| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Voglje - spominska plošča padlim borcem |
OPIS OBELEŽJA: Na zahodnem delu Doma vaščanov (pročelje-frčade trgovine) v Vogljah (slika 2 in 3) je nameščena spominska plošča z imeni padlih borcev in talcev na vogljanskem področju. Plošča ima vklesan napis s podatki žrtev. Prvotno spominsko ploščo na Dom gasilcev je dal vzidati krajevni odbor ZB NOV Voglje, odkrita pa je bila 10. julija 1955. Načrt zanjo je izdelal gradbeni tehnik Hinko Ciglič. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 185-186. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 234. Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 88-89. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21582 EŠD: 21582, memorialna dediščina Opomba1: Voglje – spominska plošča padlim na Domu gasilcev je bila že več let propadajoča in zanemarjena, črkovni zapisi nevidni. Zaradi dotrajanega objekta Dom gasilcev v Vogljah, ki bo potreben rušitve in ker originalne plošče ni bilo možno odstraniti v celoti, je občina Šenčur kot investitor, po predpisanih kulturnovarstvenih pogojih s strani ZVKDS in v sodelovanju z OO ZB NOB Šenčur ter ZB NOB Kranj, pri kamnoseku naročila novo ploščo in jo namestila na Dom krajanov v Vogljah, v januarju 2019. Konec marca 2019 je kamnosek namestil še reliefno rdečo zvezdo in držalo venca. Opomba2: Na prvotni spominski plošči je bilo v podatkih žrtev precej napak, ki so po temeljiti preverbi v registru prebivalstav na Upravni enoti v zapisih na novi plošči odpravljene, kot je to zahteval ZVKDS. Kljub temu je napačno še sledeče: zapis smrti Miha Bizjaka 26.7.1942 je napačen, pravilno je 13.7.1942. Pri Francu Štempiharju je napisano napačno Zg. Trebuša, pravilno bi bilo Gor.Trebuša. |
Prvotna spominska plošča je bila nameščena na Domu gasilcev Na vasi 23, sredi vasi Voglje, nova Spominska plošča je pritrjena pod levim oknom Z stene trgovine (frčade) Doma vaščanov v Vogljah, Na vasi 21. |
ŽRTVE NACIZMA IN FAŠIZMA Z OBMOČJA VOGELJ Miha Pušavec * 21. 9. 1901 + 27. 12.1941 Pasja ravan Franc Zupanc * 14.10.1923 + 2. 2. 1942 Bašelj Štefan Bizjak * 26.12.1918 + 24. 3. 1942 Voglje Miha Bizjak * 8. 1. 1907 + 26. 7. 1942 Storžič Alojz Bukovnik * 26.6. 1921 + 14. 9. 1942 Udin boršt Janko Oselj * 24.9. 1922 + 14. 9. 1942 Udin boršt Mara Oselj * 6. 9. 1925 + 3. 5. 1944 Olševek Janko Molj * 20.3.1903 + 15. 6. 1944 Storžič Stanko Zupanc * 29. 4.1930 + 20. 6. 1944 Jelovica Jože Sekne * 25.11.1909 + 9. 8. 1944 Možjanca Jože Bobnar * 20. 1.1927 + 28. 8. 1944 Rašica Stanko Gregorčič * 27.3.1924 + 28. 8. 1944 Rašica Andrej Pušavec * 12.11.1903 + 28. 8. 1944 Rašica Jakob Pušavec * 26.7.1899 + 12. 1. 1945 Gornji Grad Jernej Oselj * 22. 8.1906 + 24. 3. 1945 Porezen Janko Oselj * 17.6. 1921 + 24. 3. 1945 Porezen Franc Štempihar * 26.10.1900 + 3. 4. 1945 Gor.Trebuša TALCI Janez Zlate * 10. 2. 1914 + 29. 3.1942 Begunje - Draga Franc Zupanc * 10.10.1898 + 7. 7. 1942 Črna pri Kamniku Franc Režek * 17. 4. 1909 + 1.11. 1944 Kranj Franc Šimnovec * 10.12.1916 + 2. 3. 1945 Voglje Smrt fašizmu – svoboda narodu ! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014, marec 2019 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Šenčur |
Voglje, 8, Podatek ni javen |
|
