Koordinacijsko združenje kraških vasi, Društvo TIGR Primorske in Odbor za proslavo bazoviških žrtev so v soboto 8. novembra 2025 ob 96. obletnici skupnega sestanka članov Borbe in TIGR-a v gozdu Salcer pri Padričah  pripravili slovesnost, s katero so se spomnili tega prelomnega sestanka primorskih protifašistov. Dne 3. novembra leta 1929 so se namreč v kraški jami v gozdu Salcer v največji tajnosti zbrali člani organizacij Borba in TIGR in se dogovorili o skupnem boju proti vse bolj agresivnemu italijanskemu fašizmu. Sestanka v Padričah se niso uspeli udeležiti predstavniki iz Gorice. Sestanek je bil sklican, ker so fašisti le dobra dva tedna pred sestankom, natančneje 17. oktobra 1929 v Pulju ustrelili borbaša in pomembnega voditelja istrskega odpora Vladimirja Gortana. Sestanek v pečini je vodil Vekoslav Španger, vsi prisotni pa so se dogovorili, da se bodo še bolj odločno uprli fašizmu, katerega načrt je bil izbris prisotnosti Slovencev in Hrvatov  znotraj rapalske meje.

Slovesnost se je pričela s tradicionalnim pohodom v gozdu Salcer, ki na južni strani nudi čudovit razgled na celoten Tržaški zaliv vse do obzorij Istre. Pred obeležjem oz. spominskim kamnom, ki je bil že večkrat tarča vandalskih napadov in je sedaj obnovljen, je uvodoma zaigrala godba Viktor Parma iz Trebč. Ob spomeniku je bila na novo postavljena nova dvojezična informacijska tabla, ki obiskovalcem dobro obiskane turistične poti po gozdu Salcer pove, kaj se je na tem mestu dogodilo leta 1929. Tablo so odkrili Karlo Grgič, ki skrbi za spomenik, Miran Dolhar, vodja Območne enote Tržaška in predsednik Društva TIGR Primorske Gorazd Humar, ki je prisotne tudi pozdravil v imenu društva.

Glavni govornik na slovesnosti je bil tržaški zgodovinar in velik poznavalec primorskega protifašizma Milan Pahor, ki je opisal zgodovinske okoliščine, ki so pripeljale do skupnega srečanja borbašev in tigrovcev. Poudaril je povezanost istrskih in tržaških protifašistov, posebej še po tem, ko je bil ustreljen Vladimir Gortan. Sestanku so sledile številne akcije borbašev, ki so posledično pripeljale do 1. tržaškega procesa z ustrelitvijo štirih junakov  na bazovski gmajni.

Vir: tigr-drustvo.si

Geslo za iskanje: TIGR123

• Franc Gačnik. Sistory.
  datum rojstva: 13. 7. 1927, kraj rojstva: Razdrto, vojni status: NOV in POS, datum smrti: ??. ??. 1944, kraj smrti: Spodnja Slivnica, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

[križ]

GAČNIK

PRERANI DOM

SIN FRANC GAČNIK
* 16. 3. 1927        + PADEL 1944

Pri Trpinovih (sedaj pri Martinu Kosu) je bila avgusta 1939 partijska konferenca okrožnega komiteja KPS Ljubljana-okolica. Med udeleženci so bili tudi člani CK KPS. Vida Tomšič je v svojem govoru med drugim tudi nakazala nujnost vključevanja žena v KP.Vir: Vodnik po partizanskih poteh.

V RKD je naslednji opis:

Pravokotna kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita 22. julija 1960) je vzidana na hiši, kjer je bila avgusta 1939 konferenca okrožnega komiteja KPS Ljubljana. Ploščo so sneli 1992. (MK)

EŠD: 5669

Plošča, ki je bila odkrita 22. julija 1960, je izdelal kamnosek Novak. Pobudo za postavitev je dala krajevna organizacija ZB NOV Gameljne - Rašica.

Vir: Spomin je moč - Pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Gozdana Miklič, izdala in založila OK SZDL Ljubljana-Šiška, tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, 1985, str. 84-85.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 55.

V TEJ HIŠI JE BILA
AVGUSTA 1939
OKROŽNA PARTIJSKA
KONFERENCA.
ODKRITO 22. VII. 1960.

Na pokopališču v Hrovači je na starem delu pokopališča bil kompleks grobišč padlih borcev NOV in žrtev okupatorjevega terorja, v katerem je uradno pokopano 42 padlih. Med njimi je tudi Anton Majnik, predvojni član društva TIGR, ki je padel v Ribnici v noči iz 21. na 22. november 1943 ter tudi Mato Smuk, nekdanji poveljnik kurirjev na postaji "TV-11", ki je umrl 1.1.1951.

