproti hišne št. Koroška vas 3. |
JULIJA 1944 JE NA TEM MESTU PADLA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
12.8.2024. 00:00 |
— |
Dodal slike in označil kot obiskano. M. Hladnik 12. 8. 2024 |
— |
Novo mesto |
— |
|
Podsreda - Javerškova domačija: rojstna hiša Titove matere |
V domačiji »pri Lapovih«, kakor se je včasih imenovala Javerškova domačija, se je leta 1864 rodila Titova mati, ki se je leta 1881, ko je bila stara komaj 17 let, poročila s Franjem Brozom in odšla v Kumrovec. Po podatkih se ji tukaj ni godilo dobro, zato se je večkrat zatekala domov po pomoč. Leta 1978 je Odbor za vzdrževanje in urejanje Trebč pri Kulturni skupnosti Šmarje pri Jelšah odkupil prvotni del hiše (veža, kuhinja, »hiša« in »štiblc«) in te prostore spremenil v spominski muzej. Po dozidavi novega dela hiša, v katerem so si uredili sodobno stanovanje, so Javerškovi zamenjali bivalne prostore. Danes v njej prebivajo potomci družine Javeršek. EŠD Podsrede kot kulturne krajine: 18965 (http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=18965) EŠD Javerškove domačije: 550 (http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=550) Viri: 1. Šarf, Fanči. »Razvoj Lapove domačije - rojstne hiše Titove matere v Podsredi.« Slovenski etnograf. Številka letn. 30 (1977), Ljubljana: Etnografski muzej, 7. 2. Benedik, Franc et. al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, 1, 25. |
Če sledimo cesti, ki vodi skozi Trebče v Podsredo, lahko približno po minuti vožnje pridemo do odcepa, ki zavije k Javerškovi domačiji - rojstni hiši Titove matere, Marije Javeršek. Do kmečkega poslopja, ki se nahaja na naslovu Podsreda 93 (stara hišna številka je bila 48), vodi približno pol kilometra dolga in ozka cesta - deloma asfaltne, deloma makadamske sestave. Vmes je potrebno prečkati tudi most, ki vodi preko bistriškega potoka. |
/ |
— |
— |
— |
— |
Daniel Siter, 19. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Spominska hiša posvečena rojstnemu domu Marije Javeršek |
Kozje |
1245 Podsreda, 1560/1 (podatek o lastniku ni javen) & *196 (Kozjanski park) |
|
MOŠČANCI-Spominska plošča Bernardu Klanjščku-Žarku |
Bernard Klanjšček-Žarko (16.8.1894 - 1945) je bil učitelj, rojen v Števerjanu
v Brdih. Učitelejval je v Veliki Polani, kjer je njegov učenec bil tudi Miško
Kranjec. Žarko je bil znan kot zaveden Slovenec upornega duha, vnet pristaš
telovane organizacije Sokol. Od leta 1923 in vse do vdora okupatorja v našo
domovino leta 1941 je bil upravitelj osnovne šole Moščanci. 3. novembra 1941 je
bil aretiran kot političlno nezanesljiv in odpeljan v internacijo, najprej v
zbirno taborišče Komarom,, nato v Flossenburg in nato Dachau, kjer je umrl
zaradi tifusa. |
Zgradba nekdanje osnovne šole, Moščanci 28
13km iz Murske Sobote na cesti MS-Hodošn,na začetku naselja na levi srani, |
zvezda Tukaj je plodovito deloval in vzgajal naš svobodni rod šolski upravitelj ŽARKO KLANŠČEK roj. 16. 8 .1894 umrl v taborišču smrti Dachau-u feb.1945 Slava njegovemu spominu! Vaščani |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak, 16. maj 2020 |
16.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Puconci |
K.o.: 59-MOŠČANCI, št.parc.: 2010 |
|
Rogaška Slatina - Spominsko obeležje posvečeno Borisu Kidriču, ubitim steklarskim delavcem in Komunistični partiji Jugoslavije |
