Avtor arh. Fiipčič, Region Brežice

Datum postavitve: 28. 10. 1979.

V oktobru 1998 so bile dopolnjene manjkajoče kovinske črke.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 192.

ESD 9874

PADLI ZA SVOBODO

NARODNI HEROJ PRESKAR JOSIP - BOLTEK * 1943

ČERNOŠ JOŽE * 1944

KOVAČIČ JOŽE * 1945

KUNEJ KARL *1944

OCVIRK JOŽE * 1946

PREGRAD MAKS * 1944

ZUPAN STANKO * 1945

ŽRVE FAŠIZMA

KOSTANJŠEK ANTON * 1945

OMERZEL MARIJA * 1944

Bronasta plošča, delo livarne Železarne Jesenice, je dal vzidati odbor borcev Jeseniško-bohinjskega odreda. Odkritje je bilo leta 1976.

• EŠD 16194
• Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 202.

Sedež štaba jeseniško-bohinjskega odreda v letu 1945.
Odred je osvobodil Zgornjebohinjsko dolino v februarju 1945.

1976 Odbor Jeseniško-bohinjskega odreda

• Jožefa Božič. Sistory. 
  datum rojstva: 12. 9. 1920, kraj rojstva: Grič pri Trebnjem, vojni status: Sodelavec partizanskega gibanja, datum smrti: 6. 5. 1944, kraj smrti: Sv. Štefan, kraj pokopa: Trebnje, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Domobranci
• Fotografija: Božič Pepca Geneanet, Pokopališče Trebnje, str. 49. 

   »5. maja 1944. leta sta prišla na Grič pri Trebnjem dva domobranska črnorokca in odpeljala Pepco Božič. Rekla sta, da jo morata peljati na domobransko komando v Štefan pri Trebnjem, zvečer pa naj bi se že vrnila domov. Pepca je slutila zlo, toda pred silo orožja je morala ubogati in iti z njima. Domobranca sta jo vodila skozi Belšijo vas proti železniški progi, ki pelje v Trebnje. Ustavili so se na železniški postaji v Trebnjem, potem pa so odšli nazaj k Sv. Štefanu na domobransko poveljstvo, ki je bilo v hiši Jožeta Uhana.
      Sosedje domobranske posadke so slišali, kako so do desetih zvečer kričali na aretiranko in jo zmerjali, zasliševali in mučili. Ob desetih zvečer so jo peljali skozi vas Sv. Štefan ter se ustavili za vasjo na travniku med železniško progo in potokom Temenica. V obrisih medle zvezdnate svetlobe je Pepca pred seboj zagledala kramp in lopato.
     'Koplji!' so ji ukazali morilci. Bilo je pretemno, da bi videli, kako je pobledela in se od groze stresla. Vas je mirno spala, le starejši vaščani, ki so imeli rahlo spanje, so slišali rahle odmeve udarcev krampa. Nihče ni slutil drame, ki se je v tej noči začela na tem travniku.
     'Globlje, še globlje,' so jo priganjali. Ko se jim je zdelo, da je jama dovolj globoka, so ji ukazali, naj mirno stoji sredi jame. Neki domobranec je prijel za lopato in začel zasipavati jamo.
      'Me mislite živo zakopati?' je kriknila in ta krik je bil tako glasen, da je prebudil vaščane. Do prsi so jo zakopali v zemljo, potem pa so jo začeli znova zasliševati.
     'Vemo, da si zbirala sanitetni material in obleke za partizane. Hodila si na tajne sestanke, pomagala pri tiskanju nam sovražne propagande. Povej, kdo vse je s teboj sodeloval, komu in kje si izročila ta material, kdo ti ga je dal, pa te bomo odkopali in poslali na delo v Nemčijo.'
      Pepca je sklonila glavo in molčala. Tresk, tresk, so padale klofute, nekdo pa jo je brcnil v glavo.
      'Tvoji bratje Rudi, Jože in Tone so že od 1942. leta v gošči. Kdaj si jih zadnjič videla? Kako vzdržujeta z mamo zvezo z njimi? Povej, zini že enkrat, če nočeš strohneti v tej zemlji. Poglej, maj je, vse je ozelenelo, vse kipi od življenja. Vojne bo kmalu konec in kaj boš ti imela od tega. Nič, še za tvoj grob ne bodo zvedeli.'
      'Rada bi čimprej umrla,' je dejala. In to je bil ves odgovor.
      'Oho, tako se nam pa ne boš izmazala na oni svet,' je nekdo zarohnel. 'Skušal te bom za lase izvleči iz te luknje. Bomo videli, če boš spregovorila ali ne.' In je vlekel, vlekel mlado dekle kvišku za lase.
     'Tone,' reče poveljnik tolpe svojemu pajdašu, 'pojdi k tistemu kmetu in naj ti posodi klešče, da ji bomo lahko iztrgali jezik, če že noče govoriti …'
      Njena sestra Amalija Božič-Makarovič mi je o tem pisala: 'Pozneje so domobranci pripovedovali, da je umirala od desetih zvečer do desetih zjutraj. Še vso nedeljo je ostala tam zakopana. Po tisti poti ljudje niso smeli k maši. Šele v ponedeljek se je od njenega pokončnega groba umaknila domobranska straža. Pokopali smo jo na pokopališču v Trebnjem.'
      Pepca Božič je bila rojena 14. septembra 1920. leta na griču pri Trebnjem v siromašni družini, v kateri je bilo osem otrok. Vsi so delali za partizane, za OF. Trije njeni bratje so bili v partizanih. Mati še živi, njen oče pa je umrl pred štirimi leti.
     Pepci je bila priznana partizanska spomenica 1941.«