Med pokopanimi so tudi padli pripadniki "ruskega bataljona" ki so sodelovali v zadnjem napadu na Ribnico ter doživeli hude izgube. Najprej so bili pokopani zunaj pokopališča, desno od glavnega vhoda, kasneje pa prekopani v skupni grob, vendar tudi niso vsi zabeleženi. Nekateri iz te enote so pokopani tudi na pokopališču v Sodražici, dva,ki sta padla ob nemškem in domobranskem napadu na Kot, ali pa so podlegli ranam in umrli med transportom v divizijsko bolnico, ki je bila tedaj v Loškem Potoku. Tako je eden izmed njih pokopan na loško potoškem pokopališču in napisan na tamkajšnjem spomeniku ( Zinkarajev Piridijan).

 Pred leti se je grobišče fizično zmanjšalo in se je izdelal nov spomenik, posamezne  spominske plošče, ki so bile razporejene po zidu do stavbe, pa so zdaj  vgrajene tako, da je 8 plošč na levi in 8 plošč z napisi na desni strani.

Grobišče borcev, padlih 1943-45, je uredil Janko Hren 1954.

EŠD 17033

            V E Č N A  ☆  S L A V A

                         PADLIM V BOJU

                  ZA SVOBODO 1941 . 1945

VREČKO JULIJAN, padel 17.10.1943

MAJNIK ANTON,  učitelj - padel 22.11.1944

SIMČIČ ANTON, padel 1.10.1943

ŽNIDARŠIČ LADO, padel 10.9.1943

ZBAČNIK ALEKSANDER, padel 13.12.1943

JURIČ ANTON, padel 1943

VEGLIA ANGELO, padel 24.3.1944

OBLAK VINKO, padel 28.1.1943

SMUK MATIJA, 11.1.1943

TOMAŽIČ FRANC, padel 12.5.1945, 

4 nepoznani, padli 8.2.1945

ZUPANČIČ JOŽE, padel 26.10.1943

POLH ANTON, padel 1.2.1944

7 nepoznanih, padli 22.4.1944-IZ RUSIJE

5 nepoznanih, padli 1.2.1944

8 nepoznanih, padli 22.4.1944-IZ RUSIJE

6 nepoznanih, padli 29.3.1943

Plošča na Podobnikovi domačiji v Čekovniku je bila odkrita 25. 6. 2023 v spomin na 80 letnico požiga vasi in na prispevek krajanov med narodnoosvobodilno borbo.

Vas so požgali italijanski vojaki 23. junija 1943 kot maščevanje za napad na fašistično enoto v Razorih pod Vojskim. Pobili so 3 domačine, v internacijo odpeljali preko 20 moških in žensk in požgali četrtino vasi.

Pri Podobnikovih so se že leta 1942 začeli oglašati prvi organizatorji odpora na Primorskem, z Jankom Premrlom - Vojkom na čelu. Vojko je bil smrtno ranjen februarja 1943 v boju v dolini Idrijce pod Čekovnikom. 
Pomoč in zanesljivost domačinov Čekovnika in drugih bližnjih naselij  pa sta omogočali že leta 1943 nastanek organizirane partizanske sanitete na tem območju in delovanje partizanske bolnice Pavla. Od skupno trinajstih najpomembnejših lokacij je, le kakšne 3 km zračne linije preko doline Idrijce, od julija 1944 delovala bolnišnica pod Hudim poljem nad Krekovšami, osrednja postojanka (imenovana Zadnja centrala) z 9 barakami in vso potrebno opremo, celo z malo pretočno elektrarno. Do pomladi 1945 so v Čekovniku postavili še oddelek za invalide.

Tudi človeške žrtve med NOB so bile velike. Od 340 prebivalcev Čekovnika je izgubilo življene preko 30.

V okviru slovesnosti ob odkritju plošče sta Marija Žgavec in Aleksander Mohorič, ki sta bila kot majhna otroka priči požigu svojega doma, skupaj z Borutom Pahorjem posadila drevo spominjanja – hruško, kot spomin na človečnost in simbol pričakovanja toplih medčloveških odnosov.

TO OBELEŽJE JE BILO POSTAVLJENO NA DAN
POSADITVE DREVESA SPOMINJANJA,
OB 80. OBLETNICI POŽIGA
DOMAČIJ V ČEKOVNIKU JUNIJA 1943
IN ZA ZASLUGE KRAJANOV PRI DELOVANJU
BOLNIŠNICE PAVLE.

Čekovnik, 25.6. 2023                                      
                                Krajani in ZB Idrija-Cerkno

• Jože Dečeko. Sistory. 
  datum rojstva: 17. 10. 1926, kraj rojstva: Pristava ob Krki, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: V. SNOUB Ivana Cankarja, borec, datum smrti: 10. 4. 1943, kraj smrti: Čatež pri Zaplazu, kraj pokopa: Trebnje, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: ?

»DEČEKO Jože, partizan. Rodil se je 15. oktobra 1926 v Pristavi pri Kostanjevici ob Krki. V NOV je bil od 3. aprila 1942. Padel je 10.aprila 1943 na Zaplazu.
(Vir: Kartoteka Cankarjeve brigade; L. Ambrožič, Cankarjeva brigada, str. 170 in 849)«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 149.

• Fotografija: Dečeko Jože   Geneanet, Pokopališče Podbočje, str. 31.