Kljub dejstvu, da se v Rogaški Slatini narodnoosvobodilni boj v polnem zamahu ni razvil vse do leta 1944, se je tukaj pojavila močna delavsko-revolucionarna organizacija, ki je imela svoje temelje v partijski celici s sedežem v slatinski steklarni, kjer je bila takoj po prihodu steklarjev iz Zagorja ob Savi v letu 1927 ustanovljena tudi sindikalna podružnica in delavsko kulturno društvo Svoboda. Vso revolucionarno gibanje v Rogaški Slatini je bilo že od samega začetka neposredno povezano z Borisom Kidričem, ki se je že kot dijak 6. razreda gimnazije v Ljubljani leta 1927 vključil v delo marksističnih krožkov, v 7. razredu postal član SKOJ, nekaj let zatem pa tudi član KPJ. Kot dijak 8. razreda gimnazije je bil že novembra 1929 zaradi komunističnega delovanja aretiran in obsojen na leto dni zapora. Po prihodu iz zapora, 7. novembra 1930, mu je uspelo s svojo intenzivno revolucionarno energičnostjo obuditi KPJ, ki je bila zaradi posledic kraljeve šestojanuarske diktature v silnih krčih in že skorajda povsem zdrobljena. V stolpu svetotrojiške cerkve v Rogaški Slatini je v predvojnem obdobju Boris sam in naskrivaj razmnoževal letake, ki so jih nato komunisti razpošiljali in delili po Šmarju, Rogaški Slatini, v Rogatcu in celo Zagrebu. Boris Kidrič je bil tudi pomemben vezni člen med slatinskimi steklarji in poznejšim pokrajinskim vodstvom KPJ za Slovenijo v Ljubljani. Njegova revolucionarna dejavnost je za slatinske steklarje pomenila velik prispevek in spodbudo za nadaljnje akcije ter borbenost delavskega razreda - najprej proti vse večjim zahtevam steklarskih lastnikov po znižanju plač, nato pa proti samemu okupatorju. V notranjem delu Steklarne Rogaška, tik za vhodnimi vrati, stoji doprsni kip med ljudskimi delavci izjemno spoštovanega in cenjenega Borisa Kidriča. V iskreno zahvalo in spomin Kidriču, ki je dobesedno živel s steklarji že vse od začetkov steklarske dejavnosti v Rogaški Slatini, so mu hvaležni steklarski komunisti po njegovi smrti (1953) postavili bronast doprsni kip, podjetje pa v njegovo čast preimenovali v Steklarna Boris Kidrič. Pod kipom je z zlatimi črkami izklesan tudi spominski napis. Poleg Kidričevega kipa je na desni strani stene pričvrščena tudi spominska plošča posvečena steklarskim delavcem in njihovim svojcem: 17 ustreljenim talcem, 9 padlim partizanskim borcem in 10 žrtvam nacističnega jarma. Levo od doprsnega kipa, v povsem isti višini, pa stoji plošča (izdelana že 16. septembra 1950), ki izpostavlja pomen in temeljna načela KPJ. Viri: 1. Tkavc, Vlado et. al. Rogaška Slatina. Ljubljana in Zagreb: Mladinska knjiga in Spektar, 1983, 7, 10, 18. |
Spominsko obeležje se nahaja takoj v notranjem delu Steklarne, na levi strani glavnih vhodnih vrat, nasproti vratarjeve hišice. Ogled je možen samo čez dan z izrecnim dovoljenjem vratarja oz. tistih uslužbencev, ki so odgovorni za splošno varnost v podjetju. |
Spominska plošča levo zgoraj: »KOMUNISTIČNA PARTIJA JUGOSLAVIJE JE PRVA V ZGODOVINI URESNIČILA TEMELJNA NAČELA MARKSA IN ENGELSA, DA PROIZVAJALCI SAMI UPRAVLJAJO S PROIZVODNIMI SREDSTVI. 16 SEPTEMBRA 1950.« Spominska plošča desno zgoraj: "ZA BOLJŠO BODOČNOST NAS VSEH SO ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA DELAVCI IN NJIHOVI SVOJCI TER SODELAVCI.'' Spominski napis kot destavni del kipa Borisa Kidriča: "BORIS KIDRIČ PETER. BIL JE REVOLUCIONAR KI JE VSE SVOJE ŽIVLJENJE POSVETIL BOJU ZA PRAVICE DELOVNIH LJUDI. SPOMIN NA BORISA KIDRIČA PETRA NE BO V DELOVNIH LJUDEH STEKLARNE KJER JE V SVOJI MLADOSTI ŽIVEL IN BODRIL DELAVCE NIKOLI ZATEMNEL." |
