| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Mrzlica |
— |
Na zidu pred vhodom v planinski dom na Mrzlici. |
1941 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografijah Franca Štibernika |
24.5.2020. 00:00 |
— |
— |
bronasta reliefna plošča |
Žalec |
— |
|
Križevci pri Ljutomeru - Spomenik padlim v NOV in žrtvam fašizma |
Razen osrednjega spomenika , ki stoji v središču naselja, so vaščani postavili na pokopališču še spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma iz njihove krajevne skupnosti. Med imeni sta tudi imeni gospodarja in gospodinje z Grlave in Žalika iz Logarovec, kjer so se partizani srdito borili z vlasovci, Alojz Križanič-Miro se je rodil 3.5.1923 v Borecih pri Ljutomeru. Po osnovni šoli je nadaljeval šolanje na gimnaziji v Mariboru, v narodnoosvobodilno gibanje se je vključil poleti 1943. Sodeloval je pri številnih sabotažnih akcijah in opravljal kuruske naloge. Spomladi 1944 je postal sekretar okrajnega odbora ZSM za ljutomersko območje. Vodil je številne sestanke in si prizadeval ustanoviti čim več aktivov. Dne 26.1.1945 je bil v skupini partizanov, ki so se nameravali prebiti na štrigovski teren. Med potjo so na Kamenščaku padli v vlasovsko zasedo. Med spopadom je bil Miro ranjen v oko in koleno. Po izdaji so ga vlasovci odkrili, zaprli v ljutomerske zapore in nečloveško mučili. Ničesar ni izdal in 3.3.1945 so ga v Pristavi ubili. Spomenik je sestavljen iz devetih samostojnih kvadratov na katerih so imena, na desni strani pa je še posebna plošča z napisom. Spomenik je oblikoval Janez Rebernjak iz Ptuja. Odkrit je bil 9. maja 1991. foto123 |
Pokopališče Križevci pri Ljutomeru. |
ALEKSIČ MAKSIMILJAN *29.3.1914 +29.1.1944 POSTOJ PRI NAS, KI TUKAJ LEŽIMO, KER TAKO JE VELEL DOMOVINE UKAZ! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 28. junij 2020 |
28.6.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.10.2021, fotografije |
Spomenik |
Križevci |
K.o.: 236-KRIŽEVCI, št.parc.: 304 |
|
KOTLJE-Spomenik žrtvam nad Rimskim vrelcem |
Blizu Rimskega vrelca ob cesti na Ivarčko jezero je v gozdu preprost spomenik. Na petvogalnem podstavku stoji pokončna granitna skala s pritrjeno spominsko ploščo in petokrako zvezdo nad njo. Spomenik je posvečen kotuljskim žrtvam, ki so jih nemški policisti mučili in pobili v postojanki na Rimskem vrelcu, in vsem neznanim žrtvam fašističnega nasilja. Spomenik so svečano odkrili 27. aprila 1978. Arhitekt Franc Mezner.