Miran Cizelj, Spodnje Vetrno |
Plošča je bila odkrita na pobudo alpinističnega odseka Planinske zveze Slovenije 5. avgusta 1963. Miran Cizelj. Wikipedija. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 74. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 279. |
Spodnje Vetrno 1. |
Le nikar ne jočite za nami Miran Cizelj 8. 5. 1915 Alpinistični odseki PZS |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15. 4. 2017 |
— |
— |
— |
spominska ploša |
Tržič |
— |
|
Preddvor pokopališče, rodbina Gros |
Za Dušana Nestoroviča Sistory ne pokaže podatkov. Geslo: sistory0 ______________________________________________________________________ Za Rudolfa Grosa Sistory pokaže Datum rojstva: 17. 4. 1905, Kraj rojstva: Klanc pri Kranju, Kraj bivanja: Zgornja Bela, Datum smrti/izginotja: 13. 6. 1944, Kraj smrti/izginotja: Noše pri Brezjah. »Rudolf GROS, ujet in ustreljen 13. junija 1944 v Nošah pri Brezjah, transportna četa Gorenjskega odreda.« (Nataša Budna, Izgube Gorenjskega odreda in II. oz. Poljanskega bataljona, Gorenjski partizan /Gorenjski odred 1942–1944/ , Kranj, 1992, str. 169) » […] Gros Rudolf, rojen 17. aprila 1905, Kranj 15. junija 1944, Lancovo (Radovljica) […]« Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja, Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj bocev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 210) ________________________________________________________________________ Za Cirila Grosa Sistory pokaže Kraj rojstva. Kranj, Kraj bivanja. Zgornja Bela, Datum smrti/izginotja: 26. 2. 1945, Kraj smrti/izginotja: Slavonski Brod, Država pokopa: Hrvaška. __________________________________________________________________ Za Metoda Grosa Sistory navaja Kraj rojstva: Klanec pri Kranju, Kraj bivanja: Zgornja Bela, Kraj smrti/izginotja: Brčko – Banovići, Kraj pokopa: Lovas, Država pokopa: Hrvaška. »[…] Gros Metod, rojen 2. julija 1921, Kranj 14. aprila 1945, sremska fronta […]« (Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja, Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj bocev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 210) »... ( umro u ambulanti ) , Alojz Božičnik , Živan Božić , Zdravko Bole , Tima Beraz , Žarko Bogosavljević , Miodrag Bogićević , Vitomir Nagić , Petar Vlajić , Borisav Spasojević , Lazar Vlalukin , Božo Geza , Jovan Guljan , Metod Gros ...« (Spletni vir: Gončin Milorad, U rovovima Srema, Beograd : Eksport-pres, 1981, str. 260 https://www.google.si/books/edition/U_rovovima_Srema/qWEgAAAAMAAJ?hl=sl&gbpv=1&bsq=metod+gros+u+rovovima+srema&dq=metod+gros+u+rovovima+srema&printsec=frontcover%20 Dostop: 18. 5. 2023) |
Pokopališče Preddvor |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 25.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
25.5.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Preddvor |
K. o. 2083 - Breg ob Kokri, parc. št. 307 |
|
Telesnovzgojno društvo PARTIZAN Domžale |
— |
Domžale, Kopališka cesta 004 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
25.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Telovadnica |
Domžale |
— |
||
Dolfe in Ivana Oblak, Slovenski Javornik |