— |
— |
— |
— |
Daniel Siter, 20. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Doprsni kip Borisa Kidriča s spominskim napisom in spominski plošči |
Rogaška Slatina |
2635 Rogaška Slatina, 1608/31, Steklarna Rogaška d.o.o. |
|
Ljubljana - Polje, Jurca Mirko |
Sistory navaja Ime in priimek: Mirko Jurca, Oče: Anton, Mati: Roža, Datum rojstva: 26. 05. 1922, Kraj rojstva: Podgora pri Gorici, Kraj bivanja: Polje, Datum smrti/izginotja: 27. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Karlovac, Kraj pokopa: Adlešiči. »Z dobro hrano, ki so jo zalivali s cvičkom, so se levstikovci telesno okrepili. […] Ob koncu odmora je brigada dobila nalogo, naj se vrne v Suho krajino, na tiste oguljene griče, pokrite s kraškim kamenjem ter revnimi kmečkimi vasmi. Ko se je 21. marca vračala, pa je v Uršnih selih prejela povelje, naj se nemudoma premesti v Črnomelj. Del brigade so takoj naložili na sedem tovornjakov, komora in preostale enote brigade pa so se napotile peš preko Semiča, kjer so že čakali tovornjaki, ki so se vrnili iz Črnomlja, ter odpeljali še preostali del brigade. Šele v Črnomlju so levstikovcem povedali, čemu taka naglica. Ustaši so namreč prekoračili Kolpo pri Adlešičih in začeli prodirati proti Črnomlju. Zavzeli so Adlešiče in jih požgali. […] Razvrstili so se bliskovito in v pravem naletu pometli ustaše iz dolinic in hribov pred seboj ter jih vrgli čez Kolpo. Drugi dan so prekoračili Kolpo pri gradu Podbrežje. Nastanili so se v vaseh Rosopajnik, Pavičiči in Griče. […] Karlovški partizanski odred je z velikim veseljem pozdravil na svojih tleh Levstikovo brigado. […] Karlovški odred, ki je dobro poznal vse te kraje, je izbral najprimernejše mesto za zasedo proti sovražni postojanki v Ozlju. […] Borba se je pomikala od hiše do hiše. Ustaši so zmedeno bežali proti gornjemu koncu vasi, kjer so jih že čakali borci tretjega bataljona. Tako so prišli v križni ogenj in si niso vedeli drugače pomagati, kakor da so skakali v hladno Kolpo, kjer jih je veliko utonilo. […] Komandant drugega bataljona Mirko Jurca-Mičo je po vsem tem mislil, da je boj končan. Zato je izstrelili raketo, ki je pomenila, da se je potrebno odpraviti. Z žarko svetlobo je seveda tudi samega sebe povsem osvetlil. To je izkoristil ustaš, skrit na podstrešju, in ga ustrelil. Ustaša so sicer našli in ubili, toda junaškega komandanta Miča ni bilo več. Bil je edina smrtna žrtev brigade v tej akciji. Poleg tega je imela brigada še dva ranjena.« (Janez Perovšek-Pelko, Ustaši iz Pokupja, Naprej, Osma slovenska narodnoosvobodilna brigada »Fran Levstik«, Beograd: »Narodna armija«, 1968, str. 142, 143, 144, 145) Iskalnik grobov Žale, Polje, https://grobovi.zale.si/#
|
Pokopališče Polje, Ljubljana, Oddelek [ZID], Vrsta: [L], Grob [58] |
JURCATOVI MIRKO PADEL V NOB 27. 3. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 24.6.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
24.6.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K.o.: 1772 - Slape, št.parc.: 737 |
|
Pri Kovačniku |
Ni v RKD. |