EŠD 7728 |
100 m od Rimskega vrelca 20 m desno pod cesto ob poti Kotlje - Ivarčko jezero |
V POLICIJSKI POSTOJANKI SO BILI ZVERINSKO MUČENI IN POBITI TER TU POKOPANI APOHALOVA MICA ROŽANKOV ANZA ROŽANKOV ZEP KOTNIKOV GUSTL IN NEZNANI TALCI SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Alojz Ovnič, 15. april 2017
18.10.2021 D.Divjak |
18.10.2021. 00:00 |
— |
18.10.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Pokončna skala na petvogalnem podstavku |
Ravne na Koroškem |
K.o.: 896 - KOTLJE, št.parc.: 441 |
|
Spomenik samoupravljanju |
V času socialističnega družbenega sistema so uvedli samoupravljanje, kot obliko upravljanja v podjetjih. Septembra 1949 so bila izdana navodila o izvolitvi prvih delavskih svetov, s čemer se je pričel dolgotrajen proces decentralizacije. 2. 9. 1950 so v železarni Ravne, takrat imenovani še Guštanj, izvilili prvi delavski svet z 69 člani. Za predsednika so izvolili Maksa Večka. 9. 9. 1950 so delavci svečano prevzeli tovarno. Odločanje o gospodarjenju je bilo še vedno pod močnim vplivom države.Spomenik je najprej stal pri stari upravi, v bližini srednje metalurške šole. Na sedanje mesto, v bližino nove upravne zgradbe so ga postavili po letu 1974. Spomenik sestavlja vertikalni litoželezni ingot, na katerem je stala peterokraka zvezda, ki so jo odstranili po letu 1990. |
Pred upravno zgradbo tovarne SIJ v Dobji vasi. |
9. 9. 1950 SMO DELAVCI PREVZELI TOVARNO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 10. 9. 2023 |
10.9.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 10. 9. 2023, dodal fotografijo obeležja z zvezdo. Vir: FB, 10. 9. 2023. |
železarski ingot |
Ravne na Koroškem |
— |
|
Lužarji |
— |
Lužarji 37, nasproti hiše s spominsko ploščo Valentinu Staniču. |
Primorska mora biti priključena Jugoslaviji |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 24. 4. 2017, foto 21. 7. 2010 |
— |
— |
— |
grafit |
Nova Gorica |
— |
|
Cvetež, spomenik Lojze Hohkraut, Vovše |
Granitni podstavek, na njem je sarkofag z napisom. Prvotna oblika spomenika iz 1948 je bila preurejena 1970, po načrtu arhitekta Vlasta Kopača. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 24-25. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 37. Lojze Hohkraut. Wikipedija. Geslo: herojsmrt123 |
Ob cesti Vače-Vovše, na desni strani, 100 metrov za naseljem Cvetež s hišnima številkama Vovše 11 in 12. |
Na tem mestu je 31. 5. 1942 padel narodni heroj |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2017, foto 6. 8. 2008 |
— |
— |
— |
marmornata klada |
Litija |
1833 SAVA PRI LITIJI, 589 |
|
KASTELEC - spominska plošča VOS-OF |
Plošča na fasadi poslopja, kjer je bilo med leti 1943-1945 zaklonišče -
bunker za aktiviste in borce VOS OF za Slovensko Istro, je bila odkrita 10. 9.
1989. |
Po cesti iz smeri viadukta proti Socerbu se zavije desno pred avtobusno postajo v naselje ter se v križišču, kjer je na desni strani hiša s polkrožno steno ob cesti, na levi strani že vidi spominska plošča. Kastelec 7. |
ZVEZDA BORCI VARNOSTNO-OBVEŠČEVALNE SLUŽBE OF IN VOJSKE DRŽAVNE VARNOSTI SO IMELI V TEJ HIŠI VARNO POSTOJANKO V LETIH 1943 - 1945 KASTELEC 1981 BORCI VOS - OF |
— |
— |
— |
— |
Daniel Divjak, 8.junij 209 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Koper |
2598 SOCERB, *164 |
|
MONOŠTER/ SZENTGOTTHARD-Spomenik Alojzu Škrjancu-Mirku |
V Sakalovcih v Porabju je 21. marca 1945, v boju z madžarskimi orožniki padel Alojz Škrjanc - Mirko, drugi komandir Prekmurske partizanske čete. Njen prvi komandir Filip Korošec - Bor je bil v začetku marca hudo ranjen. Po izdaji so orožniki napadli Prekmursko partizansko četo. Alojz Škrjanc - Mirko je s svojo brzostrelko odbijal napade in ščitil svoje tovariše. Pri tem so ga v prsa zadele krogle iz napadalčevega mitraljeza. Tovariši so ga potegnili v zaklon, vzeli njegovo brzostrelko z dvema okvirjema streliva, ker so mislili, da je mrtev. Pognali so se v preboj in uspeli. Čez nekaj trenutkov se je zaslišala močna detonacija, ki jo je sprožil Mirko z bombo, ko se je zavedel in videl, da proti njemu prihajajo orožniki. Ker jim ni hotel priti živ v njihove roke, si je raje sam na tak način vzel življenje. Bil je pokopan na obrobju pokopališča v Monoštru brez posebne oznake. Po osvoboditvi so madžarske pristojne oblasti označile grob s skromno leseno tablo. Na pobudo Občinskega odbora ZZB NOB Murska Sobota ( leta 1965) so občinske oblasti mesta Monošter (Szentgotthard) dale urediti grob in postaviti spomenik. Spominsko obeležje z napisom v slovenskem in madžarskem jeziku je bilo odkrito leta 1970.