Tu so pripadniki gestapovske črne roke v noči na 31. 3. 1944 umorili Dolfeta Oblaka in njegovo mater Ivano, aktivista OF. Plošča je bila odkrita 1953, izdelala jo je Železarna Jesenice, njen skrbnik je KO ZB. ob popisu za ZVK je bila plošča že v slabem stanju in soglasje z lastnikom Ludvikom Troho ni bilo urejeno. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 204. EŠD 5373 |
Dobravska cesta 2. Plošče ni več na obcestni fasadi te hiše. Pri obnovi hiše so ploščo odstranili in odložili pod teraso. Od tam sva ploščo, ki je ne nameravajo vgraditi nazaj na hišo, s stanovalko izkopala. Na svojo pobudo jo je stanovalka izročila popisovalcu in je do odločitve lastnikov o njeni nadaljnji lokaciji pri njem. |
V TEJ HIŠI STA BILA DNE 31. 3. 1944 |
— |
— |
Deponirani spomeniki |
— |
M. Hladnik 11. 8. 2017 |
— |
17.7.2025. 07:40 |
— |
Spominska plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 1708/2 |
|
Konferenca okrožnega komiteja KPS za Koroško na Ježevem |
Pod Belo pečjo v Bistri, med Smrekovcem in Raduho, je bila 12. in 13. maja 1943 organizirana prva konferenca koroških političnih in vojaških voditeljev za vzhodno Koroško. Konferenco je vodil sekretar OK KPS Pavle žavcer - Matjaž, organizator koroškega partizanstva. Na konferenci se je zbrala večina partijskih in političnih delavcev na Koroškem. Razen štirih članov okrožnega komiteja so bili prisotni aktivisti, ki so že delali na terenu ali pa so bili po konferenci poslani na teren in politični funkcionarji iz bataljona. Dnevni red konference je obsegal osem točk. Poleg političnega pregleda doma in v svetu so obširno razpravljali o političnem stanju na terenu , o organizacijskih oblikah, o kadrovanju, o razdelitvi dela in terena. Sprejeli so več pomembnih sklepov, ki so pomenili organizacijsko utrditev OF na tem področju. S konference so posdlali pozdravne brzojavke IO OF, glavnemu štabu NOV POS, CK KPS, protifašističnemu svetu narodne osvoboditve Jugoslavije in tov. Titu. Konferenca je bila pomemben delovni dogovor in je vnesla vsebinsko kvaliteto glede novih organizacijskih oblik političnega dela na Koproškem, organizirala je odbore kot nosilce uporniške akcije; na njej je bila podana zasnova načrtnemu kadrovanju za politično delo na terenu in v vojski. V spomin na belopeško konferenco so 16. avgusta 1970 odkrili na Ježevem travniku ob cesti Bistra - Logarska dolina spomenik. Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini. Avtorja: Profesor Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd EŠD 7717 |
Spomenik leži ob cesti Črna - Bistra - Bukovnik na Ježevem, tj. na vzhodni strani ob cesti Bistra - Logarska dolina, jugozahodno pod gozdarsko kočo Jež, h. št. 18. |
V NAJČRNI NOČI DOMOVINE ŽARNI KLIC SVOBODNIH GOR PRVA KONFERENCA OKROŽNEGA KOMITEJA KPS ZA KOROŠKO NA BELI PEČI 12. MAJA 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Alojz Ovnič |
— |
— |
Dodana fotografija 25.07.2021.
S. Gradišnik. Spomenik je bil verjetno ob gradnji ceste poškodovan.
S.Gradišnik. Zaradi počene osnove je eden od bronastih segmentov že izginil. 3.3.2023 |
Trije kamniti trikotniki s prirezanimi vogali na betonskem podstavku, ki jih na vrhu povezuje bronasta vaza |
Črna na Koroškem |
69 |
|
Dolga Poljana |
Ograjeni spomenik je iz kamnitih blokov z vzidano napisno ploščo 10 padlim borcem in žrtvam iz vasi. Avtor je A. Rustja. Odkrit je bil 22. 11. 1970.