Na dvoriščni fasadi turistične kmetije Štern (pri Kovačniku, Planica 9) v Planici nad Framom. |
TO DOMAČIJO |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 24. 5. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Rače - Fram |
— |
|
Antonu Cerku - Mihi, Borovnica |
Pravokotna granitna plošča z vklesanim napisom je posvečena Antonu Cerku, prvoborcu, ki se je rodil v tej hiši. Plošča je vzidana na vzhodni, obcestni fasadi hiše. Odkrita je bila leta 1965. Anton Cerk je bil rojen 31.01.1907. leta. V KPS je bil sprejet leta 1939. Partizanskemu gibanju se je priključil decembra 1941 s partizanskim imenom Miha (navaja se tudi ime Martin). Istočasno sta se partizanom priključila še Janez Veršnik – Rok in Mikuž Pavle - Bolte. Sodeloval je v pohodu 14. divizije na Štajersko. Umrl je 20.12.1963. Pokopan je na pokopališču v Borovnici. Skromen, kot je bil, so skromni tudi zapisi o njegovi partizanski poti. Po Antonu Cerku - Mihi se danes imenuje Cerkova ulica v Borovnici. Arhiv ZB NOB Borovnica Franc Pasetta, Nastanek in delovanje Borovniške čete v letu 1941. Vrhnika, Naš časopis, 1981. Viktor Kirn, Puntarska Faškarija, Vrhnika, Naš časopis, 1982. Evidenčna številka po registru nepremične kulturne dediščine: EŠD 11532 |
Cerkova ulica 1, Borovnica
V središču Borovnice z Zalarjeve ceste desno na Cerkovo ulico, do železniškega nasipa.
|
V TEJ HIŠI SE JE RODIL CERK ANTON PRVOBOREC NOV IN NAJZASLUŽNEJŠI PARTIZAN V TEM KRAJU. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU |
— |
— |
— |
— |
Peter Palčič marec 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Borovnica |
2004, 2104/2 |
|
Spomenik pri Jurčkovi hiši na Fužinah |
V Jurčkovi hiši na Fužinah je bila zaseda enajstih borcev 2. bataljona Vojkove brigade z nalogo, da nadzoruje cesti proti Žirem in Sovodnju. V noči s 1. na 2. februar 1945 so jih po izdaji napadli Nemci in domobranci iz postojanke v Gorenji vasi. Padlo je šest borcev, ostali so se rešili. Obeležje, delo arhitekta Alberta Sušnika, je bilo odkrito 25. oktobra 1959. Več... Podatki o padlih borcih: Feliks Abram, rojen leta 1924, doma iz okolice Tolmina. Vito Buttolo, rojen 6. januarja 1924 na Žagi pri Bovcu, padel kot komandir zasede. Ciril Demšar - Lukec, rojen 20. marca 1928 v Lomu nad Volčo, dijak, v partizane je vstopil junija 1944. Alfred Kastelan, rojen 24. septembra 1922 pri Fari ob Soči (Gorica – Italija), živel v Vrtojbi, partizan od septembra 1943. Vladimir Vane, rojen 12. junija 1927, doma iz Maribora. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 116-117. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/fu382ine.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269. Viljem Vidmar, rojen 9. marca 1917 na Javorniku, v partizane vstopil sredi leta 1944. |
Spomenik stoji nad stezo Fužine-Jurčkova hiša, 300 m od glavne ceste Trebije-Fužine. |
V TEJ HIŠI V NEENAKEM BOJU Z DOMAČIMI IZDAJALCI V NOČI NA 2. FEBRUAR 1945 PADLO ZA CILJE LJUDSKE REVOLUCIJE ŠEST HRABRIH ČLANOV SKOJA – A IN BORCEV NOB 40. LETNICA KPJ IN SKOJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spomenik |
Gorenja vas |
2056 TREBIJA, 902/5 |
|
Trije neznani partizani, Stari trg |
— |
Pokopališče Stari trg, na južnem koncu |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
29.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Črnomelj |
— |
|