DEČEKO - VI

sin JOŽE     * 15. 10. 1926
padel kot kom. voda  13. 1. 1943

počivajte v slovenski zemlji v miru vsi,
žrtve preteklih, težkih dni.

Poleg so ostaline bunkerja

1942-1945

DELOVNI KOLEKTIV IZOLIRKA

Na tovarni kovinske galanterije (prej tovarna Eka) je bila spominska plošča z imeni šestih delavcev te tovarne, padlih v NOB in umrlih v koncentracijskih taboriščih. Spominsko ploščo je izdelal kipar Stane Kolenc. Svečano so jo odkrili 28. septembra 1947.

• Janez Horvat, "Odkritje spominske plošče padlim borcem v Tovarni kovinske galanterije EKA", Slovenski poročevalec, 2. 10. 1947, str. 6 (povezava).
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 18.
• Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 138-139.

OMAHEN ROMAN --
KOMANDANT ČETE 1912--1942 LIPOGLAV
VODOPIVEC JULIJAN 1921--1944 KOROŠKA
   ZALOKAR PAVEL 1920--1944 MENGEŠ
  KAVČIČ JANKO 1919--1943 PRIMORSKA
       VOVK ALBIN 1921--1943 ITALIJA
     BINDER RADO 1924--1942 ITALIJA
.
    PADLIM TOVARIŠEM ZA SVOBODO

• Franc Vogrinc. Sistory. 

»IZGNANCI, UMRLI V NEMČIJI, NA OKUPIRANIH OZEMLJIH POLJSKE IN FRANCIJE (ŠLEZIJE, ALZACIJE IN LORENE) TER NA POTI V DOMOVINO NA ČEŠKEM, MADŽARSKEM, V SRBIJI IN NA HRVAŠKEM
[…]
Zap. številka                     626.
Priimek in ime                  VOGRINC FRANC
Datum in kraj rojstva        05. 12. 1869, JERESLAVEC - KAPELE
oziroma izgona
Datum in kraj smrti           …, 1945,PADERBORN«
•    Slovenski izgnanci 1941 - 1945, umrli v tujini, Seznam, Ljubljana: Društvo izgnancev Slovenije 1941−1945, 1995, str. 17.

- - - - - - - - - - - - - - - - - -- - - - - - - -

• Vincenc Šepec. Sistory. 

»IZGNANCI, UMRLI V NEMČIJI, NA OKUPIRANIH OZEMLJIH POLJSKE IN FRANCIJE (ŠLEZIJE, ALZACIJE IN LORENE) TER NA POTI V DOMOVINO NA ČEŠKEM, MADŽARSKEM, V SRBIJI IN NA HRVAŠKEM
[…]
Zap. številka                     551.
Priimek in ime                  ŠEPEC VINKO
Datum in kraj rojstva        28. 03. 1923, JERESLAVEC - KAPELE
oziroma izgona
Datum in kraj smrti           11. 11. 1944, KEDINGEN«

• Slovenski izgnanci 1941 - 1945, umrli v tujini, Seznam, Ljubljana: Društvo izgnancev Slovenije 1941−1945, 1995, str. 16.

• Fotografija: Vogrinc Franc, Šepec Vinko Geneanet, Pokopališče Kapele, str. 5.

[križ]

VOGRINC ANA
ROJ. ŠEPEC

ŠEPEC VINKO
* 18. III. 1923        + 11. XI. 1944

[plošča spodaj posebej]

VOGRINC FRANC UBIT V KZ WELWELSBURG  D
ŠEPEC VINKO UBIT NA BEGU V KEDANGE  F

NAJ POČIVAJO V MIRU V TUJI ZEMLJI

Grobišče s spominskim kamnom s peterokrako zvezdo v spomin na partizanko in partizana 23. Srbske divizije, ki sta padla v borbi z ustaši dne 11. 5 .1945.

EŠD 4424

Vir: Vodnik 479

     DNE 11.5.1845

STA PADLA BOREC

IN BORKA 12. BRI-

GADE 23. SRBSKE

DIVIZIJE NOV

    SLAVA NJIMA

Na pročelju Osnovne šole Janka Padežnika je bila vzidana spominska plošča Marku in Petru Kamenšku, ki sta to šolo obiskovala in padla kot partizana. Plošča je bila odkrita leta 1965. Trenutno je ni na fasadi in je spravljena v šolskem skladišču. 

Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 533.

Spominska plošča je bila prestavljena s pokopališča na mrliško vežico čez cesto.

Opomba Mojce Luštrek: "Domačin nama je razložil, da plošča prej ni bila na pokopališču, ampak je bila na spomeniku, ki je stal levo od sedanje mrliške vežice. Zaradi njene gradnje so ga porušili. Na vežici zdaj ni originalna plošča s spomenika, ampak je nadomestna iz drugačnega kamna in manjša, a z enakim besedilom.

V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU
1941  -  1945 JE NA OBMOČJU 
BELIH VOD ZA SVOBODO IN LEPŠE 
ŽIVLJENJE SLOVENSKEGA NARODA 
PADLO 26 PARTIZANSKIH BORCEV.
      SLAVA PADLIM JUNAKOM!

                      OO ZZB NOV VELENJE