|
V zahodnem delu vasi, v bližini domačije Dolga Poljana 20. |
PADLI ZA SVOBODO
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik. Dopolnil M. Kermavnar 19.8.2020 |
— |
— |
— |
— |
Ajdovščina |
2379 Budanje, 801/2 |
|
Brezje pri Dobu |
Spomenik so odkrili julija 1967 za občinski praznik. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 71-72. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 181. Na tem kraju je bilo 22. 8. 1941 ustreljenih pet talcev. Postavila Zveza združenih borcev Narodnoosvobodilne vojske Domžale julija 1967. EŠD 15843 |
Na križišču cest Škocjan-Krtina |
NA TEM MESTU SO NEMŠKI SLAVA ŽRTVAM FAŠIZMA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 2. 2017 |
— |
— |
— |
klesan spomenik |
Domžale |
1946 STUDENEC, 1949 |
|
Plošča braniteljem Kobariške republike |
Na ograjen travnat prostor je postavljena naravna skala. Pred njo je na betonski podstavek pritrjena bronasta napisna plošča. EŠD 20483 |
Pred slapom Boka pri hotelu BOKA na parkirišču. |
V spomin braniteljem severne meje osvobojenega ozemlja Kobariške republike septembra - oktobra 1943 1985 Krajani Bovške |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 23.4.2019 |
— |
— |
— |
Plošča na večjem kamnu |
Bovec |
2212 ŽAGA, 1854/3 |
|
Visoko pri Kranju - Spomenik Janezu Karunu |
OPIS OBELEŽJA: granitna skala z vklesanim posvetilom (višina 116 cm, širina 90 cm). ŽIVLJENJEPIS: Janez Karun se rodil 14. 9. 1913. Bil je sodar, poročen in oče treh otrok. Že pred vojno se je v tekstilni tovarni Jugobruna v Kranju, kjer je bil zaposlen, družil z naprednimi delavci in si tako izoblikoval napredno delavsko mišljenje. Po kapitulaciji starojugoslovanske vojske je prišel iz vojske nazaj na Visoko, kjer je skril vojaško obleko in orožje. Povezal se je s Tinetom Kokaljem in Mihom Seknetom in tako je že leta 1941 začel sodelovati z OF. Pripravljal je hrano in orožje za prve partizane. Z delom v OF je nadaljeval tudi v letu 1942. OPIS DOGODKA: 4. 8. 1942 so na njegov dom prišli okupatorjevi pomagači in gestapovci, da bi ga aretirali in odvedli. Da bi se rešil, je iz hiše stekel čez vrt, a na begu je bil smrtno zadet. Njegovo mater, ženo in tri majhne otroke so Nemci še isto uro odpeljali v internacijo. Prvo spominsko ploščo na Karunovi hiši, Visoko št. 44, je krajevni odbor ZB NOV Visoko odkril leta 1960. Ko pa so staro hišo podrli, so leta 1981 odkrili novo spominsko obeležje. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 179-180. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 60. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21596 EŠD: 21596 |
Spomenik stoji južno ob križišču cest Kranj - Jezersko, Visoko - Cerklje na Gorenjskem, severno ob hiši Visoko 44. |
KARUN JANEZ AKTIVIST OF PADEL ZA SVOBODO 4. 8. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
ZBNOB KO Visoko, Lado Nikšič |
— |
— |
— |
granitna skala |
Šenčur |
Visoko, 947/1 |
|
Pokopališče Glavica |
— |
— |
[zvezda] TUKAJ POČIVATA BORCA XII. SLOV. N.O.U.B PADLA ZA SVOBODO 30. 6. 1944 ZAGORC JANEZ * 1917 OREHOVICA PRI ŠENTJERNEJU GROZNIK ANTON * 1926 TUJI GRM PRI LJUBLJANI NAJ NJIMA BO LAHKA DOMAČA ZEMLJA |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik po fotografijah in informacijah Boža Flajšmana |
27.2.2024. 00:00 |
— |
Pokopališče Glavica, ob kapeli sv. Matije, občina Bosiljevo, Hrvaška |
nagrobniki |
Hrvaška, Bosiljevo |
— |
|
Srednja Kanomlja, Spomenik Francu Sedeju |
Spomenik predstavlja iz naravnih kamnov sezidan steber in vanj vzidana napisna plošča iz sivega marmorja. Datum odkritja: 1983 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 20303 |
