Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Štirim padlim vaščanom, Hrastje |
— |
Pod nasipom 11, Hrastje pri Pivki. Plošča je bila z obcestne fasade prestavljena na drugi konec gospodarskega poslopja (zidanice iz 1721). |
PADLI ZA SVOBODO |
— |
— |
— |
— |
Andreja Žele 8. julija 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Pivka |
— |
|
Padli borci bataljona VDV, Podturn pri Dolenjskih Toplicah |
Med ploščama je iz hrastovega debla izdelan spomenik, ki so ga izdelali gojenci Zavoda za slušno in govorno prizadete otroke v Ljubljani. Izdelan je po zamisli medvojnega pionirja Jožeta Bučarja (Malnarjevega) iz Dolenjskih Toplic. Žage in sekire, ki so jih otroci vklesali v les, pripovedujejo, da so ljudje ob prihodu okupatorja pustili delo in prijeli za orožje. Kljub streljanju talcev in požiganju domov, kar je tudi vklesano v deblo, raste nov rod, ki ga simbolizirata pionir in pionirka na vrhu spomenika. »Konec poletja pred 75. leti , ko so v Podturnu že pospravili pšenico s polj in jo pri »Bldaufovih« omlatili ter jo spravili v kašče, je prišlo povelje, da je potrebno nekaj pšenice odpeljati v mlin za partizane. V Poljanah so vrečo žita naložili na »šajtrgo« in Viktor Zupančič jo je pripeljal do Podturna. Podturnčani so imeli že pripravljeno vrečo, jo naložili skupaj s poljansko vrečo v drugo malo večjo »šajtrgo«, saj je bila poljanska v slabem stanju. Zupančiču smo se pridružili še Jože Pelko, Jože Avguštin in jaz Franc Tisovec iz Podturna, ter krenili proti Kotu, kjer je bil mlin. Med potjo se nam je pridružil še Jože Bradač iz Obrha in četica otrok starih od 12 do 15 let smo pridno vlekli in rinili težki tovor po makadamski z grobim kamenjem posuti cesti. Trije so vlekli spredaj, dva pa sva vozilo porivala zadaj in kasno popoldne smo prispeli v mlin. Mlinar je mlel le ponoči, zato smo otroci prespali na njegovem hlevu. Zjutraj nas je že čakala zmleta moka, naložili smo jo, a nas je na poti proti domu čakala nevarnost. Ponoči so namreč partizani prekopali cesto in jo zaminirali, da Italijani ne bi mogli priti svoji posadki, ki so jo napadali partizani v Žužemberku, na pomoč. Jože Pelko, Jože Bradač in Viktor Zupančič so »šajtrgo« vlekli spredaj, Jože Avguštin in Franc Tisovec pa sva jo porivala zadaj po klancu od mlina navzgor in naprej po cesti. Tedaj je Avguštinov Jože zagledal ribe v Krki, začel pobirati kamenje in ga metati vanje. Tudi jaz sem se sklonil, da bi pobral kamen, a me je zaustavil glas Jožeta Pelka, ki je ukazal naj pohitimo in »šajtrgo » prenesemo čez prekopano cesto. Tedaj pa je strahovito počilo. Eden od treh fantov, ki so vlekli spredaj je moral stopiti na mino, ki jo je razneslo. Vsi trije so bili takoj mrtvi in grdo razmesarjeni. Deli njihovih teles so ležali vse naokoli .Ostanki vreč in oblek so viseli po grmovju, vozilo pa je bilo razcefrano na drobne koščke. Midva z Avguštinom sva ostala živa, a hudo ranjena in skoraj gola. Huda eksplozija mi je poškodovala sluh, košček mine mi je odtrgal del čeljusti, del jezika in poškodoval grlo. Poškodovano imam tudi desno oko. Po vsem telesu sem imel koščke lesa, železa in peska zapičene v kožo«. (Po pripovedi Franca Tisovca iz Podturna, enega od dveh preživelih pionirjev). Spomenik je bil postavljen leta 1981.