Pontebba |
— |
Na pokopališču južno od Pontebbe. |
— |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik |
— |
— |
— |
doprsni kip in spomenik |
Italija |
— |
|
Gorenje Vrhpolje |
Spominska plošča, odkrita 1952 na pobudo Krajevnega odbora ZB NOV Šentjernej, je posvečena volitvam v krajevni NOO, ki so bile v Gorenjem Vrhpolju avgusta 1942 in so na njej označene kot prve demokratične volitve v Podgorju. Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 37. EŠD 11998 |
Na pročelju nekdanje žage, pri hiši Gorenje Vrhpolje 72, v jugovzhodnem delu vasi. |
NA TEM MESTU SO BILE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
31. 8. 2020 fotografije in besedilo vnesel A. Petrovič. |
31.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Šentjernej |
— |
|
LJUBLJANA-Bunker varnostno obveščevalne službe |
Po navodilih dr.Vita Kraighererja, člana centralne komisije VOS, se je dr. Slavko Zore dogovoril z lastnico vile Metko Ježek za gradnjo bunkerja. Gradil ga je Martin Gorišek-Vencelj, član gradbenega sektorja pri CT KPS. V bunkerju so od februarja 1942 do maja 1943 stanovali Zdenka Kidrič, Edo Brajnik in Vito Kaigher. Občasno v tem bunkerju prebivali tudi Boris Kidrič in Edvard Kardelj. Za varnost sta skrbela Slavko Zore in njegova žena Nada, za prehrano Fani Ferfila, zveze je vzdrževala kurirka Alenka Benko-Perovšek. V arhivu je bilo tudi skrivališče arhiva CK KPS, ki ga je po vojni prevzel arhiv CK KPS. (opomba: v knjigi je napačno naveden naslov in hišna številka PLETERŠIMIKOVA 19) Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Založba Borec, Ljubljana 1978, str. 14. V tej hiši je leta 1941 imel svoje sestanke tudi izvršni odbor Osvobodilne fronte. (Jure Trampuš: Intervju Janeza Stanovnika, Mladina 1. julij 2014) |
Po enosmerni Pleteršnikovi ulici proti Bežigradu na levi strani z "zeleno" fasado izstopa iz okolja. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 4. oktober 2019 |
10.4.2022. 00:00 |
— |
Hiša nima obeležja, zato le pogojno spada v zbirko. -- M. Luštrek 10. 4. 2022 |
— |
Ljubljana |
— |
|
Padlim borcem in žrtvam fašizma Svibno |
Plošča je bila postavljena in odkrita 3. julija 1973, ob občinskem prazniku 2. julij občine Laško |
Podružnična šola Svibno, pred glavnim vhodom v šolo, Svibno 18 |
PADLIM BORCEM ZA SVOBODO IN ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA V LETU 1941 – 1945 IN KO BO KLADIVO UDARJALO TRDI TAKT, V SRCIH TIHO PODZEMNO ZVENEL BO TOVARIŠKI GLAS MRTVIH: NE POZABITE NAS! |
— |
— |
— |
— |
Kravogel Blaž, Radeče 8.5.2019 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Radeče |
KO Svibno; parcelna št. 802/2 |
|
(2) Spomenik Nestlu Žganku. |
Prvoborec Nestl Žgank, nosilec partizanske spomenice 1941, je vodil partizansko tehniko "Nestl" na Šmohorju od leta 1944 do osvoboditve. Od leta 1950 je bil direktor premogovnika Velenje, nato predsednik skupščine občine Velenje in do leta 1980 direktor Zavoda za urbanizem Velenje. Kip predstavlja Nestla Žganka z maketo Velenja.
|
Titov trg v Velenju.. |
NESTL ŽGANK "GRADITELJ NOVEGA VELENJA" 1909 - 2004 DOLGOLETNI DIREKTOR PREMOGOVNIKA VELENJE, VELENJSKI ŽUPAN IN ČASTNI OBČAN MESTNE OBČINE VELENJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 25. 4. 2020 |
28.2.2025. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, poprava lokacije.
