• Franc Pavlin. Sistory.
  datum rojstva: 20. 4. 1892, kraj rojstva: Ratež, vojni status: Civilist, datum smrti: 21. 11. 1942, kraj smrti: Rab, država smrti: Hrvaška, kraj pokopa: Rab, država pokopa: Hrvaška, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote
  
  
• Fotografija: Franc Pavlin Pokopališče Brusnice, Geneanet, str. 3.

[križ]

PAVLIN

OČE FRANC    1892     NA RABU  1943

TRUD TRPLENJE BILO VAŠE JE ŽIVLJENJE

Enote so tega dne napadle in uničile italijansko fašistično postojanko pod vrhom Volnika.

Na tem mestu je 7.II.1943 2. četa II. bataliona Severno primorskega odreda uničila fašistično postojanko.

17.Vi.1972

OK ZMS Tolmin

Za svobodo domovine 

so dali svoja življenja 

leta 1942

Potočnik Stanko

 Kozjan Ignac

 Zore Janez. 

slava vsem padlim borcem"

Zdravnik B. Lavrič je bil prvoborec in Titov osebni zdravnik.

• Božidar Lavrič. Wikipedija.
• Božidar Lavrič. Slovenski grobovi.

DR. PROF. BOŽIDAR LAVRIČ

Med Nemško ofenzivo proti partizanom so Nemci 8. novembra 1942 napadli skupino partizanov pri domačiji Petrič v Jazbini. V nenenakem boju so padli trije partizani. Marija Petrič - Miška pa je bila v borbi težko ranjena in je umrla v črnjanski Bolnici. Nemci so domačijo požgali in domačine odpeljali v taborišče.

Na mestu požgane hiše stoji spomenik, ki so ga odktili 18. avgusta 1974.

Op.: Na plošpči je napačen datum dogodka. Pravilni datum je 8. november.

POŽGALI PETRIČEV SO DOM, ODGNALI DRAGE VSE, PADLI - PETRIČEVA MICKA, PARTIZANKA NEDKA, BORCA ČEPAJEV IN VERONOV

7. NOVEMBRA 1943

Avtor arh. Fiipčič, Region Brežice

Datum postavitve: 28. 10. 1979.

V oktobru 1998 so bile dopolnjene manjkajoče kovinske črke.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 192.

ESD 9874

PADLI ZA SVOBODO

NARODNI HEROJ PRESKAR JOSIP - BOLTEK * 1943

ČERNOŠ JOŽE * 1944

KOVAČIČ JOŽE * 1945

KUNEJ KARL *1944

OCVIRK JOŽE * 1946

PREGRAD MAKS * 1944

ZUPAN STANKO * 1945

ŽRVE FAŠIZMA

KOSTANJŠEK ANTON * 1945

OMERZEL MARIJA * 1944

• Frančiška Steblovnik. Sistory.
  datum rojstva: 24. 1. 1918, kraj rojstva: Paška vas, vojni status: Civilist, datum smrti: 15. 11. 1942, kraj smrti: Auschwitz-Birkenau, država smrti: Poljska, kraj pokopa: Auschwitz-Birkenau, država pokopa: v, vzrok smrti: Umorjen v internaciji - taborišču, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»Transport 10. avgust 1942 iz Celja  (333) žena
[…]
Taboriščna številka                   16430  
Priimek in ime                            Steblovnik Frančiška
Letnica rojstva in kraj                1918, Paška vas
Datum smrti v taborišču            + 43«

• KL Koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau (Oswiecim - Brzezinka) Zbornik, Maribor: Založba Obzorja, 1982, str. 526.

• Martin Steblovnik. Sistory.
  datum rojstva: 16. 12. 1887, kraj rojstva: Rečica ob Paki, vojni status: Civilist, datum smrti: 19. 10. 1942, kraj smrti: Mauthausen, država smrti: Avstrija, kraj pokopa: Mauthausen, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»8. julij 1942 - z Borla
[…]
10982 Steblovnik Martin, 16. 12. 1897, Rečica ob Paki, kmet - 10. 4. 1942, Rečica ob Paki,, umrl 19. 10. 1942, Mauthausen«
«

• France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 206, 183.