|
Pod gozdom, nad izvirom Radeščice, tik ob cesti, ki pelje iz Podhoste proti Črmošnjicam, stoji v Podturnu, ob gasilskem domu (št. 12) obeležje z dvema marmornima ploščama. |
Prva plošča: PADLIM BORCEM I. BATALJONA VDV Na drugi pa: ZA SVOBODO SO 3. 8. 1943 DALI MLADA ŽIVLJENJA PIONIRJI JOŽE BRADAČ JOŽE PELKO VIKTOR ZUPANČIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kulovec 20.2.2019 |
23.12.2024. 00:00 |
— |
Dodal sveža posnetka M. Hladnik 23. 12.2024 |
Lesena skulptura in dve plošči |
Dolenjske Toplice |
ko. PODTURN, p.št.4372/439 |
|
Most v Radomljah |
Steber je posvečen borcem iz Radomelj, Preserja in Mengša, ki so 1941 organizirali in izvedli vstajo na tem območju. Odkrili so ga 27. 7. 1957 na pobudo okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica. Datum 24. julij 1941, ki označuje začetek vstaje, je napačen.
|
Pred mostom čez Kamniško Bistrico med Preserjem in Radomljami, v tlakovanem parku na desnem bregu reke. |
24. 7. 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 6. 7. 2018 |
— |
— |
— |
marmornati obelisk |
Domžale |
1937 HOMEC, 837/10 |
|
OF v Radovljici, Trubarjeva ulica |
Spominsko ploščo je po načrtu Mestnega odbora ZB NOV Radovljica izdelal kamnosek Alojz Vurnik. Vzidana in odkrita je bila 9. septembra 1983. EŠD 5523 Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 175. |
Trubarjeva ulica 1, Radovljica (Magušarjeva hiša), ob vhodu na SV fasadi hiše. |
V SPODNJIH PROSTORIH TE HIŠE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 8. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Radovljica |
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 771/3 |
|
Altamura |
.V Altamuri je stena poslikana s kopijami starih fotografij Campa 65. To taborišče ali center (cca 5 km zahodno od te lokacije) se je začelo kot taborišče za vojne ujetnike med 2. svetovno vojno. Leta 1942 in 1943 so bili tukaj zaprti zavezniški ujetniki. Bil je tudi center za usposabljanje Jugoslovanov, ki so se kot prekomorci leta 1944 vključili v osvoboditev Jugoslavije. . Partizanske na muralih so očitno pripadnice Mešanega pevskega zbora v Gravini, ki je bil ustanovljen novembra 1943. Večina članic in članov je nato s 3. prekomorsko brigado odšla v domovino. |
Altamura, 150 Via Gravina, |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
...4.5.2024
D. Divjak 14.11.2024 |
14.11.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetek 4/3 in 4 ter dodal opis, 14.11.2024 |
mural |
Italija |
— |
|
Kebelj |
Zbornik spomenikov ... Ilirska Bistrica, 34 |
OŠ Kebelj, h. št. 17b |
Na Keblju je bila leta 1942 javka Pohorskega bataljona. Jeseni 1943 je pričela v tem kra ju delovati Osvobodilna fronta. Tu je priredil Pohorski odred 12. no vembra 1943 partizanski miting. 4. 7. 1974 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 7. 2020 |
4.8.2023. 00:00 |
— |
Dodal fotografiji Romana Zupanca. M. Hladnik 4. 8. 2023 |
Spominska plošča |
Slovenska Bistrica |
— |
|
Škofljica, pokopališče Trate, Boh Jernej |
Sistory navaja Ime in priimek: Jernej (Bartol) Boh, Oče: Jernej, Mati: Jera, Datum rojstva: 15. 05. 1904, Kraj rojstva: Gumnišče, Kraj bivanja: Gumnišče, Stara občina: Šmarje pri Ljubljani, Nova občina: Škofljica, Datum smrti/izginotja: 06. 11. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rab, Kraj pokopa: Rab, Država pokopa: Hrvaška. »[…] 41. BOH BARTOLA BARTOL Gobnišče« (Franc Potočnik, Seznam žrtev fašističnega terorja na Rabu, Koncentracijsko taborišče Rab, Koper 1975, str. 331) »[…] BOH JERNEJ Bartol 48 Gobnišče 6. XI. 1942.« (Ivan Kovačić, Kampor 1942 – 1943: Hrvati, Slovenci i Židovi u koncentracijskom logoru Kampor na otoku Rabu, 1998, str. 440) |
Škofljica, pokopališče Trate. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 8.10.2023, po slikah in besedilu Zdenke Primožič |
8.10.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofljica |
K. o. 1697 Lanišče, parc. št. 443/1 |