Zdenka Primožič 28. 2. 2025 v Opis dodala povezavo na Wikipedijo. |
Bronast kip. |
Velenje, Partizanski spomeniki št. 2 |
— |
|
PRIMSKOVO, Gradišče - spomenik delovanju partizanskih enot Primskovega |
EŠD: 20363 Spomenik je postavljen v spomin borbenemu delovanju različnih partizanskih enot, ki so delovale na Primskovem in v okolici. Na Primskovem je bila namreč močna belogardistična enota, ki je nadzirala temeniško, mirnsko in šentviško dolino in povzročala partizanskim enotam veliko težav. Katere enote so delovale, je zapisano na kovinski plošči, ki je v neposredni bližini (EŠD 20362). Spomenik so postavili 1981. leta in je v obliki rezljanega lesenega debla, visok okoli 3m, premera 50 cm, z upodobljenimi liki partizanov, stoji pa na južnem vogalu stavbe, kjer so učilnice osnovne šole Primskovo in prostori PGD Primskovo. Avtor skulpture - kipa je Peter Jovanovič |
Trebnje - V. Loka - Šentlovrenc - Stranje - Žubina - Gornji Vrh - Sevno - Gradišče (Primskovo). |
— |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 11.8.2017. |
— |
— |
— |
spomenik - lesena skulptura |
Šmartno pri Litiji |
k.o.1851, parc. št. 721/5 |
|
Renče, Spomenik Pregelj Mariju – Darku |
Doprsni kip Marija Preglja – Darka, junaka, padlega borca Gregorčičevega bataljona |
Pred vrtcem Renče, Trg 31 |
MARJO PREGELJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 1.4.2020, 27.8.2021
12.9.2021 D.Divjak
|
12.9.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije in napis na spomeniku
12.9.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Doprsni kip |
Renče-Vogrsko |
K.o.: 2322 - RENČE, št.parc.: 3573/1 |
|
Mašelj, Črmošnjice |
Vas, nastala verjetno šele v 17. stol., je imela 1941 osem hiš, dve žagi, dva mlina in električno centralo. Kočevarji so se odselili decembra 1941. Poleti 1942 požgano vas niso več obnovili. EŠD 19508 |
JV od Črmošnjic |
Dve od hiš sta usposobljeni za bivanje. Sledi o plošči ni nikjer. Obiskal Dušan Škodič 14.7.2022 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano |
— |
— |
— |
opuščena vas |
Semič |
— |
|
Grič pri Klevevžu |
Arh. Jože Zamljen, 1960. V grobu je sedmih padlih borcev in dve žrtvi. Na spomeniku je po obnovi napisanih več imen kot je pokopanih. EŠD 4205 |
Ob severni steni pokopališča pri cerkvi Karmelske Matere božje v Slapah. |
V NOB IN LJUDSKI . PRENOVLJEN POSTAVIL KO ZB NOV SEPTEMBRA 1997 ŠMARJETA |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 7. 1. 2020 |
— |
— |
M. Kermavnar, 9.5.2021, dodal arhivski foto 4/1 iz Spomeniki naj govore |
Grob(išče) |
Šmarješke Toplice |
K. o. 1462 Zbure, parc. št. 967/2 |
|
Vinica, grob Štefana Štefaniča |
Datum odkritja: oktober 1954 |
Pokopališče Vinica, hiša v bližini: Vinica 2C |
ŠTEFANIČ ŠTEFAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 6. 2. 2022 |
30.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal fotografijo in besedilo M. Hladnik 30. 4. 2024 |
nagrobnik |
Črnomelj |
K. o.: 1563 - VINICA, parcela: *56 in 548/4 |
|
LJUBLJANA-Spomin prostovoljcem OF terena Šiška |
