4533

Jagršče, Spomenik partizanski saniteti ter padlim bolničarjem

Spomenik je skala na katero je pritrjena granitna plošča. Plošča je pravokotne oblike (90 x 70 cm) z vklesanim napisom.

»Med ofenzivo marca in aprila 1945 so sovražnikovi vojaki kot vselej iskali partizanske bolnišnice. Iz okrevališča pri Jagrščah so se pravočasno umaknili vsi ranjenci, toda nekatere izmed njih, ki so opešali in se poskrili v skalovje, so nekaj dni kasneje sovražnikovi vojaki izsledili in polovil. Povezali so jih z žico in odpeljali proti Krnicam, toda že na poti so jih postrelili.«   (vir: S. Petelin, Vojkova brigada)

Datum odkritja:  September 1975

Cesta na fotografiji 3 vodi iz Jagršč, mimo spominste kapelice in proti Šebreljam.

Foto: Miloš Kermavnar

EŠD 21006

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Spomenik je lociran v vasi, nedaleč od cerkve, ob cesti, ki vodi v Šebrelje in Oblakov vrh. (hiša v bližini Jagršče 4).

  V TEH GRAPAH SMO KRVAVELI

  TU V MRAKU SMO PADALI

  S SVETLOBO V OČEH

V tem hribovju je bilo od julija 1944 do osvoboditve

Okrevališče št.2 slovenske partizanske

bolnice »Pavla«. Delovalo je v Jagrščah,

v Otuški in Sevniški grapi, v Potokih in Jablanici

in nudilo zavetje 171 ranjencem.

Med nemško ofenzivo 1945 so žrtvovali svoja

življenja bolničar Stanko Kosovel in ranjenci

Anton Cengle, Stanko Fon, Zdravko Kacafura,

Mario Margerit, Leopold Mavri, Viktor Jerca,

Rudi Perše, Danica Sošič, Alojz Trobec,

Anton Tomšič in Avgust Zajc.

                                        Sept. 1975

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Miloš Kermavnar, 20.10.2019

—

—

—

Spomenik

Cerkno

K. o. 2349 Šebrelje, parc. št. 2406/1

5912

Tomaž Alauf

—

Ob poti Spominov in tovarištva, Koseze-Grba, Ljubljana

DRUŠTVO ZELENI PRSTAN
STRAST, IMENOVANA POHOD
TOMAŽ ALAUF
2018

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik po slikah in opisu Mojce Župančič

12.7.2020. 00:00

—

—

Spotikavec

Ljubljana

Brdo, 1702/3

3584

Bolnica Lisčak

Spominsko obeležje ob izlivu potoka Lisčaka v rečico Knežco. Na plošči je napisana št. SP 2, dejansko je imela št. 5 (sanitetna postaja št. 5). Ni znano, zakaj je prišlo do te oznake. Mogoče zaradi tega, ker so jo včasih imenovali Vršiček št. 2 ali skrajšano bolnišnica št. 2 ali pa zato, ker je v bližini delovala kurirska postaja, ki je imela sprva oznako P 2, kasneje P 22. Nekatere SP so bile zelo povezane z bližnjimi kurirskimi postajami ali karavlami, včasih so delovale kot del karavle. Kurirji so ranjence oskrbovali s hrano in sanitetnim materialom, jih varovali, jim prinašali novice, partizansko literaturo in pomagali pri transportu ranjencev, saj so bili poleg VOS najbolj preizkušena, preverjena in zaupanja vredna partizanska enota. Včasih so to SP imenovali tudi bolnišnica Lisčak.

• Čas človečnosti, 185

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Ob izlivu potoka Lisčak v Knežico, v zidu nad cesto tik nad rečno pregrado.

OB TEM POTOKU
JE OD APRILA 1943
DO NOVEMBRA 1944
DELOVALA PARTI-
ZANSKA BOLNICA
ŠT. 2

1981

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 1. 11. 2018, foto Mojca Hladnik 28. 6. 2020

28.6.2020. 00:00

—

—

Spominska plošča

Tolmin

—

3133

Snovik

Plošča na skali v spomin ustreljenih talcev 22. 12. 1944. Odkrila ga je 4. 7. 1980 Zveza borcev NOV Srednja vas. V RKD piše, da so na plošči imena osmih talcev, kar pa ne drži.