|
Spominska plošča pri Kocjanovih |
Spominska plošča pri Kocjanovih v Bukovščici je posvečena Tomažinovi družini in prvim ranjenim partizanom na tem območju, odkrili so jo leta 1950, hiša se nahaja na griču nad cerkvijo. Pri Kocjanovih so se v prvi zasilni ambulanti zdravili prvi partizani, ki so bili ranjeni v bojih na območju Selške doline v pozni jeseni 1941 in v dražgoški bitki. Zanje je skrbela vsa Tomažinova družina, zdravila in sanitetni material so jim dobavljali sorodniki iz Kranja. Po dražgoški bitki je bila ambulanta izdana, a so se ranjenci še pravočasno umaknili. 20. januarja 1942 so Nemci družino zaprli in izgnali na Bavarsko, oče Janez Tomažin je bil 31. marca 1942 ustreljen kot talec v Begunjah. Ploščo so odkrili leta 1950. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 63-64. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/bukovscaron269ica.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 252. |
Obeležje je oddaljeno 1 km od cerkve v Bukovščici in 4,5 km od ceste Škofja Loka-Železniki. |
V TEJ HIŠI SO SE ZDRAVILI PRVI RANJENI PARTIZANI PERKO JANEZ, DEŽMAN JOŽE, KERSTNIK STANE IN RANJENI DRAŽGOŠKI BORCI OD AVGUSTA 1941 DO JANUARJA 1942, VSLED ČESAR JE BILA TOMAŽINOVA DRUŽINA IZGNANA. IN OČE JE BIL USTRELJEN. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
— |
|
Partizanska bolnica Trška gora |
Obsežni pohorski gozdovi, bogati vodni viri in zavedne kmečke domačije so omogočili varno zavetje in prehrano partizanskim bolnišnicam. Zdravila so prihaja iz lekarne bolnišnice v Slovenj Gradcu., po zvezah tudi iz Graca in dunaja in od drugod. Potrebe po ureditvi partizanskih bolnišnic na območju zahodnega Pohorja so se pojavile v zadnjem letu druge svetovne vojne, ko je po prihodu 14. divizije na Štajersko februarja leta 1944, območje partizanske 4. operativne cone, kamor je spadala tudi Koroška, zajela množična vstaja proti nemškemu okupatorju. Takrat so doktorju Ivanu Kopaču naročili, naj na zahodnem Pohorju zgradi skrivne partizanske bolnišnice, ki bodo lahko sprejele večje število ranjencev. Od aprila 1944 do konca druge svetovne vojne je tako s pomočjo aktivistov in domačega prebivalstva postopoma zgradil šest bolnišničnih kompleksov, imenovanih Paučkove bolnišnice. V teh bolnišnicah se je zdravilo približno 300 ranjencev (partizanov, pa tudi pripadnikov zavezniških vojsk), za katere je skrbelo približno sto pripadnikov osebja, poleg bolnišnic pa sta bili posebni enoti tudi centralni sanitetni ekonomat in centralna lekarna. Okupator ni odkril nobene izmed bolnišnic, ki načeloma niso smele vedeti druga za drugo in so bile označene s skrivnimi imeni. EŠD 312: Eno redkih, v izvirni podobi ohranjenih partizanskih bolnišnic v Sloveniji sestavljajo tri lesene barake, zgrajene od avgusta do novembra 1944. Obnovljene 2010, muzejsko prezentirane z opremo in inventarjem. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Iz Slovenj Gradca na krožišču zavije za smer Kope. Pot vas vodi skozi naselje Legen in cerkvice s. Jurija. Po nekaj km asfaltne ceste, mimo kmečkega turizma Plesnik in v nadaljevanju tudi kmečkega turizma Klevž do križišča, kjer stoji smerokaz za partizanske bolnice-Pavčkove bolnice. Po makadamski cesti po 3 km prispete do omenjene bolnice, |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 20. september 2017 |
— |
— |
— |
barake |
Slovenj Gradec |
Gradišče 1435/3 |
|
Bunker vodstva NOB |
Na hiši, v kateri je v bunkerju od novembra 1942 do marca 1943 delalo vodstvo NOV, je bila 1946 (po drugi navedbi 22. julija 1952) vzidana bela marmornata plošča z napisom. V hiši je bil 1981 urejen muzej, zbirka je bila 1994-1995 prenesena v Muzej novejše zgodovine, hiša je nova. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 105. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 61. EŠD 5729 |
Cesta proti Katarini z Dobrove, čez most in levo v grapo.