|
Monošter, Madžarska, Mestno pokopaličše |
TU POČIVA ITT NYUGSZIK ALOJZ ŠKRJANC - MIRKO 1945 III. 21. SLOVENSKI PARTIZAN KI JE ŽRTVOVAL SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOBODO SLOVENSKEGA IN MADŽARSKEGA NARODA SZLOVEN PARTIZAN AKI A SZLOVENE MAGYAR NEP... ... |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak, 6. junij 2020 |
31.1.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 31.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povezavo na Pomurski vestnik in fotografijo 3/2 iz istega vira
Dodal sliko groba na projektu Okupacijske meje. M. Hladnik 10. 6. 2024 |
Spomenik |
Madžarska, MONOŠTER/SZENTTGOTHARD |
— |
|
Horjul, pokopališče, Končan Janko, Grdadolnik Franc in Grdadolnik Ana |
datum rojstva: 4. 2. 1931, kraj rojstva: Horjul, vojni status: Civilist,
datum smrti: 31. 10. 1943, kraj smrti: Horjul, vzrok smrti: Žrtev bombardiranja,
povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
datum rojstva: 1. 8. 1928, kraj rojstva: Horjul, vojni status: Civilist,
datum smrti: 31. 10. 1943, kraj smrti: Horjul, vzrok smrti: Žrtev bombardiranja,
povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
datum rojstva: 21. 10. 1938, kraj rojstva: Horjul, vojni status: Civilist, datum smrti: 31. 10. 1943, kraj smrti: Horjul, vzrok smrti: Žrtev bombardiranja, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote |
Horjul, pokopališče, po poti od glavnega vhoda proti razpelu, levo, 2. vrsta, 2. grob z leve strani vrste (drugi grob od zidu).
Hiša v bližini: Center starejših Horjul, Slovenska cesta 17 |
[križ] počivajte v miru |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.5.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
20.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Horjul |
K. o. 1992 HORJUL, parc. št. 15/1 |
|
Šenturška Gora, padlim kurirjem |
Plošča je izdelana iz dalmatinskega marmorja (50x60 cm), z vklesanim napisom rdeče barve. Posvečena je leta 1944 padlemu komandantu Francu Šolarju - Tršu in petim kurirjem kurirske karavle G-21 [tako piše v RKD, na plošči piše G-29]. Odkrita 1965. Vzidana je bila na vogal nekdanje podružnične OŠ JURKOVIČA FRICA-JURKA, h. št. 18. Šola je bila v sedemdesetih letih ukinjena, stavba šole pa konec devetdesetih let porušena. Takrat se je na Šeturški Gori gradil istočasno nov krajevni dom, zato so spominsko ploščo prestavili. Obnovljena je bila s strani SPT Davovec Ivan Krivec junija 2018. Vir: Pomniki NOV v občini Kranj, str. 164-165. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. EŠD 10165 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Dom krajanov Šenturška Gora 11. |
* PIONIRJI ŠENT. GORE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 8. 2019, slike in podatki Ivan Krivec |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Cerklje |
2079 ŠENTURŠKA GORA, 23 |
|
Ljubljana, Žale, Legat Ciril |
Sistory: Ime in priimek: Ciril Legat, Datum rojstva: 06.06.1903, Kraj rojstva: Sv. Gregor pri Velikih Laščah, Datum smrti / izginotja: 03.05.1945, Kraj smrti / izginotja: pri Neustadtu/Dachau, Kraj pokopa: pri Neustadtu |
Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [6B], vrsta [4], grob [1]. Iskalnik grobov ga ne najde. |
RUDOLFOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 7.12. 2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
7.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Spomenik v Pijavicah |
Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 60. Betonski obelisk, visko 4 m, stoji blizu kraja v Pijavicah, kjer so nemški okupatorji 26. 10. 1943 ustrelili 9 domačinov iz Gabrijel in Pijavic (Francko Lindič so ustrelili že prej v naselju Gabrijele). Prvotno je bil na tem mestu postavljen velik lesen križ, leta 1976 pa so po načrtu Rudija Stoparja iz Sevnice odkrili sedanji spomenik. |
Spomenik stoji neposredno ob cesti Sevnica - Trebnje v kraju Pijavice. |
Na kovinskem obroču obeliska piše: Žrtvam fašizma Na kovinski plošči poleg obeliska so napisana imena padlih: Hočevar J(anez) Lenarčič J(ože) Javoršek M(elhijor) Peterle F(ranc) Kobal A(ndrej) Repovž J(ože) Kos I(van) Stopar J(akob) Lindič F(rancka) Vidmar A(lojz) |
— |
— |
— |
— |
Ljubo Motore, 24. 2. 2018 |
— |
— |
— |
betonski obelisk |
Sevnica |
— |
|
Spominska plošča padlim borcem in žrtvam |
Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 134. |
Plošča je na južni strani stanovanjske hiše Zabukovje 3 - v neposredni soseščini cerkve. |
Padlim borcem iz področja KU Zabukovje v času NOV 1941 - 1945 Klenovšek Franc 1911-1944 Klenovšek Karel 1918-1945 Kranjc Franc 1926-1944 Šantej Jakob 1926-1944 Zaakašek Franc 1912-1944 Kuhar Jože 1927-1944 Župevc Franc 1908-1944 Mencin Jože 1925-1945 Kunšek Franc 1905-1944 Brinovar Jože 1908-1944 Golob Franc 1919-1944 Klobasa Jože 1927-1944 Vrtačnik Franc 1908-1944 Racman Polde 1914-1944 Grivec Franc 1914-1944 Vidmar Ivan 1927-1944 Racman Franc 1909-1944 Senica Karel 1927-1944 Prevolšek Franc 1929-1945 Požun Maks 1909-1944 Križnik Anton 1903-1944 Drobne Miha 1909-1944 Kunšek Anton 1907-1944 Zeme Fric 1920-1944 Vidic Anton 1913-1944 Završnik Ludvik 1912-1944 Novak Anton 1918-1944 Žveglič Marko 1924-1944 Šantej Anton 1918-1944 Žveglič Alojz 1921-1944 Ste padli kot žrtve fašizma Pavlič Anton 1897-1945 Gabrič Alojz 1912-1945 Jerčin Anton 1910-1945 Bauman Alojz 1877-1943 Žveglič Anton 1918-1945 Božič Jože 1897-1945 Klenovšek Anton 1909-1945 Žveglič Fanika 1934-1945 Klenovšek Ivan 1881-1945 Kantužer Ivan 1913-1945 Gračner Franc 1873-1944 Medvešek Maks 1912-1942 Kuhar Karel 1924-1944 Slava in spomin svetal na vas borci bo ostal |
— |
— |
— |
— |
Ljubo Motore, 24. 2. 2018 in 22. 3. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Sevnica |
— |
|
Skorno pri Šoštanju - Grobišče 19 borcev Šercerjeve brigade |
Grobišče 19 borcev, padlih 1944 med zadrževanjem nemške ofenzive, usmerjene proti osvobojenemu ozemlju Sv. Anton - Skorno - Gneče. Na njem granitni spomenik z zaključkom v obliki Triglava z zvezdo in napisom. Kamnosek A. Kotnik, 1957. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str.