• Marija Steblovnik. Sistory. 
  datum rojstva: 8. 7. 1892, kraj rojstva: Veliki Vrh, vojni status: Civilist, datum smrti: , kraj smrti: Auschwitz-Birkenau, država smrti: Poljska, kraj pokopa: Auschwitz-Birkenau, država pokopa: Poljska, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»Transport 10. avgust 1942 iz Celja  (333) žena
[…]
Taboriščna številka                   16429 
Priimek in ime                           Steblovnik Marija
Letnica rojstva in kraj                1878, Paška vas
Datum smrti v taborišču            + 42«

• KL Koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau (Oswiecim - Brzezinka) Zbornik, Maribor: Založba Obzorja, 1982, str. 526.

• Ivan Steblovnik. Sistory. 
  datum rojstva: 12. 5. 1917, kraj rojstva: Rečica ob Paki, vojni status: ?, datum smrti: 23. 6. 1942, kraj smrti: Celje, kraj pokopa: Gradec, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

Lado  Ni v Sistory? padel v Umanu (Ukrajina?)

• Fotografija: Steblovnikovi Geneanet, Pokopališče Šmartno ob Paki, str. 26. 
  
  

Glej zapis Spominska plošča Steblovnikovim na hiši Rečica ob Paki 38

[križ]                                                              
STEBLOVNIKOVI
FRANCKA ROJ PUNCER
*1918   +1942 OSWIECIM

MARTIN   +1887   MAUTHAUSEN 1942
MARIJA ROJ KOREN
*1892   OSWIECIM 1942
IVAN   *1917   USTRELJEN V CELJU 1942
LADO   *1922   PADEL PRI UMANU 1944

Bronasta plošča, delo livarne Železarne Jesenice, je dal vzidati odbor borcev Jeseniško-bohinjskega odreda. Odkritje je bilo leta 1976.

• EŠD 16194
• Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 202.

Sedež štaba jeseniško-bohinjskega odreda v letu 1945.
Odred je osvobodil Zgornjebohinjsko dolino v februarju 1945.

1976 Odbor Jeseniško-bohinjskega odreda

• Jožefa Božič. Sistory. 
  datum rojstva: 12. 9. 1920, kraj rojstva: Grič pri Trebnjem, vojni status: Sodelavec partizanskega gibanja, datum smrti: 6. 5. 1944, kraj smrti: Sv. Štefan, kraj pokopa: Trebnje, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Domobranci
• Fotografija: Božič Pepca Geneanet, Pokopališče Trebnje, str. 49. 