Plošča je bila prestavljena v muzej. |
Na tem mestu stoji nova hiša. Plošča je bila prenesena v muzej novejše zgodovine. |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 6.1.2018 |
— |
— |
— |
Plošča |
Dobrova - Polhov Gradec |
1983 BABNA GORA, 711/7 |
|
Godovič - Spomenik padlim |
Ni v registru. Poleg spomenika se nahaja še spomenik zrtev iz prve svetovne vojne. Datum odkritja: 28.10.1960 |
Pokopališče v Godoviču za cerkvijo, zahodni kot pokopališča
Hiša v bližini: Godovič 35b |
TU SPE, KI PALI SO ZA NAS ZA MLADI ROD ZA NOVI ČAS. DA V LEPŠE ZARJE BOLJŠIH DNI GRE NAM SVOBODNA SVETLA POT KOT SONCE ČEZ NEBESNI SVOD TU SPIJO VSI POSLEDNJI SEN. A NJIHOV DUH KOT SOJ LUČI Z ZAHVALO ŽRTVAM V NAS ŽIVI. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
— |
— |
— |
Steber s ploščo |
Idrija |
K. o. 2364 Godovič, parc. št. 267/2 |
|
Urbanci |
Plošča je postavljena v letu 2014. Tinjan št. 62 |
Plošča je na fasadi hišne št. 62 Tinjan v zaselku Urbanci kateri spadajo pod Tinjan. |
OF UMRLI NA PRAGU SVOBODE 28. 04 1945 CVETKA ŠKRLJ ROJ. 14. 3. 1931 IVANA ŠKRLJ ROJ. 8. 11. 1922 URBANCI 2014 |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 21. 02. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Koper |
2596 TINJAN, 1993/5 |
|
Ježovnikovi |
— |
Pokopališče Šmartno ob Paki |
JEŽOVNIK CECILIJAUSTRELJENA V CELJU 3. 11. 191922. 6. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
9.5.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Šmartno ob Paki |
— |
|
Spominska soba v Logatcu |
Blekova vas 60, Logatec (lokacija na zemjevidu ni natačno označena). |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik, neobiskano, nedokončano |
— |
— |
— |
Muzej |
Logatec |
— |
||
Čatež pri V. Loki, Čatež 4 - rojstna hiša Vinka Simončiča - Gašperja, nh |
V NOV je stopil 18. 5. 1942, novembra istega leta je postal član KPS. V NOV je opravljal različne poveljniške dolžnosti (komandant bataljona v Šercerjevi brigadi, kasneje namestnik komandanta v Bračičevi brigadi, komandant Koroške grupe odredov ter namestnik komandanta XIV. divizije) do pohoda 14. divizije na Štajersko, ki se ga je udeležil kot namestnik komandanta 13. Bračičeve brigade. Posebno se je izkazal v bojih na Paškem Kozjaku 18. 2. 1944 in v petdnevnih bojih Koroške grupe odredov (bil je komandant) z Nemci avgusta 1944 na področju Črne. Za to akcijo je njegovim enotam izrekel pohvalo maršal Aleksander, komandant zavezniških sil v Sredozemlju. Kot komandant 14. divizije je 7. 11. 1944 vodil napad na nemško domobransko postojanko v Blagovici, kjer je bil težko ranjen in je še isti dan umrl. Za narodnega heroja je bil imenovan 9. 5. 1954. Spominska plošča je na rojstni hiši, Čatež št. 4; po načrtu Jožeta Zamljena-Drejčeta, s posvetilom v verzih, odkrita 1. 5. 1951. Pri Domu koroških partizanov v Solčavi stoji njegov doprsni kip.