• EŠD 16946
• Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik. ZZB NOV, 1988, str. 39.

250 m pred vasjo Snovik, ob kolovozu, ki se odcepi v desno proti SV takoj za mostom čez potok Snovišek. 30 m stran od ceste.

DNE 22. 12. 1944. LETA SO NEMCI 
NA TEM MESTU USTRELILI OSEM
NEZNANIH UJETIH PARTIZANOV.
V SPOMIN NA STRAHOTE
OKUPATORJEVEGA NASILJA
MED NOB POSTAVILA
ZB SREDNJA VAS

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 22. 5. 2018

—

—

—

skala

Kamnik

1916 LOKE 292/2

338

Obeležje 13 padlim borcem Kokrškega bataljona

OPIS SPOMENIKA: Ležeči  kamen z napisom in trije stebri v obliki zvezde obeležujejo kraj zadnjega spopada borcev 2. bataljona Kokrškega odreda, 14.9.1942 v katerem je padlo 13 borcev. Avtor spominskega obeležja je arhitekt Vojteh Ravnikar, postavljeno je bilo leta 1984.

VIRI: Podatki o spomenikih in spominskih obeležjih na območju KO ZB NOV Goriče,ki s svojo dejavnostjo pokriva KS Golnik, Goriče, Tenetiše in Trstenik

EŠD: 5159, memorialna dediščina

Spominsko znamenje stoji ob poti , ki je speljana ob potoku in vodi iz Letenc skozi Kamnjek proti Udin borštu.

NA TEH STRMINAH SO

           14.9.1942

BORCI 2. BATALJONA

KOKRŠKEGA ODREDA

BILI SVOJ ZADNJI BOJ

           Z NEMCI

PADLO JE 13 BORCEV

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Mirko Mali

7.5.2023. 00:00

—

M. Kermavnar, 7.5.2023, dodal fotografiji 3/1 in 3/2

ležeč kamen in trije stebri v obliki zvezde

Kranj

2088 GORIČE, 1080/2

4748

Gorenje Kamenje

Spominska plošča je iz siveva glajenega marmorja je vzidana na zidanici, v kateri so bili februarja 1943 ubiti aktivisti OF. Odkrita leta 1952.

EŠD 8700

Gorenje Kamenje 44, zidanica je na pobočju severovzhodno nad Dolenjim Kamenjem.

TOVARIŠI
ZUPANČIČ FRANC   - DALJNI VRH
KIC FRANC               - DOL. KAMENCE
PATE ALOJZ              - DOL. KAMENJE
JANC JOŽE               - DOL. KAMENJE
GRABNAR ŽANE      - GOR. KAMENJE
SO BILI 9.2.1943 V TEJ ZIDANICI IZDANI

IN SO JIH ITALIJANSKI VOJAKI IN

NJIHOVI SLOVENSKI HLAPCI POMORILI.

POSTAVIL KO ZB NOV KARTELJEVO 1952

OBNOVLJENA 1988

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik

—

—

M. Kermavnar, 13.10.2020, napis na plošči in fotografiji

Spominska plošča

Novo mesto

—

3369

Vstaji v Preserjah

Marijan Dermastia je radomeljski skupini borcev dal dve nalogi: prvi skupini uničenja mostu pri Radomljah, drugi pa mostu pri Homcu. Po končanih akcijah jih je nekdo izdal Nemcem, ki so postavili zasedo. 28. 78. so uvedli policijsko uro, aretirali 25 ljudi in ustanovili naglo sodišče. 

Na pobudo občinskega odbora ZZB NOV Domžale je bil spomenik odkrit 23. julija 1966.

• Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 170-172.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 185.
• EŠD 10712

»Že dober mesec po okupaciji je bil ustanovljen vojni komite za kamniško okrožje, ki je začel pripravljati oboroženo vstajo. Do srede julija je uspel osnovali bojne skupine v Kamniku, na Duplici, v Črni nad Kamnikom, v Radomljah, v Mengšu, v Dolu v Domžalah. 25. julija 1041 je vojni komite na sestanku ob opekarni v Volčjem potoku ugotovil, da so priprave za vstajo že dosegle takšno stopnjo, da bi bojne skupine lahko že začele s sabotažnimi akcijami. Na tem pomembnem sestanku so sklenili, da se začne v kamniškem okrožju vstaja v noči od 27. na 20. julij. Izdelali so tudi natančni načrt akcij posameznih bojnih skupin in se odločili za ustanovitev kamniškega bataljona. Načrt je predvideval rušenje za okupatorja pomembnih komunikacij in objektov. Na sestanku so tudi določili zborna mesta posameznim skupinam za odhod v partizane po akcijah. 
    Med najštevilnejšimi in najprizadevnejšimi bojnimi skupinami je bila radomeljska. Njen vodja dr. Marijan Dermastia, ki je bil določen tudi za komandanta kamniškega bataljona, je določil, da se zbere skupina 27. julija ob 10. uri zvečer  v Križkarjevih smrekicah. Na sestanku jo je seznanil z nalogami, ki jih ji je naložil vojni komite. Prisotne je razdelil v dve skupini in nekaj prod polnočjo sta odšli na sabotažno akcijo. Onesposobili sta oba mostova prek Kamniške Bistrice. Nato sta se obe skupini zbrali pri glavnem mostu v Radomljah in se dogovorili, kdo bo šel takoj po akciji v partizane, kdo pa bo ostal na terenu kot politični delavec. Večina je odšla v krumperške gozdove in si tam uredila taborišče. Prav tako so tudi druge bojne skupine izpolnile svoje naloge; in tako se je v tej noči začela množična vstaja na Slovenskem.«

Avtor ni naveden, Spominski kamen pri Preserjah na zbornem mestu radomeljske partizanske skupine 27. julija 1941, Občinski poročevalec, Leto VIII, Posebna številka, Domžale, 15. junija 1969, 1969, str. 3/16.  Dostop: 5. 3. 2024.

Na travniku za hišo Pelechova cesta 75, Preserje. Dostop skozi dvoriščna vrata, mimo pokrite jahalne dvorane Konjeniškega kluba, ki ponuja šolo jahanja. Pri Križkarjevih smrekcah (na Gmajnici) v zahodnem delu naselja.

S TEGA ZBORNEGA MESTA
SO 27. 7. 1941 ODŠLI PRVI BORCI
ZA SVOBODO
NA OBOROŽENE AKCIJE
PROTI OKUPATORJU

ZZB NOV obč. Domžale

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 9. 8. 2018, 11. 1. 2023

7.3.2024. 00:00

—

M.Kermavnar, 7.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis s člankom iz časopisa in dodal fotografijo 2 iz istega vira.

odrezana skala

Domžale

1937 HOMEC, 853/1

2542

Spomin na spopad na Mrzlem Vrhu

—

Križišče treh cest med Mrzlim Vrhom, Sivko in Ledinami poleg kapelice

Na Mrzlem Vrhu je 7. SNOUB Franceta Prešerna

15. septembra 1944 v hudih bojih porazila

Rupnikov domobranski jurišni bataljon. 

V boju je padlo 6 borcev Prešernove brigade

1988   KS Ledine

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 12.11.2017

—

—

—

Bronasta plošča na betonskem podstavku

Idrija

K. o. 2359 Ledine, parc. št. 915/5 Mrzli Vrh 16

1989

Dolnji Zemon - Padlim v narodnoosvobodilni borbi in žrtvam fašizma

Na betonskem stebru peterokotnega tlorisa, obloženem z obdelanim kamnom, sta pritrjeni dve spominski plošči. Na zgornji so izpisana imena in priimki ter letnice rojstva in smrti desetih vaščanov Dolnjega Zemona, ki so padli v NOB. Spodnja plošča pa je posvečena sedmim žrtvam fašizma. Na njej so izpisana njihova imena in priimki ter letnice njihovega rojstva in smrti.

Odkrit je bil 27. 4. 1977.

• EŠD 28241

Spomenik se nahaja v vasi Dolnji Zemon, na križišču cest, ki peljejo proti Ilirski Bistrici, Gornjemu Zemonu in Zemonski vagi.

