Vir: Kulturni spomeniki lokalnega pomena v občini Rogaška Slatina.

[zvezda]

BRATA SIMONČIČ

PADLA V NOB

SLAVKO * 14. 3. 1921 + 20. 2. 1943

JELKO *23. 3. 1923 +7. 2. 1944

V Idrijskih Krnicah, blizu domačije na Rupi, domačini že vsa leta vzdržujejo preprost lesen križ na mestu, kjer so Nemci v zadnji ofenzivi leta 1945 pobili šest od zajetih ranjencev iz Bolnice Pavla, iz Okrevališča št. 2 v bližini, ki so sicer napisani na spomeniku v Jagrščah. Dogodek je opisan v knjigi: Partizanska bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu, avtorice Pavla Jerina Lah, na strani 196.

Gre za posebno, preprosto a zelo pristno izvedbo obeležja.

Zadnja leta obeležje redno obiskujejo konec avgusta med pohodom po poti prenosa ranjencev in pred 1. novembrom med pohodom ob obeležjih na območju Idrijskih Krnic.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

(na obeležju ni nobenega napisa)

• Milan Dušan Vrčon. Sistory. 
  datum rojstva: 1. 8. 1911, kraj rojstva: Dobravlje, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: XIX. SNOUB Srečka Kosovela,2. bat., 2. četa, datum smrti: 31. 5. 1944, kraj smrti: Dobravlje, kraj pokopa: Dobravlje, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote 

• Fotografija: Vrčon Dušan Geneanet, Pokopališče Dobravlje, str. 8. 

»SEZNAM BORCEV JUŽNOPRIMORSKEGA ODREDA, 5. BRIGADE S. GREGORČIČA IN PRIMORSKEGA ODREDA 
[…] 
Priimek, ime, partizansko ime     Vrčon Dušan 
Rojstvo                                        01. 08. 1911 
Kraj                                              Dobravlje 
Vstop v NOV                               10. 02. 1943 
Opombe                                       padel 

• Olga Čibej-Lipušček, Boj za življenje, Spomini partizanke Olge, Portorož: samozal., str. 203. 

»Padli 
[…] 
Vrčon Dušan-Milan, Dobravlje 
1911−1944« 

• Lado Ambrožič - Novljan, Cankarjeva brigada, Knjižnica NOV in POS 9, Ljubljana: Partizanska knjiga in Odbor Cankarjeve brigade v Ljubljani, 1975, str. 860. 

Opomba 
Vrčon Dušan je napisan tudi na spominski plošči V spomin padlim za svobodo v Dobravljah. 

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

VRČON 
DUŠAN 

1911      1944 

Grižonič Stanislav. Sistory.

 .
 Podatek o dnevu in mesecu  smrti je v Sistory (13. 10.) drug kot na nagrobniku (20. 11.).

            »GRIŽONIČ STANISLAV (Josip), Gažon
rojen 6. 4.  1927, kmečki delavec, pripadal 9. SNOUB »Kočevski«, padel 13. 10. 1944 v Suhi krajini)

(Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.744)

Kraj njegove smrti je Hinje, kjer stoji spomenik  z njegovim imenom na spominski plošči padlim partizanom. 

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

[fotografija               GRIŽONIČ STANISLAV
  v medaljonu]     * 6. 4. 1927       + 20. 11. 1944

Spominsko ploščo na gasilskem domu v Zabreznici so v spomin padlim članom društva gasilci odkrili leta 20. 6.1965.

Viri:

EŠD 17611
Arhiv Združenja ZB NOB Jesenice.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 207.
Fotografije: Marko Gričar.

V SPOMIN
USTANOVNIM
PADLIM IN UMRLIM
ČLANOM DRUŠTVA
SLAVA JIM!
PGD ZABREZNICA
20. 6. 1965

Pred vhodom v nekdanjo tekstilno tovarno »Inteks« (ki je bila nato v sestavu kombinata »Tekstilindus«), Kranj, Savska cesta 34, je delovni kolektiv že 1. decembra 1946 postavil svojim padlim tovarišem lep spomenik, eden prvih na Gorenjskem.