|
Čatež št, 4., iz smeri Trebnjega ali iz smeri Šentlovrenca v smeri Čateža, v ovinku pred naseljem Čatež., na desni strani. |
V TEJ HIŠI SE JE RODIL NARODNI HEROJ SIMONČIČ VINKO - GAŠPER ZAPISAN S SVOJO SRČNO SI KRVJO V SLOVENSKO ZGODOVINO, SIN TE HIŠE. NEMARA TA NAPIS KDAJ ČAS IZBRIŠE, KAR TI ZAPISAL SI, OSTALO BO! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
22. 4. 2017, foto 10. 11. 2011, b.jerčič 21.2.2018 |
— |
— |
— |
marmornata spominska plošča na fasadi hiše |
Trebnje |
k.o. 1403, parc. št. 553/1 |
|
Planinski dom postavljen ob 20-letnici ljudske revolucije-Planinski dom Kozjak |
— |
Planinski dom Kozjak, bivši Planinski dom Obrtnik, Šober 27 |
"TA DOM SO OB 20 LETNICI LJUDSKE REVOLUCIJE POSTAVILI S PROSTOVOLJNIM DELOM OBRTNIŠKI DELAVCI MARIBORSKEGA OKRAJA PLANINSKO DRUŠTVO OBRTNIK" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 28.01.2020 |
28.1.2020. 00:00 |
— |
Dopolnjeno Bor1974, 05.V.2021 |
Spominska plošča |
Maribor |
622 ŠOBER, 353/18 |
|
Boben |
Štirim padlim partizanom iz Čeč. Ni v RKD.
|
Pod cesto Hrastnik-Ostenk, ob potoku Boben v kraju Zgornji Boben, pred odcepom čez potok k hiši št. 24. |
O, ČE LJUDI BI NE BILO PRI NAS, V TEJ SOTESKI SO PADLI GORENC JULIJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 3. IN 21. 8. 2019 |
— |
— |
Po "Sistory" Julij GORENC roj. 13.II.1920 na Kalu nad Hrastnikom, padel 23.XII.1944 v Bobnu, Karl OGRAJENŠEK roj. 18.X.1918 v Veliki Pirešici, padel 23.XII.1944 v Bobnu, Franc OROŽEN roj. 05.I.1927 v Šentjanžu nad Štorami, umrl 03.IIII.1945 v Pragi, Viktor PUŠNIK roj. 29.II.1912 v Čečah, padel 11.II.1945 v Čečah.
Bor1974, 17.VII.2022 |
Spomenik |
Hrastnik |
2687 BOBEN, 865/3 |
|
Želodnik |
Spomenik je bil odkrit 1986. EŠD 10727 |
Ob cesti Domžale-Lukovica, 100 m pred odcepom za Moravče, ob mostu čez Želodnico, na južni strani ceste. |
DNE 6. AVGUSTA 1941 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 23. 1. 2019 |
— |
— |
— |
marmornata plošča |
Domžale |
1943 DOB, 1533 |
|
Ljubljana Žale, Ivan Maček - Matija |
herojgrob1234 |
Pokopališče Žale oddelek 65A, vrsta 2, grob 4 |
M A Č E K |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 22.12.2022 |
22.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Ljubljana |
K-o.:1736-BRINJE I., št.parc.:628/11 |
|
Homec, pokopališče, Kosec Ciril |
Sistory navaja: Ime in priimek: Ciril Kosec, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Po domače: Jakov, Datum rojstva: 31. 03. 1911, Kraj rojstva: Mengeš, Kraj bivanja: Preserje, Stara občina: Lukovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): trgovski pomočnik, Datum smrti/izginotja: 28. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Komendska Dobrava, Kraj pokopa: Mengeš. . »KOSEC Ciril - Cijo, rojen marca 1911 v Mengšu in |
Pokopališče Homec, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Homec, P: C, V: _, S: 1 8 9 (Iskalnik grobov Domžale, Homec Dostop: 14. 5. 2024).