• Jože Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 543−545.[Fotografija Pepce Božič na str. 544.]

»60. BOŽIČ Pepca, rojena 1920, simpatizerka OF. Na Griču pri Trebnjem so jo 6. maja 1944 zgrabili domobranci in pri Temenici živo zakopali, da je samo glava gledala iz zemlje. Zasramovali so jo, mučili in ji naposled razbili glavo. (Vir: Dr. Makso Šnuderl, Fašistično domobranski teror, str. 68, objava št. 19; KUVZ, fasc. 5 76/IV v AS DE 11)«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev,  2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, Knjižnica NOV in POS,  knj. 89, str. 41.

[križ]

BOŽIČEVI

PEPCA        * 12. 9. 1920          UBITA 6. 5. 1944

Spominsko obeležje je slabo vzdrževano.

Na plošči na pokopališkem zidu piše:

(zvezda)

PADLI BORCI NOV

Na levem kamnitem nagrobniku piše:

PRETNER ANDREJ

1905 - 1944

Na desnem kamnitem nagrobniku piše:

ZORČ JOŽEF

1909 - 1944

Osmerokotni kamnit steber, s stranico okoli 12 cm, višine 210 cm, premera 30 cm z vklesanim napisom in stilizirano bodečo žico stoji na urejeni peščeni ob Poti spominov in tovarištva.

1942-1945

POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA ELEKTRO LJUBLJANA MESTO

• Peter Remic. Sistory. 
  datum rojstva: 27. 6. 1925, kraj rojstva: Bočna, vojni status: Nemška vojska, datum smrti: ??. 5. 1944, država smrti: Francija, država pokopa: ?, vzrok smrti: Pogrešan, povzročitelj smrti: ?  

»V nemški vojski so padli ali bili pogrešani v l. 1944- iz Gornjega Grada […] Peter Remic. […]
V nemški vojski so padli: […]
- Remic Peter«

• Zoran Tratnik, Gornji Grad med 2. svetovno vojno, Zbornik, Celje: Muzej novejše zgodovine,  2000 str. 62, 63, 184.

.........................................................................