Spomenik je postavljen na Mohoričevem hribu, severno in 1,2 km pod domačije Spodnji Belobrdar (Srednja Kanomlja 39). Dostop: pred ribogojnico v Srednji Kanomlji zavijemo levo preko Kanomljice na cesto proti Vojskemu. Čez 500 m zavijemo levo po asfaltirani cesti strmo v klanec. Po 800 m na koncu asfalta ostro zavijemo levo na strmo gozdno makadamsko pot, ki ni v najboljšem stanju. Po njej se peljemo 600 m in na levi ob poti uzremo spomenik. (GPS 46°01'18.4"N 13°57'29.7"E) |
NA TEM MESTU JE 6. MAJA 1943 ITALIJANSKO VOJAŠTVO USTRELILO 35-LETNEGA KMETA FRANCA SEDEJA SLAVA ŽRTVI ZA SVOBODO ZB KANOMLJA 1983 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 20.10.2019 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Idrija |
K. o. 2353 Srednja Kanomlja, parc. št. 21 ? |
|
Črnomelj, Spominska plošča delovanja uredništev osrednjih glasil NOB Slovenije |
V NOB med drugo svetovno vojno so se na območju Bele krajine rojevale številne ustanove, zametki organov in organizacij nov države Slovenije, ki v večini še danes nadaljujejo delo. Tako je bilo v Črnomlju 22. oktobra 1944 ustanovljeno tudi Društvo novinarjev Slovenije. Pomnik tega dogodka je na pročelju gradu na Trgu svobode v Črnomlju. V Črnomlju je v letih 1944/45 delovalo tudi uredništvo osrednjih glasil narodnoosvobodilnega boja ( Ljudska pravica, Slovenski poročevalec, Delavska enotnost, Novice idr.), zato je v spomin na to dejavnost Novinarsko društvo Slovenije 20. oktobra 1984 na pročelje stavbe v ulici Pod smreko 1 v Črnomlju namestilo bronasto spominsko ploščo. Ta plošča je bila ukradena 12. decembra 2011 in do danes plošče ne nepridipravov niso odkrili. Večina prebivalstva Bele krajine ima do tovrstne zgodovinske dediščine pozitiven odnos in je ne pozablja in ne zanemarja, celo skrbi zanjo in smo ponosni nanjo. Po dogovoru z ZVKD Slovenije, občine Čromelj in solastniki stanovanjske hiše Pod smreko 1 v Črnomlju je ZB za vrednote NOB Črnomelj sklenilo nadomestiti ukradeno spominsko ploščo in pokriti stroške iz prispevkov članstva. Načrt za ploščo je izdelal arhitekt Jurij Jaklič, marmorno ploščo pa so izdelali v Kamnoseštvu Plut in 8. decembra 2021 tudi postavili na prvotno mesto. Vsem sodelujočim hvala za skrb in pomoč! Vit: Postavili smo nadomestno spominsko ploščo,Jože Strmeca, Svobodna beseda, Ljubljana, januar 2022, str.11 |
Iz Kolodvorske ali Ulice 21. oktobra se zavije na Ulico pod smreko in se pride do hišne številke 1. |
V TEJ STAVBI JE V LETIH 1944 - 1945 DELOVALO UREDNIŠTVO OSREDNJIH GLASIL NOB SLOVENIJE . PLOŠČO JE POSTAVILO DRUŠTVO NOVINARJEV SLOVENIJE 20.X.1984 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
27.12.2022 D.Divjak |
28.1.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča-nadomestna |
Črnomelj |
K.o.: 1535 - ČRNOMELJ, št.parc.: 959/10 |
|
Začetek upora, Križe |
Nekdanja orožniška postaja, na katero je bil 1. 8. 1941 izveden partizanski
napad. Odkrita 1984. |
Na obcestni fasadi hiše na Hladnikovi ulici 23, Križe. |
Z napadom na žandarmerijsko postajo, ki je bila v tej hiši, in z drugimi oboroženimi akcijami v noči na 1. avgust 1941 se je začel upor proti okupatorju na tržiškem območju. OO ZZB NOV Tržič |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 4. 2017 |
6.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 6.5.2023, dodal fotografiji 3/1 do 3/3 |
spominska plošča |
Tržič |
— |
|
Knjižnica partizanske literature |
Knjižnica je bila ustanovljena leta 2018 in danes šteje 2.500 knjig partizanskega opusa. Tel 051 822 926Vir: FB, 23.11. 2023 |
Ljubljana, Savsko naselje, Belokranjska 6, 1. nadstropje. |
Knjižnica partizanske in borčevske literature Savsko naselje. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
23.11.2023. 00:00 |
— |
— |
objekt |
Ljubljana |
— |
|