|
GRAŠIČ KOSEC CIRIL 1911 – 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
14.5.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1937 Homec, parc. št. 306 |
|
VERŽEJ- Spomenik bratstva in enotnosti |
Spomenik je oblikoval Lojze Veberič iz Selišč in je bil odkrit ob 40-letnici pričetka oborožene vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti 17. maja 1981. |
Po Ulici bratstva in enotnosti je na zelenici pred krožiščem spomenik. Na drugi strani ceste je DOM KULTURE nekdaj zadružni dom, Ulica bratstva in enotnosti 8. |
CVET BRATSTVA IN ENOTNOSTI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 14. junij 2020 |
14.6.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.10.2021, napis na spomeniku in fotografije. |
Spomenik |
Veržej |
K.o.: 234-VERŽEJ, št.parc.: 1809/1 |
|
Daljnovod, Lipce |
Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 198. Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Jesenice, Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/87-18, Ur.l. RS, št. 24/91-971 |
Ob robu gozda za hišama Lipce 30 in 40 v smeri proti Savi. Plošča je pritrjena na daljnovodni steber. |
Ta drog so 28. 8. 1941 porušili prvoborci Jeseniške čete! 1981 ZB NOV Bl. Dobrava |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 20. 4. 2017, foto 22. 9. 2012 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Jesenice |
K. O. Blejska Dobrava, parc. št. 1373 (na severnem robu parcele) |
|
Potok, Spominska plošča štabu gorenjskega vojnega področja |
Pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita leta 1964) je bila vzidana na hiši, v kateri je od septembra 1944 do marca 1945 deloval štab gorenjskega vojnega področja, zaradi česar je bila hiša 24. marca 1945 požgana. OPOMBA: glej sliko v knjigi Pomniki NOB na Škofjeloškem (str. 240)
|
Plošča je vzidana ob vhodu v Matevžkovo hišo, Potok 15.
Do Matevžka pridemo tako: S ceste Zali Log-Cerkno sledimo kažipotu za vas Potok. Do omenjene hiše je od davškega mostu natanko 5 km. Hiša je desno ob cesti skoraj na koncu vasi, nekaj metrov pred planinskim kažipotom na 905 m Koča na Blegošu 1h 20min. |
V TEJ HIŠI JE BILO GORENJSKO VOJNO PODROČJE |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar 22. 5. 2020, Lado Nikšič 7. 10. 2022 |
19.12.2021. 00:00 |
2.8.2025. 12:48 |
Matevžkova hiša (Potok 15, tablice s hišno številko ni) ni stalno naseljena, je pa razširjena, nadzidana in brez ometa. Spominske plošče gorenjskemu štabu na njej ni. Sosed nama je povedal, da se plošče spominja, da pa je hiša že pred približno 30 leti pogorela in se mu zdi , da je takrat izginila tudi plošča. Pred kakimi 15 leti so hišo prodali nekemu Kranjčanu, ki jo je začel vneto obnavljati, sčasoma pa je kar pozabil nanjo. Prilagam sliko. -- Mojca Luštrek 19. 12. 2021 |
Spominska plošča |
Železniki |
K. o. 2072 Zali Log, parc. št. *69 |
|
Družina Reš, Vintarovci |
Na mestu leta 1942 požgane Reševe domačije je bilo 1968 postavljeno obeležje, posvečeno zavedni Reševi družini, katere šest članov je umrlo v NOB. Na monolitnem podstavku je napis, nad njim se dvigujejo vitki prisekani kamniti bloki. Ernest Reš je bil že pred vojno komunist. Po začetku okupacije se je vsa družina vključila v OF. Sinovi Vinko, Mirko in Kostja so bili borci Slovenjegoriške čete. Vinko je bil komandir te čete. Padli so vsi trije sinovi, starši pa so umrli v koncentracijskem taborišču. Revolucionarni družini je postavljen spomenik, kjer je stala njihova domačija; odkrit je bil 1968. leta.