— |
Na fasadi starejšega bloka na Vodnikovi cesti 96 |
znak Triglav TO STAVBO SO ZGRADILI POŽRTVOVALNI PROSTO- VOLJCI ČLANI OF TERENA XVIII ZG.ŠIŠKA V LETIH 1 9 5 0 - 1 9 5 2 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 19.9.2017
26.junij 202 dopolnil D.Divjak |
26.6.2021. 00:00 |
— |
26.6.2021 uskladil napis plošče in dopolnil podatke D.Divjak |
Plošča na zidu |
Ljubljana |
K.o.: 1739- ZGORNJA ŠIŠKA |
|
Spominska plošča posvečena Mihi Plesniku |
Po SIstory (https://www.sistory.si/zrtve/zrtev/?id=64260) je datum zaveden 19.07.1944, kraj Sv. Duh, datum rojstva pa 28.09.1894. sin Janeza Plesnika in Uršule rojene Karlin, rojen 28. 9. 1894 v Solčavi, je bil kmečki sin. Vse življenje je preživel v domačem kraju, v Logarski dolini. Pri dvajsetih letih je bil vojak – artilerec, udeleženec prve svetovne vojne. Po koncu vojne je šel kot prostovoljec na Koroško. V svojem kraju je bil znan kot velik ljubitelj planin, opravljal je delo gorskega vodnika, gorskega reševalca in bil med domačini in turisti zelo priljubljen. Okrog leta 1929 je postal lovski čuvaj na Okrešlju. Delal je tudi kot gozdni delavec. Leta 1941 je bil mobiliziran v nemško vojsko, vendar se je po enem tednu vrnil in delal kot gozdni delavec. Prvič se je srečal s partizani 19. 8. 1942, ko so le ti prišli v Logarsko dolino preko Kamniškega sedla. Partizanov je bilo okoli petindvajset, vodil pa jih je neki zdravnik. Od tedaj je delal v NOV kot obveščevalec. Bil je med udeleženci partijske konference za Koroško, ki je bila v hotelu Plesnik med 15. in 17. februarjem 1944. Med hajko so ga Nemci zajeli pri delu v gozdu, nedaleč od domačije. Ker ni hotel izdati partizanov, so ga pretepali in nato zverinsko ubili 15. 7. 1944. Da bi svoje zločinsko dejanje prikrili, so ga še dvakrat ustrelili. Šele po nekaj dnevih ga je našel njegov brat v gozdu, nedaleč od domačije, z razbito glavo, vsega razmesarjenega in pokritega z vejami. |
Logarska dolina - nad domačijo Plesnik. Ob markirani poti za Plesnikov stan. |
PLESNIK MIHA ŽRTEV FAŠIZMA +1894 +14.7.1944 ZB SOLČAVA |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 8.5.2018 |
— |
— |
Dopolnilo iz SIstory in strani ZZB Solčava Bor1974, 25.VIII.2021 |
Marmorna plošča |
Solčava |
k.o.Logarska dolina, parc.št., lastnik:Medard Plesnik |
|
Fojana, rojstna hiša Rada Simonitija |
|
Na fasadi hiše Fojana 10 sredi vasi. |
[lira] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, 25.4.2020,
15. februar 2021 dopolnil D.Divjak |
25.4.2020. 00:00 |
— |
15.2.2021-dopolnjeni podatki D.Divjak
21. 8. 2022 dodal fotografije in besedilo M. Hladnik |
plošča |
Brda |
K.o:: 2285 - BILJANA, št.parc.: 2991/3 |
|
Spomenik 97 padlim borcem, Jesenica |