Spomenik ima (je imel) obliko gornjega dela jonskega stebra s figuralno plastiko (partizanka podpira ranjenega tovariša) na vrhu. Višina celotnega spomenika je (je bila) 285 cm (premer stebra 75 cm, višina bronastega kipa pa je 120 cm). Steber je izdelan iz istrskega kamna.

Načrt za spomenik je napravil arhitekt Miloš Magolič, bronasta plastika pa je delo kiparja Borisa Kalina.

OPOMBA: Danes se na lokaciji, kjer bi spomenik moral stati, nahaja zgolj podložna betonska plošča 1,5 m x 1,5 m (slika 2). Po pogovoru z ZVKDS-OE Kranj smo v letu 2014 izvedeli, da je bil spomenik padlim delavcem tovarne Inteks fizično odstranjen ob stečaju te tovarne, v letu 2003 in shranjen v Gorenjski muzej v Kranju. Še vedno je tam. ZVKDS in ZB NOB Kranj o odstranitvi (deponiranju) nista bili obveščeni.

OPOMBA 1: danes, 25. 10. 2022, je spomenik še vedno konzerviran v Gorenjskem muzeju.

VIRI: 

"V tovarni Inteks v Kranju so odkrili spomenik padlim", Slovenski poročevalec, 15. 12. 1946, str. 3 (vir slike 4) (povezava). 

Pomniki NOB v občini Kranj, str. 21.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 230.

            http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21452

EŠD:  21452, memorialna dediščina

(napis na robu podstavka)

ŽIVLJENJE
ZA SVOBODO
SO ŽRTVOVALI

(napis na stebru)

BENEDIČIČ ALBIN – BENEDIČIČ RUDOLF – BOGATAJ MIHA – BOJCAR MILAN – BEŠTER JANEZ – DODIČ JOŽE – FILIPOVIČ IVAN – GUČEK ANTON – HROVAT ALOJZ – JELENC STANISLAVA – JELENC GREGOR – JELENC MARJAN – JERMAN ROK – KALAN JOŽE – KMET ANDREJ – KOVAČIČ IVAN – KRIŽNAR FRANC – KRT DRAGO – KUNSTL VLADIMIR – KURAT MILKA – LIKOZAR IVAN – MAJERŠIČ KAREL – MIKLAVČIČ ANDREJ – MOŽINA JAKOB – NOVAK KAROL – OGRIZEK IVAN – OPREŠNIK VALENTIN –  OSELJ IVAN – OSELJ MARIJA – PINTAR FRANC – PRAVST JOŽE – RADMILIČ JOŽE – RETELJ ANTON – ŠENK IVAN – ŠTEMPIHAR FRANC – TIŠLAR PAVLA – VIDIC ALBERT – VOŠNJAK ALOJZ – ZLATE JANEZ – ZUPAN PETER – ŽIROVNIK ANTON

Ni v RKD.

 V SPOMIN  PADLIM
1941   [zvezda]   1945
.
AČKUN RADO                                1925 – 1945
AHAC MIHAEL                                1920 – 1944
BREZOVŠEK ALOJZ                      1921 – 1944
ČEBIN JOŽE                                   1914 – 1945
GORENC JULIJ                              1920 – 1944
HUŠ AVGUST                                 1903 – 1944
HRIBAR MATIJA                             1908 – 1945
KLANJŠEK MIHAEL                       1905 – 1944
KLANJŠEK AVGUST                      1911 – 1944
KLANJŠEK FRANC                        1921 – 1945
KAPELARI FRANC                         1917 – 1945
KUPŠEK IVAN                                1920 – 1944
KUPŠEK JOŽE                               1934 – 1945
KURENT ALOJZ                             1914 – 1944
LAZNIK VENČESLAV                     1909 – 1944
LORBER ANTON                            1922 – 1944
LUŽINA FRANC                              1922 – 1944
MATKO FRANC                              1920 – 1945
OROŽEN FRANC                           1893 – 1944
OJSTERŠEK ANTON                     1899 – 1944
PEVEC HERMAN                           1909 – 1944
POTEKAL CIRIL                             1898 – 1944
RAVNIKAR ALOJZ                          1910 – 1944
RAVNIKAR RUDOLF                      1916 – 1945
RINALDO VENČESLAV                  1894 – 1945
SAKELŠEK FRANC                        1928 – 1945
ŠRAML MIHAEL                             1920 – 1944
ŠMIT IVAN                                      1907 – 1945
ŠIVEC MARIJA                               1891 – 1945
ZAVRL ERNEST                             1926 – 1944
ZAGOŽAN FRANČIŠKA                 1887 – 1942
ZAGOŽAN ANTON                         1909 – 1942
ZAGOŽAN KRISTINA                     1921 – 1942
ZAGOŽAN MARTIN                        1914 – 1942
.
MLADINA ZA VZOR TI NAJ BODO
TE ŽRTVE BORBE IN TRPLJENJA!
.
ZB – NOV                   ČEČE, 4. 7. 1957