Na hribu Ojstrovec je od leta 1967 stal spomenik šestim padlim članom Reševe družine, ki pa ni več ohranjen.
Spomenik je bil odkrit 8. avgusta 1967, po načrtih Janeza Rebernaka ga je izdelal kamnosek Mrevlje iz Ptuja. Šest plošč iz belega kamna predstavlja šest padlih članov družine Reš. Leta 1983 je bil spomenik zaradi novogradnje prestavljen za nekaj metrov. Leta 2000 je bil spomenik odstranjen, po pritisku javnosti pa ponovno postavljen še istega leta. V naslednjih letih je bilo zemljišče prodano zasebnemu lastniku, spomenik je propadal in z novim občinskim odlokom leta 2012 ni bil več razglašen za spomenik lokalnega pomena . "SPOMENIK BRATOV REŠ, Kategorija:Kulturna dediščina, Spomeniki Stoji v Vintarovcih 43c. Je iz marmorja. Postavljen je bil leta 1973 ali 1974, v spomin na prostor, kjer je nekoč stala hiša družine Reš. Postaviti ga je dal Zavod za spomeniško varstvo iz Maribora. Obnovljen je bil leta 1992, ko ga je družina Pukšič tudi postavila na današnjo lokacijo. Prej je stal sredi dvorišča, danes pa na robu." Opomba: po ogledu in primerjavi posnetkov spomenika po odkritju (posnetka 2 in 3) je razvidno, da je s kasnejšim prestavljanjem spomenika in novo postavitvijo bila povzročena škoda avtorju in spomeniku. Novejši posnetek (posnetek 1) kaže odstopanje postavitve šestih pokončnih plošč in potrjuje samovoljo udeležencev pri ponovni postavitvi. Posnetek 2- na fotografiji stoji ob spomeniku Lizika Lacko (levo) in Vida Rojc (desno), za njo Katica Bračko. Občinski svet Občine Destrnik je na svoji 13. redni seji 10. 5. 2012 sprejel Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Destrnik, ki je bil nato objavljen v Uradnem vestniku občine Destrnik17. maj 2012, leto XVII, št. 6. Na seznamu ni bilo več spomenika družini Reš. Na ta spomenik s sedmimi prirezanimi pokončnimi ploščami spominja novejši spomenik vsem vojnim žrtvam na pokopališču. |
Spominsko obeležje je stalo pred pročeljem hiše Vintarovci 43c, na Ojstrovcu. |
IN ŠEPETALI BODO VETROVI TU JE STAL REŠEV DOM |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar, ¸18.5.2020
D.Divjak 8.12.2023 |
14.5.2024. 00:00 |
2.8.2025. 12:49 |
Dop. M. Hladnik 18.5.20202
D.Divjak dodal opis in vire ter povezave 8.12.2023
Dodal svežo sliko lokacije, na kateri spomenika ni več. M. Hladnik 14. 5. 2024 |
— |
Destrnik |
364 VINTAROVCI, 460/1 |
|
Barigla nad Kropo |
Spomenik ima obliko nakovala z okensko mrežo v ozadju, delo kroparskih umetnih kovačev. Spomenik je načrtovala, izdelala in postavila Tovarna umetne kovaške obrti v Kropi ob sodelovanju Krajevne organizacije ZB NIV Kropa. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 122. |
Nahaja se ob pešpoti, ki vodi z Brezovice na Jamnik po grebenu, imenovanem Barigla. Dostop je možen tudi s ceste Kropa-Jamnik; sestopiš po poti od nekdanje koče Na petelinovcu do konca zgornje strmine, kjer se z leve pridruži potka iz Krope. |
Gašperšič Milan umetni kovač rojen 1. 7. 1923 v Kropi padel na tem mestu 20. 3. 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
kovinski kip na kamnu |
Radovljica |
k.o.2165 Kropa, parc.št. 463 |