• Rok Remic. Sistory. 
  datum rojstva: 15. 8. 1926, kraj rojstva: Bočna, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Lackov odred, datum smrti: 24. 11. 1944, kraj smrti: Kapla, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

»Padli partizani iz Bočne v letu 1944 so: […] Rok Remic […]
ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IZ BOČNE
[…]
1. Seznam padlih v partizanih:
[…]
- Remic Rok, roj. 15. 8. 1926 iz Podhoma, čevljar, padel septembra 1944«

• Zoran Tratnik, Gornji Grad med 2. svetovno vojno, Zbornik, Celje: Muzej novejše zgodovine,  2000 str. 62, 181.

Fotografija: Remic Peter, Rok Geneanet, Pokopališče Bočna, str. 12.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

JAKČEVI  -  REMIČEVI

PETER
* 27. 6. 1925  POKOPAN V FRANCIJI 1944
ROK
* 15. 8. 1926   POKOPAN NA KOZJAKU

• Anton Levar. Sistory. 
  datum rojstva: 3. 11. 1895, kraj rojstva: Bočna, vojni status: Civilist, datum smrti: 13. 11. 1942, kraj smrti: Auschwitz-Birkenau, država smrti: Poljska, kraj pokopa: Auschwitz-Birkenau, država pokopa: Poljska, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

• Bogomir (Friderik) Levar. Sistory. 
  datum rojstva: 13. 4. 1918, kraj rojstva: Bočna, vojni status: ?, datum smrti: 7. 7. 1942, kraj smrti: Celje, kraj pokopa: Gradec, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

• Marija Levar. Sistory. 
  datum rojstva: 28. 8. 1923, kraj rojstva: Bočna, vojni status: Civilist, datum smrti: 24. 11. 1942, kraj smrti: Auschwitz-Birkenau, država smrti: Poljska, kraj pokopa: Auschwitz-Birkenau, država pokopa: Poljska, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

Fotografija: Levar Anton, Mirko, Marija Geneanet, Pokopališče Bočna, str. 2.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

ERJAVČEVI

LEVAR ANTON

ANTON
* 3. 11. 1895          + 12. 11. 1942
MIRKO
* 30. 4. 1918           +  7.   7.  1942
MARIJA
* 28. 8. 1923           + 25. 12. 1943

1971 je občinska uprava v spomin na požig vasi 16. 8. 1944 postavili ploščo pri Skalunah. 25 Medvejcev je bilo deportiranih, dva sta padla, eden je bil umorjen v Rižarni.
LSI 1: 224

     TO VAS SO LETA 1944
   V UNIČEVALNEM BESU
    POŽGALI NACIFAŠISTI.
.
      NELL' ANNO 1944
QUESTO PAESE E STATO
DISTRUTTO DALLA FURIA
        NAZIFASCISTA.

Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 116.

Borci

XII. SNOUB

1943

Postavitev stebra je zagotovila VESNA FILM . Napisa na stebru ni.

1942-1945

Spominsko ploščo, ki jo je izdelal kamnosek Alojz Vurnik je vzidala krajevna organizacija ZB NOV Lesce. Odkrili so jo 30. 7. 1961 (po drugem viru 1959).

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 143.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249.

V TEJ HIŠI JE BILA 24. 9. 1939 
 USTANOVLJENA OSNOVNA 
        ORGANIZACIJA KPS 
     ZA LESCE IN OKOLICO

EŠD: 24331

Pravokotna plošča iz svetlo sivega naravnega kamna, velikosti 0,50 x 0,60 m, posvečena ustanovitvi prvega odbora OF Hudo dne 18. junija 1941, so odkrili leta 1965. vgrajena pa je na fasado hiše na obcestni strani, na naslovu Malo Hudo št. 6.

NA TEM MESTU JE BIL DNE 18. JUNIJA 1941 USTANOVLJEN PRVI ODBOR OF HUDO
OB 20 LETNICI OSVOBODITVE                                  ZB NOV IVANČNA GORICA