   »5. maja 1944. leta sta prišla na Grič pri Trebnjem dva domobranska črnorokca in odpeljala Pepco Božič. Rekla sta, da jo morata peljati na domobransko komando v Štefan pri Trebnjem, zvečer pa naj bi se že vrnila domov. Pepca je slutila zlo, toda pred silo orožja je morala ubogati in iti z njima. Domobranca sta jo vodila skozi Belšijo vas proti železniški progi, ki pelje v Trebnje. Ustavili so se na železniški postaji v Trebnjem, potem pa so odšli nazaj k Sv. Štefanu na domobransko poveljstvo, ki je bilo v hiši Jožeta Uhana.
      Sosedje domobranske posadke so slišali, kako so do desetih zvečer kričali na aretiranko in jo zmerjali, zasliševali in mučili. Ob desetih zvečer so jo peljali skozi vas Sv. Štefan ter se ustavili za vasjo na travniku med železniško progo in potokom Temenica. V obrisih medle zvezdnate svetlobe je Pepca pred seboj zagledala kramp in lopato.
     'Koplji!' so ji ukazali morilci. Bilo je pretemno, da bi videli, kako je pobledela in se od groze stresla. Vas je mirno spala, le starejši vaščani, ki so imeli rahlo spanje, so slišali rahle odmeve udarcev krampa. Nihče ni slutil drame, ki se je v tej noči začela na tem travniku.
     'Globlje, še globlje,' so jo priganjali. Ko se jim je zdelo, da je jama dovolj globoka, so ji ukazali, naj mirno stoji sredi jame. Neki domobranec je prijel za lopato in začel zasipavati jamo.
      'Me mislite živo zakopati?' je kriknila in ta krik je bil tako glasen, da je prebudil vaščane. Do prsi so jo zakopali v zemljo, potem pa so jo začeli znova zasliševati.
     'Vemo, da si zbirala sanitetni material in obleke za partizane. Hodila si na tajne sestanke, pomagala pri tiskanju nam sovražne propagande. Povej, kdo vse je s teboj sodeloval, komu in kje si izročila ta material, kdo ti ga je dal, pa te bomo odkopali in poslali na delo v Nemčijo.'
      Pepca je sklonila glavo in molčala. Tresk, tresk, so padale klofute, nekdo pa jo je brcnil v glavo.
      'Tvoji bratje Rudi, Jože in Tone so že od 1942. leta v gošči. Kdaj si jih zadnjič videla? Kako vzdržujeta z mamo zvezo z njimi? Povej, zini že enkrat, če nočeš strohneti v tej zemlji. Poglej, maj je, vse je ozelenelo, vse kipi od življenja. Vojne bo kmalu konec in kaj boš ti imela od tega. Nič, še za tvoj grob ne bodo zvedeli.'
      'Rada bi čimprej umrla,' je dejala. In to je bil ves odgovor.
      'Oho, tako se nam pa ne boš izmazala na oni svet,' je nekdo zarohnel. 'Skušal te bom za lase izvleči iz te luknje. Bomo videli, če boš spregovorila ali ne.' In je vlekel, vlekel mlado dekle kvišku za lase.
     'Tone,' reče poveljnik tolpe svojemu pajdašu, 'pojdi k tistemu kmetu in naj ti posodi klešče, da ji bomo lahko iztrgali jezik, če že noče govoriti …'
      Njena sestra Amalija Božič-Makarovič mi je o tem pisala: 'Pozneje so domobranci pripovedovali, da je umirala od desetih zvečer do desetih zjutraj. Še vso nedeljo je ostala tam zakopana. Po tisti poti ljudje niso smeli k maši. Šele v ponedeljek se je od njenega pokončnega groba umaknila domobranska straža. Pokopali smo jo na pokopališču v Trebnjem.'
      Pepca Božič je bila rojena 14. septembra 1920. leta na griču pri Trebnjem v siromašni družini, v kateri je bilo osem otrok. Vsi so delali za partizane, za OF. Trije njeni bratje so bili v partizanih. Mati še živi, njen oče pa je umrl pred štirimi leti.
     Pepci je bila priznana partizanska spomenica 1941.«

• Jože Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 543−545.[Fotografija Pepce Božič na str. 544.]

»60. BOŽIČ Pepca, rojena 1920, simpatizerka OF. Na Griču pri Trebnjem so jo 6. maja 1944 zgrabili domobranci in pri Temenici živo zakopali, da je samo glava gledala iz zemlje. Zasramovali so jo, mučili in ji naposled razbili glavo. (Vir: Dr. Makso Šnuderl, Fašistično domobranski teror, str. 68, objava št. 19; KUVZ, fasc. 5 76/IV v AS DE 11)«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev,  2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, Knjižnica NOV in POS,  knj. 89, str. 41.

[križ]

BOŽIČEVI

PEPCA        * 12. 9. 1920          UBITA 6. 5. 1944

• Dragica Počivalšek /Počivalnik/. Sistory. 
  datum rojstva: 4. 5. 1940, kraj rojstva: Rečica ob Paki, vojni status: Civilist, datum smrti: ??. ??. 1945, država smrti: Srbija, država pokopa: Srbija, vzrok smrti: Umrl v izgnanstvu, povzročitelj smrti: ?

• Fotografija: Počivalnik Dragica Geneanet, Pokopališče Šmartno ob Paki, str. 11. 

[križ, oljčna vejica]                

POČIVALNIK - OVI

DRAGICA    * 1940   + 1945
V PARAČINU

"PETELINŠEK

ALOJZ 10.5.1910-13.3.1945"

Osmerokotni kamnit steber, s stranico okoli 12 cm, višine 210 cm, premera 30 cm z vklesanim napisom in stilizirano bodečo žico stoji na urejeni peščeni ob Poti spominov in tovarištva.

1942-1945

POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA ELEKTRO LJUBLJANA MESTO