• Aleksander Pavlič. Sistory.
  datum rojstva: 26. 2. 1914, kraj rojstva: Strmca, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: I. SNOUB Toneta Tomšiča, intendant, datum smrti: 13. 7. 1942, kraj smrti: Karlovica, kraj pokopa: Lužarji, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote

• Fotografija: Pavlič Aleksander Pokopališče Lužarji – Nova vas, Geneanet, str. 2.

»Pavlič Aleksander, partizan Šercerjevega bataljona Krimskega odreda. Rodil se je 28. novembra 1914 na Strmci, občina Cerknica.
Po poročilu tajne obveščevalne službe (TOS) MVAC so 25. avgusta 1942 pri Lužarjih pripadniki vaške straže napadli partizane, ki so spali pod nekim kozolcem. Ubili so ga skupaj s partizanom Logovilčevim Mihom. Pokopan je bil na pokopališču Sv. Ožbolt Lužarji.«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba1 995,  str. 161.

Datum smrti v Sistory je drugi kot v Grgičevi knjigi.

PAVLIČ
      ALEKSANDER
      1914 - 1942
UBIT PRI VINTARJIH OD
ČRNE ROKE

GUZEJ VIKTOR

KAJTNA IVAN 

PADLA ZA SVOBODO

SLOVENSKEGA NARODA

21. 1. 1944

• EŠD 5733

Pokončni kamnit kvader, visok 1,5 m, s posnetimi ogli ima na sprednji strani vklesan napis in imena partizanov in aktivistov OF, ki so jih pripeljali iz ljubljanskih zaporov in pobili 4. maja 1945. Vklesanih je 27 imen in ne 26 kakor je vklesano v uvodnem delu!

Na rdeči stoječi tabli desno ob kamnitem bloku je napis:

Postoj in preberi!

Po ljudskem izročilu je bilo na tem območju več "volčjih jam", v katere so takratni grofje lovili volkove.

Četrtega maja 1945 so na ta kraj iz ljubljanskih zaporov okupatorjevi pomočniki pripeljali svobodoljubne ljudi, jih mučili in na krut način usmrtili, zmetali v dve volčji jami in kraj skrbno prikrili.

Spomenik žrtvam je spomin in opomin krutostim vojne.

(na puščici-kažipotu: Druga volčja jama 30 m)

Spomenik je bil odkrit 19. septembra 1959. Ni znano, kdo je njegov avtor.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 103.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 67.

V TEM TIHEM DELU GOZDA SO BELOGARDISTIČNI ZLOČINCI NA PREDVEČER ZMAGE

4. MAJA 1945

NEČLOVEŠKO MUČILI IN UBILI ŠESTINDVAJSET PARTIZANSKIH BORCEV IN AKTIVISTOV OF

                     [zvezda]

ČOP TONČEK, DOLHAR ANGELA, GERŽINIČ NEDA, GORIŠEK MARTIN, KAMNIKAR VIKTOR, KAPLAN FRANC, KNEZ ANTON, KRAIGHER DR. VITO, KRIŠTOF IGNAC, KURNIK KAROL, KURNIK RUDI, MALAHOVSKY MARICA, ARKO MARICA, ARKO DARJA, MEKINA LEOPOLDINA, MESESNEL DR. FRANCE, NEUBERGER DR. MAVRICIJ, NOSAK LEOPOLD, POLC NIKOLAJ, PRIJATELJ MILKA, RAUBAR RUDOLF, SEVER ING. RIHARD, ŠUŠKOVIČ ING. VIKTOR, TOMŠIČ DR. STANKO, TUMA DR. BORIS, TUMA ING. ZORAN, ARKO BREDA.