V NARODNOOSVOBODILNI

BORBI SO 1941 1945

ŽRTVOVALI ŽIVLJENJE

ZA SVOBODO

VAŠČANI

VIČIČ SLAVKO 1925 1944

ČEKADA FRANC 1929 1944

ŠKRLJ IVAN 1901 1943

POTEPAN JOŽE 1921 1944

HRVATIN BORIS 1924 1944

VRH JOŽE 1921 1944

VRH JOŽE 1924 1944

TOMŠIČ JOŽE 1905 1945

MANJAS VIT 1881 1944

ŠTEMBERGER FRANC 1894 1943

IZ VAŠE SMRTI JE VSTALA

ZARJA NOVIH DNI

-------

ŽRTVE FAŠIZMA

NOVAK STANISLAV 1922 1943

LAVRENČIČ MILAN 1923 1943

BEVČIČ FRANC 1920 1944

VRH ANTON 1910 1944

PROSEN FRANČIŠKA 1883 1945

BATISTA MARIJA 1902 1944

ŽAGAR DANICA 1922 1944

—

—

—

—

Potepan S., 23. 7. 2017

—

—

—

Prostostoječi spomenik

Ilirska Bistrica

—

602

Spomenik na Bukovškem polju

Spomenik na Bukovškem polju pri Dolenji vasi je posvečen 338 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Selške doline in devetnajstim talcem, ustreljenim 14. julija 1943 na tem mestu. Spomenik je zasnoval arhitekt Jože Plečnik, postavljen je ob cesti med Bukovico in Dolenjo vasjo, odkrili so ga leta 1950.

4. bataljon Gorenjskega odreda je 9. julija 1943 na Bukovškem polju uničil dva nemška kamiona in posadko okupatorjevih vojakov. Iz maščevanje za to akcijo je okupator 19. julija na isto mesto pripeljal iz begunjskih zaporov 20 talcev in jih 19 ustrelil, eden pa se je v čakanju na smrtni strel onesvestil in se tako rešil. Streljanje sta hotela preprečiti dva bataljona novoustanovljene Prešernove brigade, a so žal prišli prepozno.

Kole, ob katerih so ustrelili 19 talcev,  je arhitekt Jože Plečnik povezane vgradil v ostrešje spomenika. V celotnem spomeniku so zastopane vse kamnine Selške doline in tako simbolično med seboj povezane vse žrtve te doline.

Več...

Podatki o talcih:

Jože Boncelj (na spomeniku Bertoncelj), rojen 19. marca 1905 v Kovorju.

Vilko Bregar, rojen 19. aprila 1920 v Zalogu.

Ludvik Cifer, rojen 24. aprila 1922 v Kukeču pri Križevcih.

Franc Demšar, rojen 28. septembra 1913 v Poljanah.

Franc Jerman, rojen 22. maja 1908 v Podstrani.

Franc Jurca, rojen 17. decembra 1908 v Senožečah.

Janez Kavčič, rojen 16. maja 1912 v Žireh, čevljarski pomočnik, aretiran marca 1943.

Miro Klopčič, rojen 6. avgusta 1922 v Železnikih, gradbeni delavec, borec od avgusta 1942, ujet 23. aprila 1943.

Anton Kozele, rojen 15. maja 1920 v Spodnjem Zagorju.

Franc Maleš, rojen 25. februarja 1910 na Viševci pri Cerkljah.

Mirko Maleš, rojen 8. novembra 1911 na Viševci pri Cerkljah.

Martin Perc (na spomeniku Davorin), rojen 7. oktobra 1923 v Dolenjskih Toplicah.

Alojz Ribnikar (na spomeniku Hribnikar), rojen 28. junija 1918 na Koroški Beli.

Janez Rožič, rojen 20. oktobra 1905 v Šmartnem pod Šmarno goro.

Jakob Smukavec, rojen 3. julija 1917 v Podjelju.

Franc Sodja, rojen 8. oktobra 1921 v Bohinjski Češnjici.

Ivan Stojan, rojen 22. junija 1916 na Bohinjski Beli.

Anton Špan, rojen 1. januarja 1919 v Hrastniku.

Anton Žmitek, rojen 16. januarja 1922 v Studorju.

Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/dolenja-vas.html

Spomenik je oblikovan kot kapelica in antični tempelj - odprta lopa na štirih stebrih z žrtvenikom, do katerega vodi peščena pot z brezovim drevoredom. Po naročilu Jožeta Plečnika je načrt 1949 izdelala Vladimira Bratuž - Laka v sodelovanju z Antonom Bitencem. Plačilo je zavrnil, češ da je delo opravljal s ponosom.

Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 88-91.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264.

EŠD 106

foto123

Spomenik je postavljen ob cesti med Bukovico in Dolenjo vasjo.

Napis na leseni prekladi:

MUČENIKOM SELŠKE DOLINE

Besedilo na spomeniku:

ŽRTVAM OSVOBODILNIH BOJEV POSTAVILA 1950 ZDRUŽENA SELŠKA DOLINA

ŽRTVAM

VSAK IZMED NAS

JE KLAS

ZA VAS ZORIMO

KJERKOLI TROHNIMO

NA TEM KRAJU

PADLI TALCI

KLOPČIČ MIRO ŽELEZNIKI

PERC DAVORIN DOL.TOPL.

STOJAN JANEZ BOH. BISTR.

HRIBNIKAR ALOJZ KOR. BELA

DEMŠAR FR. POLJANE n. Š. L.

SODJA FRANC ČEŠNJICA

ŽMITEK ANTON STUDOR

SMUKAVEC JAKOB PODJELE

KAVČIČ JANEZ ŽIRI

MALEŠ MIRKO OŠELK

MALEŠ FRANC OŠELK

JERMAN FRANC PODSTRAN

ŠPAN ANTON HRASTJE

CIFER LUDVIK KUKEC

KUZELJ ANTON PODŽAGA

ROŽIČ JANEZ ŠMARTNO

BREGAR VILKO ZALOG

JURCA FRANC SENOŽEČE

BERTONCELJ JOŽE KOVOR

ŠTEVILO PADLIH

DRAŽGOŠE 57

ŽELEZNIKI 59

DAVČA 31 SELCA 26

ZALILOG 19

MARTINJ VRH 15

ČEŠNJICA 12 PODLONK 10

SV. LENART 10 RUDNO 8

SORICA 8 KALIŠE 6

LAJŠE 6 PRTOVČ 5

STUDENO 5

ROVTE 5 LUŠA 5

DRABOSLOVICA 4

POTOK 4 OSTRI VRH 3

DOLENJA VAS 3

KRIVO BRDO 2

DANJE 2 GOLICA 2

RAVNE 3 TOPOLE 1

TORKA 1 BUKOVICA 3

BUKOVŠČICA 7

PRAPROTNO 8 – 2

POZIREN KNAPE 2

STIRPNIK 3

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Franc Podnar

—

—

—

Spomenik

Železniki

—

8594

Rojstna hiša Janka Glazerja

Profesor Janko Glazer je bil borec za severno mejo; Leta 1941 je bil z družino izgnan v Srbijo. Sodeloval je z NOB, sin Matija Glazer je padel kot borec NOV.Vir: Ruški delavec, september 1986, str.5.

Glazerjeva ulica 37, Ruše

V TEJ HIŠI SE JE RODIL 

PESNIK

JANKO GLAZER

21.III. 1893 - 2.II. 1975

OB DEVETDESETLETNICI ROJSTVA KS IN DPO SMOLNIK - FALA

—

—

Obstoječi spomeniki

—

S.Gradišnik in T. Gržina

20.9.2024. 00:00

—

S.Gradišnik, 22. 9. 2024 popravil besedilo.

Spominska plošča

Ruše

—

3860

Stari trg ob Kolpi, OŠ

Sedež komande mesta Stari trg. Plošča je bila odkrita 30. maja 1955.

• Vodnik, 55
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 97-98.

OŠ Stari trg ob Kolpi 7

TU JE BILA KOMANDA

MESTA STARI TRG

OB KOLPI

OD 9.IX.1943

—

—

Obstoječi spomeniki

—

N, Hladnik neobiskano Dopolnil D.Divjak,1.maj 2020 14.april 2021 dopolnil D.Divjak

29.4.2024. 00:00

—

14.4.2021 dopolnil s fotografijama D.Divjak 4. 2. 2022 dodal fotografijo Pavleta Majerleta Kukina. M. Hladnik Dodal sveži fotografiji. M. Hladnik 29. 4. 2024

Spominska plošča

Črnomelj

K.o.: 1557 STARI TRG OB KOLPI, št. parc.: 1430

8515

Plovanija, Padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja

Spomenik so še za časa skupne države skupaj postavili Slovenci in Hrvati leta 1981 na mestu starega spomenika. Posvečen je civilistom in vojakom padlim na tem slovensko - hrvaškem istrskem prostoru.