Koritno |
Jože Valant iz Ribnega in Anton Pihler iz Litije sta padla ob napadu Prešernove brigade na nemške priseljence na Koritnem. Odkrita 22. 7. 1959 na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Ribno, izdelal ga je kamnosek Alojz Vurnik. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 248. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 118-119. EŠD 13188 |
Koritno, zraven hiše št. 30 |
Ob napadu Prešernove brigade na nemške priseljence na Koritnem sta v tej bližini 26. maja 1944 junaško padla partizana Jože Valant iz Ribnega, Anton Pihler iz Litije. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, foto 23. 7. 2013 |
— |
— |
— |
naravni kamen |
Bled |
2192 RIBNO, 1375/3 |
|
Spominska plošča padlim gasilcem |
Spominska plošča padlim borcem NOV in žrtvam okupatorjevega nasilja, ki so bili člani prostovoljnega gasilskega društva Javornik - Koroška Bela. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 204. Fotografije: Marko Gričar. |
Gasilski dom Koroška Bela, Prosvetna cesta 11. |
V TRAJEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 27. 4. 2017. |
— |
— |
— |
Bronasta plošča na steni gasilskega doma. |
Jesenice |
2178 KOROŠKA BELA, 133/8 |
|
Lokomotiva, Črnomelj |
Parna lokomotiva z oznako JŽ 25-018 je ena zadnjih parnih lokomotiv, ki so vozile po slovenskih železnicah. Med 2. svetovno vojno je služila za proizvodnjo električnega toka za partizanske delavnice. Od 1983 prezentirana pred železniško postajo. EŠD 28690 |
Na platoju pred železniško postajo v Črnomlju. |
Ta lokomotiva, spomenik partizanske podjetnosti in iznajdljivosti, je v letih 1944 in 1945 poganjala črnomaljsko elektrarno |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano, nedokončano
Dušan Škodič, 1.8.2021 |
8.8.2021. 00:00 |
— |
— |
lokomotiva |
Črnomelj |
K. o.: 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 1191/2 |
|
Sevnica-Spominska plošča padlim delavcem Tanina |
Spominska plošča je bila odkrita 27. oktobra 1947 (povezava). Vir: Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 90. Tovarna Tanin se je v času postavitve plošče in pisanja omenjene knjige imenovala Jugotanin. |
Plošča je pritrjena na vzhodno pročelje centralnega tovarniškega poslopja tovarne Tanin Sevnica. |
Naši padli Bautin Aleks. 1898 - 1944 Gorišek Jos. 1900 - 1944 Juhant Ivan 1900 - 1945 Senica Ern. 1909 - 1945 Verstovšek Ivana 1921 - 1945 SLAVA |
— |
— |
— |
— |
Ljubo Motore, 25. 2. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Sevnica |
— |
|
Velika Kostrevnica |
Svetla kamnita plošča z vklesanim posvetilom in imeni, posvečena v NOB padlim domačinom, je delo arhitekta Vlasta Kopača, odkrita je bila leta 1970. EŠD 20273 |
Na SZ vogalu zadružnega doma, Velika Kostrevnica 39, sredi vasi. |
V BORBI IN TRPLJENJU STE MORALI UMRETI, KER STE HOTELI SVOBODNO ŽIVETI PADLI BORCI UMRLI V
INTERNACIJI KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENJA BORCEV
NOV |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 19. 7. 2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Šmartno pri Litiji |
K. o. 1846 Liberga, parc. št. 1440/3 |
|
Spominska plošča sedmim padlim partizanom na Studencu |
Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 96. |
Plošča je pritrjena na pročelje stavbe Krajevne skupnosti Studenec ob glavni cesti Impoljca - Studenec, v neposredni soseščini podružnične Osnovne šole Studenec. |
Izpolnili dano ste obljubo Črtalič Franc Studenec Jakše Jožef Studenec Košmrl Janez Impoljca Kovač Jožef Impolje Lisec Alojz Preska Smrdelj Franc Studenec Trček Janez Orle Slava! Občinski odbor SZDL Studenec 20. 9. 1953 |
— |
— |
— |
— |
Ljubo Motore, 26. 2. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Sevnica |