Spomenik je lesena plastika v obliki obeliska postavljena na podstavek. Plastika ima izklesane figure, ki upodabljajo ljudstvo v boju za svobodo. Na spodnji strani obeliska je vklesano posvetilo. Spomenik je postavljen na tlakovani ploščadi do katerega je dostop z obeh strani. Avtorja: Ing.arh. Miklavž Mušič in Akad.kipar Peter Jovanovič. "Največ izmed tistih, ki so jih Nemci med svojo ofenzivo 25. marca 1945 ustrelili v Jesenici, je bilo iz 3. Bataljona Kosovelove brigade, ki so jih dan poprej zajeli na vrhu Porezna , privedli v Jesenico in zaprli v hlev pri Sovrčenu. Usodnega dne so ločili kvalificirane ujetnike in jih poslali v Gorico, vse druge ( 97 ) pa postrelili. Izmed tistih, ki so jim Nemci namenili smrt, sta se rešila samo dva." (vir: S. Petelin, Vojkova brigada). Avtor: Peter Jovanović in arh. Miklavž Mušič Datum odkritja: 16.8.1975 Foto: Miloš Kermavnar
|
Spomenik je lociran v vasi nad glavno cesto, ki pelje skozi vas. Hiša v bližini: Jesenica 5a |
IZ NAŠIH IZKRVAVELIH TELES IZ NAŠIH BELIH KOSTI RASTETA V ŽIVO DREVO SVOBODA IN MIR M-KLINAR . NAŠA SMRT NAŠA KRI JE VAŠEGA ŽIVLJENJA IZVIR V SPOMIN 97 UJETIM IN UMORJENIM BORCEM IN AKTIVISTOM, 24 PADLIM BORCEM IN AKTI- VISTOM IN ŽRTVAM VOJNE-DOMAČINOM. . Borci IX. SNOUB S. Kosovela Gor. Vojnega področja in OZB na Cerkljanskem . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 22.10.2019 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Cerkno |
K. o. 2338 Jesenica, parc. št. 198 |
|
Zlato Polje |
Grobišče s 33 neznanimi borci, ki so bili po vojni preneseni sem iz Črnega grabna. Urejeno 27. aprila 1951. Tabla z napisom je bila uničena. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 73-76. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 186-187. EŠD 12607 |
Med Pšajnovico in Zlatim Poljem, blizu h. št. Brezovica pri Zlatem polju 2. Južno od lokalne ceste Zlato Polje - Brezovica pri Zlatem Polju. |
Isti smo bili boj Kar smo hoteli |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2017, foto 24. 6. 2008 |
— |
— |
— |
okrogel ograjen betonski valj z zvezdo |
Lukovica |
1932 ZLATO POLJE, 580 |
|
BIZOVIK pri LJ - spomenik Maksu Galeti in Francu Mojškercu |
Spomenik Galeti in Mojškercu predstavljata dve pravokotni kamniti plošči, temne barve, velikosti 40 x 50 cm, postavljeni ena nad drugo tako, da tvorita površino 80 x 50 cm, z reliefnim napisom in s portretoma - fotografiji. Plošči sta na obcestni strani stavbe Bizoviška cesta 6 in sicer desno od glavnega vhoda, okoli 2 m od tal. Zločin se je zgodil kmalu po vojni. Po eni verziji naj bi Franca Mojškerca, ki je bil partijski funkcionar, aprila 1948 ubili bivši domobranci iz maščevanja, po drugi Udba. Mojškerčeva plošča je bila postavljena še leta 1948. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 33. |
Center Bizovika - Zadružni dom, nasproti Gasilnega doma, naslov Bizoviška cesta 6. |
V spomin Maksu Galeti roj 1918 padel aprila 1942 prvemu sekretarju SKOJ in prvemu ustreljenemu talcu terena Bizovik V spomin Francu Mojškercu - Frenku doslednemu borcu za graditev socialistične družbe padel od zločinske roke 28. 4. 1948 Terenska organizacija ZB NOV Bizovik |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 8.9.2017 |
— |
— |
— |
spominski plošči |
Ljubljana |
k.o.1733, parc. št. 186/6 |