189. |
Grob leži vzhodno pri cerkvi sv. Antona. Hiša v bližini: Skorno 49. |
[zvezda] V SPOMIN 19 PADLIM BORCEM II. SNOB LJUBE ŠERCERJA KI SO NA POLOŽAJIH V TEM KRAJU JUNAŠKO PADLI NOVEMBRA 1944, KO SO VEČ DNI HRABRO BRANILI OSVOBOJENO ZG. SAV. DOLINO. SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 25. 6. 2020 |
— |
— |
— |
Spomenik v obliki Triglava |
Šoštanj |
— |
|
Spominska plošča v hodniku osnovne šole |
Spominska plošča v hodniku osnovne šole v Poljanah je posvečena prvoborcu in komandirju Poljanske čete Rudolfu Robniku iz Žabje vasi v Poljanski dolini, ki je padel 22. januarja 1942. Šolsko poslopje stoji ob izhodu iz Poljan proti Gorenji vasi. Odkrili so jo 7. decembra 1961. Rudolf Robnik se je rodil 24. marca 1918 v Žabji vasi pri Poljanah nad Škofjo Loko v kmečki družini, v Poljanah je dokončal petrazredno osnovno šolo. Pred vojno se je zaposlil v gradbeništvu, tako je bil tudi delavec pri štabu za utrjevanje meje – Rupnikove linije med Jugoslavijo in Italijo. V tem času se je udejstvoval tudi v športu, predvsem kot telovadec in tekač na smučeh. Že ob okupaciji je osnoval sabotažno skupinico, ki je podirala električne in telefonske drogove, rušila mostove in postavljala sovražniku ovire na cesti. Sodeloval je z organizatorjem vstaje v Poljanski dolini Maksom Krmeljem, bil je soustanovitelj in komandir Poljanske čete, ki se je zbrala in zaprisegla 6. decembra pri Muhu v Vinharjah. V sestavi Cankarjevega bataljona se je udeležil vseh bojev v Poljanski dolini in nato v Dražgošah. Po vrnitvi iz dražgoške bitke je prišel s svojo štirinajstčlansko skupino utrujenih borcev 22. januarja 1942 k Muhu v Vinharje, kjer so jih Nemci obkolili in napadli. V brezupnem položaju si je sam vzel življenje. Tako je padel veliki sin Poljanske doline, rodoljub, športnik, borec za socialne pravice in vzornik mladine. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 236-237. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/poljane.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 266. |
Spominska plošča je v hodniku osnovne šole v Poljanah, Poljane 100. |
SPOMINU RUDOLFA ROBNIKA BORCA POLJANSKE ČETE IN NAŠEGA VZORNIKA PIONIRJI 1961 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
2047 DOBJE, 394/9 |
|
TURJAK - grad, spominska plošča bitki VII. SNOUB |
Spominska plošča je okoli 2,5 m od tal, na okroglem stolpu gradu, desno od glavnih vhodnih vrat. Je velikosti 50 x 60 cm, z vklesanim napisom, obrobljena s kamnitim okvirom širine 12 cm. |
Ob cesti Škofljica - Velike Lašče. |
19. IX. 1943 JE VII. SNOUB FRANCETA PREŠERNA PO SEDEMDNEVNEM BOJU ZAVZELA BELOGARDISTIČNO POSTOJANKO GRAD TURJAK IN ZAJELA 695 SOVRAŽNIKOV. ODBOR VII. SNOUB FRANCETA PREŠERNA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 5.8.2017 - dopolni |
— |
— |
— |
spominska plošča, kraj zgodovinskega dogajanja |
Velike Lašče |
k.o. 1711-TURJAK,, parc. št.: *1 |
|
Sv. Planina, pokopališče. |
Opomba: Podatka o datumu rojstva in datumu smrti se v Sistory razlikujeta od podatkov na nagrobniku. |
Pokopališče Sv.Planina nad Trbovljami. |
[fotografija] AHAC KARL ROJEN 13.10.1917 DAL ŽIVLJENJE ZA DOMOVINO 21. 2. 1945 NASVIDENJE. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik. |
20.11.2024. 00:00 |
4.8.2025. 06:18 |