— |
|
Spominsko obeležje padlim borcem na Suhi |
Spominsko obeležje je bilo odkrito 1. 8. 1961, postavil ga je krajevni odbor ZB NOV Predoslje. Milan Juvan - Maksim je vodil izza Storžiča v I. bataljon nad Kamnikom 15 borcev II. Bataljona Savinskega odreda. Ko se je vračal, sta ga spremljala dva borca (imeni nista znani) in borka Ančka Tomazin-Pepca. V zgodnjih jutranjih urah so 2. oktobra 1942 prekoračili Kokro pri Visokem. Zaradi dneva poti niso nadaljevali, pač pa so se ustav9ili v gozdu, da bi počakali noči in potem nadaljevali pot proti Storžiču. Skupino pa je opazil neki domačin in jo naznanil nemški policiji. Ta je Juvana obkolila. Razen Tomazinove so v boju vsi trije borci padli. Neznana borca sta bila doma iz vasi pod Krvavcem in sta pripadala kaki razbiti četi s tega področja. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 154-155. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. EŠD: 15927, memorialna dediščina |
Na križišču makadamskih cest okoli protokolarnega objekta BRDO in ceste ki vodi v vas Suho. |
2. 10. 1942 SO NA TEM MESTU PADLI V BORBI ZA SVOBODO JUVAN MILAN - MAKSIM IN DVA BORCA 2. GRUPE ODREDOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Srečko Frelih 4.6.2014 |
— |
— |
— |
Skalnat blok z napisom |
Kranj |
2104 SUHA, 739 |
|
Slavku Černetu |
Spominska plošča Černe Slavku na stanovanjski hiši, Borovška 46 v Kranjski gori. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 205. Vir in Fotografije: Božidar Janežič. EŠD 28182 |
Ob križišču Vršiške in Borovške ceste, Borovška cesta 46. |
TU JE BIL ROJEN DNE 5. 11. 1917 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 26. 12. 2017. |
— |
— |
— |
Marmorna spominska plošča |
Kranjska Gora |
2169 KRANJSKA GORA, 41 |
|
Obeležje Poljanski četi pod vrhom Blegoša |
Spominska plošča na obeležju pod vrhom Blegoša spominja na pogumni boj dvainštiridesetih borcev Poljanske čete 3. avgusta 1942, v katerem jih je petnajst padlo. Dostop do obeležja je s Črnega kala. 4. aprila 1942 je bil v okviru 1. grupe odredov ustanovljen Poljanski bataljon s Selško, Škofjeloško in Poljansko četo. Konec junija 1942 si je na poti na Štajersko preko loškega ozemlja utirala pot 2. grupa odredov. Na tej poti so jim pomagale posamezne čete Poljanskega bataljona. Nemci so proti 1. in 2. grupi odredov 2. avgusta 1942 pričeli z veliko ofenzivo na območje Blegoša, kjer se je nahajala glavnina partizanskih enot. Škofjeloški četi in enoti 2. grupe odredov se je uspelo umakniti iz sovražnikovega obroča, v njem pa je ostala Poljanska četa z 42 borci. 3. avgusta 1942 se je prebijala v smeri Žetine in za seboj potegnila večino sovražnikovih sil. V tem preboju je padlo petnajst borcev Poljanske čete, štirje pa so bili ujeti. Več... Podatki o padlih borcih Poljanske čete: Franc (ne Bojan) Bajt - Bojan, rojen 27. junija 1920 v Ljubljani, črkostavec, v partizane je vstopil maja 1942, bil je skojevec in borec Poljanske čete. Engelbert Ciuha - Matjaž, rojen 14. novembra 1922 v Glincah pri Ljubljani, fotograf, v partizane je vstopil maja 1942 in se priključil Poljanski četi. Bogomir (ne Bogo) Lukman - Bogo, rojen 17. avgusta 1917 v Glincah pri Ljubljani, v partizane je vstopil maja 1942, bil je skojevec in borec Poljanske čete. Vinko Oblak, rojen 4. julija 1909 v Novi vasi pri Žireh, pek in šofer v Gorenji vasi, soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od aprila 1942 politični komisar Poljanske čete. Franc Oman, rojen 6. oktobra 1921 v Hotovlji, kmečki delavec, v Cankarjev bataljon vstopil 18. decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, od pomladi 1942 borec Poljanske čete. Ivo Osredkar - Stipe, rojen 6. maja 1915 