Glavni element krožnega kompleksa je spomenik visok 12 metrov, sestavljen iz treh betonskih elementov trikotne oblike. Na njih so trije mozaiki, ki prikazujejo ples tradicionalnih istrskih likov, tradicionalno življenje s skupino kmetov z volovsko vprego ter skupino borcev, ki se bori s sovražnikom in brani žene in otroke. Pred spomenikom je v zemljo vkopana ploščad s steno, na kateri sta dve plošči s trojezičnim posvetilom in dve plošči z imeni žrtev. Med njimi je tudi pet talcev iz Nove vasi na Slovenski strani.  

Avtor spomenika je hrvaški kipar Aleksandar Rukavina.

Datum odkritja: 22.6.1981

vir: glasistre.hr/istra/2022/11/14/spomenik-padlim-Plovanija

.

     Podatki o (nekaterih) slovenskih žrtvah:

Sistory: Ivan Perič, Oče: Anton, Mati: Antonija, Datum rojstva: 06.04.1925, Kraj rojstva: Nova vas nad Dragonjo, Kraj bivanja: Nova vas nad Dragonjo, Datum smrti / izginotja:02.10.1943, Kraj smrti / izginotja: Kaldanija, Kraj pokopa: Nova vas/Dragonja

……………………………………………………………………………………….

Sistory: Jožef Pucer, Oče: Anton, Mati: NULL, Datum rojstva: 01.12.1925, Kraj rojstva: Nova vas , Kraj bivanja: Nova vas , Datum smrti / izginotja:02.10.1943, Kraj smrti / izginotja: Kaldanija, Kraj pokopa: Nova vas/Dragonja

……………………………………………………………………………………….

Sistory: Albin Grižon, Oče: Matija, Mati: Antonija, Datum rojstva: 08.02.1925, Kraj rojstva: Nova vas nad Dragonjo, Kraj bivanja: Nova vas nad Dragonjo, Datum smrti / izginotja:02.10.1943, Kraj smrti / izginotja: Kaldanija, Kraj pokopa: Nova vas/Dragonja

……………………………………………………………………………………….

Sistory: Franc Bolčič, Oče: Anton, Mati: Ivana, Datum rojstva: 01.02.1925, Kraj rojstva: Nova vas, Kraj bivanja: Nova vas, Datum smrti / izginotja:02.10.1943, Kraj smrti / izginotja: Kaldanija, Kraj pokopa: Nova vas/Dragonja

……………………………………………………………………………………….

Sistory: Matija Rojac, Oče: Ivan, Mati: Antonija, Datum rojstva: 13.08.1905, Kraj rojstva: Nova vas, Kraj bivanja: Nova vas, Datum smrti / izginotja: 02.10.1943, Kraj smrti / izginotja: Kaldanija, Kraj pokopa: Nova vas/Dragonja

geopedia.world/Nova_vas

……………………………………………………………………………………….

Sistory: Frančiška Miklavčič, Oče: Leopold, Mati: NULL, Datum rojstva: 00.00.0, Kraj rojstva: Sečovlje, Kraj bivanja: Sečovlje, Datum smrti / izginotja: 00.03.1945, Kraj smrti / izginotja: nad Dragonjo, Kraj pokopa: NULL

Plovanija, Hrvaška, ob križišču cest Dragonja-Umag-Buje-Kaštel

     Prva plošča, v hrvaškem, italijanskem in slovenskem jeziku:

DA BI SE STOLETNE TEŽNJE NJIHOVIH
NARODOV URESNIČILE
V SOCIALISTIČNI JUGOSLAVIJI
SO POBRATENI PADLI
V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU

.

     Druga in tretja plošča:

44 imen padlih in žrtev fašističnega nasilja

.

     Četrta plošča, v hrvaškem, italijanskem in slovenskem jeziku:

TA SPOMENIK JE SVOJIM
NAJBOLJŠIM SINOVOM
POSTAVILO LJUDSTVO

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar, 8.8.2023

8.8.2023. 00:00

2.8.2025. 12:47

—

—

Hrvaška

—