Zdenka Primožič 20. 11. 2024 dopolnila Opis s podatki iz SIstory. |
Grob(išče) |
Trbovlje |
— |
|
Lokve - Spominska plošča družine Kolenc |
Na naravno skalo pritrjena plošča iz temne magmatske kamnine z vklesanim napisom žrtvam bombandiranja iz družine Kolenc, preminulim 19. 1. 1944. Kamnito obeležje je postavljeno na zelenici, kjer je do 19.1.1944 stala hiša družine Kolenc, ki je bila tedaj napačen cilj nemškega letalskega napada, ki je želel zadeti bližnjo stavbo s sedežem IX. korpusa. V hiši so tedaj umrli stara mati Frančiška kolenc in njen vnuk Aleksi, ter prijatelj Marjan. Ob bombandiranju sta preminula tudi dva partizanska vojaka, katerih identiteta ni bila nikoli ugotovljena. Vir: Ustni vir Rajmund Kolenc, vnuk Frančiške. Tomaž Pavšič: Spomeniki in spominske polšče osebam v občinah Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Sežana in Tolmin. V: Goriški letnik 7, 1980, str. 153. |
Plošča se nahaja v centru vasi Lokve v bližini Gostilne Lokve. |
TEMNI SO BILI DNEVI KO JE FAŠIZEM POŽIGAL MORIL ŽRTVE NAŠE SO TRAJEN SPOMIN KOLENC FRANČIŠKA ROJ. 22. 3. 1873 KOLENC ALEKSI '' 2. 1. 1931 KOLENC MARIJAN '' 21. 4. 1931 PREMINULI 19. I. 1944 |
— |
— |
— |
— |
Petra Kolenc, 11.6.2019 |
— |
— |
— |
spominski objekt |
Nova Gorica |
K.o. Lokve, 9/2, Rajmund Kolenc |
|
Viševek, pokopališče, Korošec Franci |
Datum rojstva: 04.04.1916, Kraj rojstva: Pudob, Datum smrti / izginotja:
21.02.1943, Kraj smrti / izginotja: Ravne na Blokah, Kraj pokopa: Viševek Franci Korošec (r. 1916) iz Pudoba, k partizanom je odšel maja 1942 in padel 20. februarja 1943. […] Zato sem postopoma zaposlil še tri uslužbence. […] Tretji je bil Franci Korošec iz Pudoba, moj pomočnik. Ta je bil zelo zaveden fant. Pred vojno sva se skupaj učila trgovine v Trbovljah, kjer so na naju močno vplivale stavke rudarjev in demonstracije lačnih rudarskih žena. Pozneje je zbolel za kostno tuberkulozo in dolga leta je poležaval, prepuščen sam sebi. Očim ga ni maral, materi je bilo več do otrok iz drugega zakona. Po dolgem trpljenju je le ozdravel, bolezen pa mu je pustila posledice – močno je šepal. Z grenkobo se je spominjal prestane bolezni: 'Ležal sem in bral, kar mi je prišlo v roke, in o marsičem premišljal v dolgih nočeh. Nisem imel denarja za zdravnika in zdravila. Samo stric Tone Ponuda se me je včasih spomnil in mi dal stotak, vsa druga, dokaj premožna žlahta pa me je le pitala z bogom: 'Franci, moli, in bog ti bo pomagal do zdravja!' To je bilo zanje najcenejše, toda nisem molil in bog mi ni hotel pomagati. Zamrzil sem svojo klerikalno žlahto in njihovo pobožnjaško, hinavsko, zlagano dobrohotnost. V trpljenju sem našel samega sebe.' Bil je značajen in pogumen. Zaupal sem mu, toda nisem mu omenil svoje naloge. To je počasi sam dojel, brez besed. Postala sva najboljša prijatelja, poleti 1942 sva šla skupaj v ilegalo in obenem so naju sprejeli v partijo. Padel je že februarja 1943 na Blokah.«
|
Viševek, pokopališče, lokacija na samem pokopališču ni točna.
Hiša v bližini: Viševek 5 |
TU
POČIVAJO KOROŠEC FRANCI * 1916 PADEL.1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16. 5. 2023, po besedilu in fotografijah Mojce Luštrek
D. Divjak 13.1.2025 |
13.1.2025. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 10. 12. 2024 dodala v Opis podatke iz Notranjskih listov II.