v Glincah pri Ljubljani, poročnik korvete vojne mornarice, v partizane je vstopil 9. maja 1942, bil je vodnik voda v Poljanski četi, član KPS. Jože Peternel - Mitja, rojen 15. novembra 1916 v Delnicah, kmečki delavec, v partizane vstopil decembra 1941, spomladi 1942 je bil v Poljanski četi, v preboju z Blegoša je bil hudo ranjen in si je z ročno bombo sam vzel življenje. Janez Pelipenko, rojen 20. septembra 1922 v Jelovici (ne Žetini), gozdni delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942, v Poljansko četo. Jože Pelipenko, rojen 10. marca 1926 v Jelovici (ne Žetini), gozdni delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942, v Poljansko četo. Jožef Rupar - Očka, rojen 18. marca 1911 v Bukovem Vrhu, gozdni delavec, živel z družino v Predmostu, v partizane vstopil decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od spomladi 1942 kuhar v Poljanski četi. Bogomir (ne Ivan) Starc - Karamazov, rojen 13. junija 1910 na Cesti pri Ajdovščini, učitelj, živel v Ljubljani, v partizane je vstopil maja 1942, junija 1942 dodeljen Poljanski četi, bil je obveščevalec. Gregor Zupanc - Sulc, rojen 3. marca 1912 v Kropi, pekovski pomočnik, živel je v Ljubljani, v partizane je vstopil 26. marca 1942 in bil dodeljen Poljanski četi. Janez Žakelj - Anžon, rojen 8. maja 1920 v Stari vasi pri Žireh, čevljar, v partizane je vstopil decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, nato je bil borec Poljanske čete. Med blegoško hajko je nosil nemško uniformo, Nemci so ga ranjenega ujeli in zdravili, a so ga po prepoznanju ustrelili. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 183-185. Povezava na spletno stran: zbnobskofjaloka.weebly.com/leskovica.html Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 110. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 254. |
Dostop do obeležja je s Črnega kala. Ploščo na skali južno pod vrhom Blegoša najlaže najdemo, če se tja odpravimo iz Čabrač. Nad Prvo ravnijo zavijemo levo ob Rupnikovi liniji proti Koči na Blegošu (ne naravnost na vrh) in potem pazimo na križanje z neoznačeno stezo iz Leskovice (glej spletni zemljevid maPZS). Zavijemo desno nanjo in nekaj deset metrov nad gozdno mejo na desni opazimo na grebenčku iz trave štrleti več skal. Na eni izmed njih je plošča. Če smo že na vrhu Blegoša, pa po južnem pobočju navzdol.
S 46.16105, V 14.11255 |
[zvezda] TU JE 42 BORCEV POLJANSKE ČETE SMELO 3. VIII. 1942 Z 10.000 NEMCI BORBO SPREJELO 27 JUNAKOV JE V JURIŠIH PADLO. 15 SI JE POT SKOZI OBROČEV ŠESTERO UTRLO. SLAVA JUNAKOM NOV! ZB HOTAVLJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
19.12.2021. 00:00 |
— |
Slike in opis poti dodala Mojca Luštrek 19. 12. 2021
Besedilo na plošči je že težko berljivo.
Po koordinatah J. Luštreka popravil mesto na zemljevidu 250 m proti jugu. M. Hladnik 5. 3. 2023 |
Spominska plošča na obeležju |
Gorenja vas |
— |
|
Spominsko obeležje Vojku Školarisu, Žirovniška planina |
Bronasta plošča obeležuje kraj, kjer je bil 31. maja 1943 ubit in prvotno pokopan Vojko Školaris iz Most, kurir tretje čete 2. bataljona Gorenjskega odreda. Spominsko ploščo je 1958 postavila ZB NOV Žirovnica. Viri: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 207. EŠD 5405 |
V spodnjem levem robu travniškega dela Žirovniške planine, od koder je le kakih 200 m do ovinka 'glavne' ceste proti Valvasorjevemu domu. |
NA TEM MESTU JE PADEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, dopolnil Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
— |
— |
— |
Bronasta plošča na naravni skali. |
Žirovnica |
k. o.: Žirovnica, p. št.: 1062/28 (/6281), vl. št.: 589; Lastnik: KŽK Kranj; Skrbnik: ZB in Lovska družina Stol Žirovnica |