• Alojz Golja.  Sistory. 

»Padli
[…]
Golja Alojz, Srednja Kamolja [Kanomlja]
1925−1943«

• Lado Ambrožič - Novljan, Cankarjeva brigada, Knjižnica NOV in POS 9, Ljubljana: Partizanska knjiga in Odbor Cankarjeve brigade v Ljubljani,  str. 850.

» II.
[…]
9. GOLJA Alojz, partizan. Rodil se je 23. junija 1925 v Spodnji Kanomlji pri Idriji. V NOV je bil od januarja 1943. Padel je 27. julija 1943 v Žužemberku. 
(Vir: kartoteka Cankarjeve brigade; L. Ambrožič, Cankarjeva brigada, str. 225 in 850)

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 157.

 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

• Valentin Golja. Sistory. 

»SEZNAM BORCEV NOV JUGOSLAVIJE, KI SO PRIŠLI IZ AFRIKE IN RAZPOREJENI V RAZNE ENOTE PADLI
[…] 
GOLJA Valentin (r. Idrija). p. 18. 10. 1944 - Ston, Dalmacija

• Srečko Vilhar, Albert Klun, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki, Knjižnica NOV IN POS 38, Ljubljana: Osrednji odbor prekomorskih brigad v Ljubljani in Partizanska knjiga, 1970, str. 317.

 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

• Franc Česnik. Sistory.

»Padli
[…]
Česnik Franc, Srednja Kamolja [Kanomlja]
1924−1944«

• Lado Ambrožič - Novljan, Cankarjeva brigada, Knjižnica NOV in POS 9, Ljubljana: Partizanska knjiga in Odbor Cankarjeve brigade v Ljubljani,  str. 848.

» II.
[…]
3. ČESNIK Franc, partizan 1. čete 3. bataljona. Rodil se je 11. oktobra 1924 v Srednji Kanomlji pri Idriji. Bil je delavec. V NOV je bil od 3. januarja 1943. Padel je 10. januarja 1944 pri Rakitnici.
(Vir: kartoteka Cankarjeve brigade; L. Ambrožič, Cankarjeva brigada, str. 438, 848)

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 157.

»SEZNAM BORCEV JUŽNOPRIMORSKEGA ODREDA, 5. BRIGADE S. GREGORČIČA IN PRIMORSKEGA ODREDA
[…]
Priimek, ime, partizansko ime     Česnik Franc
Rojstvo                                        11. 10. 1924
Kraj                                              Sr. Kanomlja
Vstop v NOV                               12. 12. 1942
Opombe                                       padel«

• Olga Čibej-Lipušček, Boj za življenje, Spomini partizanke Olge, Ob 50-letnici priključitve Primorske k matični domovini Sloveniji,                                                       Portorož: samozal., str. 180.
  
  
• Fotografija: Golija Valentin, Alojz, Česnik Franc Geneanet, pokopališče Spodnja Idrija - Na vasi, str. 30. 

[križ]

                           GOLIJA

VALENTIN    1916      PADEL V NOV 1944
ALOJZ           1925      PADEL V NOV  1944

ČESNIK FRANC  1924  PADEL V NOV 1944

Reliefna plošča na skali v spomin Pavlu Tavčarju in Kristlu Korošcu, 1943 padlima kurirjema Pokljuške čete. Plošča, izdelana v metalurški šoli in livarni Železarne Jesenice, je bila na pobudo Občinskega odbora ZZB NOV Bled in Krajevni odbor ZB NOV Bohinjska Bela odkrita leta 1960.

• EŠD 13201
• Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 81-82.

Kot žrtvi izdajstva sta 

padla 25. 5. 1943 v bližini 

tega kraja

kurirja Tavčar Pavel roj. 1923

Korošec Kristel roj. 1924

Piramidalna skala (postavljena 24. aprila 1954), v katero je vzidana pokončna pravokotna kamnita plošča z vklesanim posvetilom, stoji na kraju, kjer so aprila 1943 padli štirje partizani.

• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec 1978, str. 40.
• EŠD 22744

      [zvezda]
 Na tem mestu so
padli dne 15. 4. 1943
SEVER EGIDIJ
MOČILNIKAR VIKTOR
OCVIRK HINKO
BITENC IVAN
V borbi z domačimi
izdajalci.