D. Divjak dodal fotografiji poz.4 , 13.1.2025 |
družinski nagrobnik |
Loška dolina |
K. o. 1645 Viševek, parc. št. 2/2 |
|
Spominski kamen na pokopališču |
Spominski kamen na pokopališču v Selcih je posvečen Ruparjevim in padlima borcema Prešernove brigade. Odkrili so ga leta 1970, pokopališče je na začetku naselja. Peter Rupar in Elza Pohl sta s tremi otroki prišla spomladi 1944 iz Maribora na Petrov dom pri Kvedru v Spodnji Luši, da bi v domačem okolju našli zatočišče pred vojno vihro. 6. junija 1944 se je mimo hiše proti Rantovšam pomikala nemška patrulja. Kljub sosedovemu svarilu, naj ne zapuščata hiše, dokler ne gre patrulja mimo, sta Peter in Elza zapustila hišo, za njima je stekel še otrok Nandek. Patrulja je na njih streljala in jih smrtno zadela. Več... Podatki o padlih: Ferdinand (Nandek) Poličer, rojen 8. maja 1931 na Primskovem pri Kranju, sin Petra Ruparja in Marije Poličer. Peter Rupar (ne Rutar), rojen 9. junija 1899 na Jesenicah, sin Ivana Ruparja iz Spodnje Luše in Marije, rojene Potočnik, s Stirpnika. Elza Pohl, rojena 4. septembra 1910 v Ljubljani, hči Ernesta Pohla in Leopoldine, rojene Ambrož. Lazo Vukasavljević, padel je kot borec 1. bataljona Prešernove brigade ob neuspešnem napadu brigade v noči na 23. januar 1944 na Selca. Jože Zupanc, padel je leta 1945 pri ševeljskem mostu kot borec Prešernove brigade. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 266-268. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/selca.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267. EŠD 21264 |
Pokopališče je na začetku naselja. |
TU SO NAŠLI SVOJ ZADNJI DOM BORCI RUTAR PETER NANDEK ELZA VUKASAVLJEVIĆ LAZO ZUPANC JOŽE ZB SELCA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Kamen |
Železniki |
K. o. 2064 Selca, parc. št. 979 |
|
Vogrsko pokopališče |
— |
Pokopališče Vogrsko je na V koncu vasi. |
GORJAN OSKAR1901 PADEL 1944[slika v medaljonu] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
13.6.2021. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobniki |
Renče - Vogrsko |
— |
|
Elektrodni oddelek Železarne Jesenice |
Spominska plošča padlim borcem - delavcem cevarne je bila odkrita 1953. Oddelek je bil ob popisu ZB že opuščen (po poročilu M. Mugerlija je bil opuščen 2022). Ni v RKD. Fotografijo plošče hrani tudi Zgornjesavski muzej.
|
Plošče ni več oz. se ne ve, kje je. |
[zvezda] |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 8. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 902/69 |
|
Prva talca Janez in Štefan Luznar |
Spominski kamen nad Selci je posvečen Janezu in Štefanu Luznarju, prvima talcema v Selški dolini, obeležje so odkrili 4. julija 1962, postavljeno je ob cesti od Selc proti Železnikom. Poleti 1941 so se na Jelovici že zbirali prvi partizani in se povezali s simpatizerji v Selški dolini, ki so borcem dobavljali orožje in vojaško opremo. Med simpatizerji sta bila tudi oče in sin, Janez in Štefan Luznar iz Selc. Štefan je sodeloval s Cankarjevim bataljonom že poleti 1941, ko so likvidirali župana iz Železnikov, Hornytzkega. 26. avgusta 1941 so Nemci aretirali nekaj domačinov, med njimi tudi oba Luznarjeva. 30. avgusta so po zaslišanju v škofjeloških zaporih vse izpustili, le Štefana in Janeza so 1. septembra 1941 Nemci pripeljali v Selca in ju za vaško kapelo ustrelili. Več ... Podatki o talcih: Janez Luznar, rojen 21. junija 1894 v Selcih, mizar, aretiran je bil avgusta 1941 in ustreljen kot talec 1. septembra 1941 pri Selcih. Štefan Luznar, rojen 6. decembra 1919 v Selcih, kmečki delavec, aretiran je bil avgusta 1941 in ustreljen kot talec 1. septembra 1941 pri Selcih. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 274-275. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/selca.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267. EŠD 21261 |
Postavljeno je ob cesti od Selc proti Železnikom. |
TU STA BILA USTRELJENA KOT TALCA 1. 9. 1941 OČE IN SIN JANEZ IN ŠTEFAN LUZNAR DRAGOCENE ŽRTVE SO NARODOVA RAST 1. 9. 1961 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Kamen |
Železniki |
K. o. 2064 Selca, parc. št. 911/1 |
|
Spominska plošča pri Modrijanovcu |
Spominska plošča pri Modrijanovcu na Selu je posvečena občasnemu sedežu in delovanju štaba 31. divizije v tej hiši, ploščo so odkrili 23. oktobra 1983, dostop do Modrijanovca je s ceste Škofja Loka–Žiri. Poveljstvo 31. divizije se je večkrat zadrževalo na Selu ob vojaških operacijah v zgornjem delu Poljanske doline, širši okolici Žirovske kotline in v Polhograjskem hribovju. Ožje poveljstvo se je tedaj vedno skupaj z operativnim delom nastanilo pri Modrijanovcu na Selu, drugi deli štaba divizije ter prištabne enote pa so se razporedili po drugih hišah na Selu in v Jarčji Dolini. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 275-276. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/selo.html |
— |
V TEJ HIŠI JE OD LETA 1943 DO 1945 VEČKRAT DELOVAL ŠTAB XXXI. DIVIZIJE NOV KO ZZB ŽIRI 1983 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Žiri |
— |
|
Spominska plošča na planinski koči |
Spominska plošča na planinski koči na Lubniku je posvečena prvima žrtvama okupatorjevega nasilja v Škofji Loki, Jožetu Pavlici in Jožetu Vergotu, ki sta bila ustreljena 19. oktobra 1941. Ploščo so odkrili 15. maja 1955, dostop na Lubnik je iz Škofje Loke in Breznice. Lubnik je bil večkrat kraj sestankov aktivistov in pristašev Osvobodilne fronte po ustanovitvi odbora OF v Škofji Loki. Po izdaji so Nemci kočo 19. oktobra 1941 proti večeru obkolili, iz nje sta skušala pobegniti Jože Pavlica in Jože Vergot. Pred kočo je bil Pavlica smrtno zadet, Vergot pa huje ranjen in je umrl 2. novembra 1941 v bolnišnici na Golniku. Več... Podatki za ustreljena planinca: Jože Pavlica, rojen 12. novembra 1912 v Braniku, čevljar, pomočnik oskrbnika Doma na Lubniku. Bil je član emigrantskega kluba Soča, protifašistične organizacije TIGR in dopisnik časopisa Meja gori, ki je izhajal na Jesenicah. Leta 1941 je prišel na Lubnik in skrbel za zvezo med loškimi aktivisti in partizani ter prenašal pošto in ilegalni tisk. Ustreljen je bil 19. oktobra 1941 na Lubniku. Jože Vergot je bil doma iz okolice Karlovca, zaposlen kot mizarski pomočnik v Škofji Loki. Na Lubniku je bil hudo ranjen, umrl je v hudih mukah 2. novembra 1941 v bolnišnici na Golniku. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 360-361. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/vincarje---lubnik.html |
Dostop na Lubnik je iz Škofje Loke in Breznice.
Vincarje 23 |
V SPOMIN ŽRTVAM NEMŠKEGA FAŠIZMA VNETIMA PLANINCEMA PAVLICA JOŽE – VENGOT JOŽE TU VSTRELJENA 19. 10. 1941 P.D. ŠK. LOKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
— |