• Franc Šušteršič (Šuštaršič).  Sistory. 
  datum rojstva: 11. 3. 1899, kraj rojstva: Rakitna, vojni status: Civilist, datum smrti: 29. 9. 1942, kraj smrti: Mladica pri Semiču, kraj pokopa: Mokronog, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote

»Mislim, da je to bilo osemindvajsetega septembra, na dan, ko so nekateri zaporniki v Novem mestu preživljali svoje poslednje ure življenja, kar sem šele pozneje zvedel … namreč tega dne okrog sedme ure so Italijani naložili na terensko vozilo: Jožeta Barbo, Jožeta Gregorčiča, Jožeta Grma, Leopoldino Jurančič, Francija Karlovška, Francija Šuštaršiča, Franca Videčnika, vse iz šmarješkega območja, in Jožeta Kukmana iz območja Bele Cerkve ter jih z močnim spremstvom, oboroženim z mitraljezi in brzostrelkami, odpeljali proti središču Novega mesta. Tam se je za kratek čas vozilo ustavilo pred trgovino Alfonza Oblaka, kar je videl moj brat, ki je bil takrat tam v službi in jo je ravno odpiral. Nekateri zaporniki na kamionu so ga dobro poznali in ko so ga ugledali ob postanku vozila, so ga poklicali bližje in mu izročili suknjiče in denarnice, med njimi tudi Karlovšek in Barba, z naročilom, da jih o priliki izroči njihovim svojcem in jim prenese tudi zadnje pozdrave, ker bodo ustreljeni, kar je pozneje brat tudi storil.
        Italijani so jih potem vozili iz mesta in nato po nekih stranskih poteh prek Gorjancev v Semič, verjetno zato, ker so bile tam njihove enote divizije Cacciatori delle Alpi, ki so začenjale novo fazo ofenzive v Beli krajini. Iz Semiča so jih nato pripeljali v vas Mladica, jo močno zastražili, od zapornikov ali talcev pa terjali, da si izkopljejo svoje jame, grobove. Nekateri med njimi niso ukaza ubogali, zato so z njimi začeli fizično obračunavati, kar so videli tudi tamkajšnji ljudje, ki so hodili mimo po raznih opravkih ali zato, da bi bolje videli, kaj se dogaja in kaj nameravajo z nesrečniki narediti. Nekateri od njih so glasno kričali: 'Tukaj bomo ustreljeni in  pokopani Šmarječani!' Slišali so tudi ženski glas. Bila je Leopoldina. O tem dogajanju so kasneje pripovedovali Nežka Bajuk, vdova po umrlem internirancu, in Ciril Malnarič, ki sta se takrat po naključju peljala na kmečkem vozu mimo mesta zločina, ki je bil izvršen tega dne, 28. septembra, okrog enajste ure.«

• Miran Beretič,  Od znoja do boja, Pripoved v 4 knjigah, knjiga 2 Krvava žetev, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, 2000, str. 281, 282.

• Fotografija: Šušteršič Franc, Geneanet, Pokopališče Mokronog, str. 7

ŠUŠTEŠIČ FRANC
* 10. III. 1899
padel kot talc v Semiču
28. IX. 1942

Lahka mu Domača
Slovenska zemlja   

Ferdo Kozak (1894 – 1957), slovenski pisatelj, dramatik, urednik, publicist in politik
 
Bil je eden od ustanoviteljev Osvobodilne fronte in urednik Slovenskega zbornika 1942. Od 1942 do 1943 je bil konfiniran v Italiji, 1944 je postal član jugoslovanske vojne misije v Bariju, kjer je urejal list Domovino, namenjen bivšim konfinirancem in borcem v prekomorskih brigadah, ki so se tedaj zbirali v Italiji. Po vojni se je posvetil delu za kulturni napredek osvobojene slovenske domovine. 
Je nosilec partizanska spomenica 1941

Juš Kozak (1892 – 1964), slovenski pisatelj, esejist, gledališki kritik in urednik

Med drugo svetovno vojno je sodeloval z Osvobodilno fronto, zato so ga Italijani leta 1942 zaprli in internirali, po kapitulaciji Italije pa se je leta 1944 pridružil partizanom.  

Ferdoin Juš Kozak sta pokopana v tem grobu.

Na nagrobniku je samo družinsko ime in nobenih drugih oznak.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123

KOZAKOVI V MIRV

• Franc (Franjo) Per. SIstory.
  datum rojstva: 16. 6. 1889, kraj rojstva: Krašnja, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Dolenjsko vojno področje,namestnik komandanta, datum smrti: 22. 1. 1945, kraj smrti: pri Podhosti pri Dolenjskih Toplicah, kraj pokopa: Ljubljana, Žale, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Domobranci

            FRANJO M.PER
  kap. v p. *16.6.1889 v Krašni
padel pod Gojzdom 22.1.1945
     partizan.nam.kom.D.V.P.

• Filip Ljubo Mislej. Sistory. 
  datum rojstva: 24. 9. 1923, kraj rojstva: Draga, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: II. SNOUB Matije Gubca, datum smrti: 22. 1. 1943, kraj smrti: Vinji vrh, kraj pokopa: Bela cerkev, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: MVAC/ vaška straža

»MISLEJ Ljubo-Ivan, partizan Gubčeve brigade. Rodil se je 1923 v Dragi. V začetku februarja 1943 so pripadniki MVCA na domu Alojza Makovca ujeli Ljuba in še enega partizana. Ljuba so ustrelili. Takrat so aretirali tudi gospodarja, ki so ga pozneje ustrelili.«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba1995,  str. 149.

• Fotografija: Mislej Ljubo Geneanet, Pokopališče Bela Cerkev, str. 15. 

                                                           [vejica]
MISLEJEVI

SIN LJUBO    23. 9. 1923   PADEL 21. 1. 1943

• Kerin Ivan. Sistory.

  Podatki o smrti vojni status:  NOV in POS,   vzrok smrti: Pogrešan 

[križ]

                                                   KERIN
[fotografija v medaljonu,      IVAN
      v vojaški obleki]            1921  -  1944

Gestapo je izbral žensko kaznilnico v Begunjah za zbirno taborišče izseljevanju namenjenega naprednega slovenskega izobraženstva, nacionalno zavednih in politično sumljivih ljudi z Gorenjske, nato pa ga spremenil v zloglasne zapore in mučilnico za komuniste, ujete partizane in druge.

Prve aretirance so pripeljali v zapore 3.5.1941. Prve štiri zapornike obsojene na smrt so usmrtili v bližini Begunj,  ob cesti v Slatno. Kasneje pa so obsojence na smrt streljali na polju ob robu gozda v Jančevi drnci, v peskokopu v Dragi, na vrtu graščine in na drugih krajih Gorenjske.

4. maja 1945 je Kokrški odred partizanske vojske zavzel begunjske zapore in osvobodil 632 jetnikov.

V graščinskih zaporih je bilo v času od 1941 do 1945 12096 zapornikov, od tega 9411 moških, 2280 žensk in 405 otrok. Po kasnejših podatkih je bilo zaprtih 12134 zapornic in zapornikov. Nekateri so bili v zaporih tudi po dvakrat ali celo trikrat. Kot talcev je bilo ustreljenih 849, v koncentracijska taborišča v Nemčijo poslanih 5183, pobegnilo pa je okoli 40 zapornikov in zapornic. Vendar točnega števila ustreljenih, pobitih, pokopanih v Dragi, graščinskem vrtu in drugje, poslanih v koncentracijska taborišča, na prisilno delo in pobeglih ni mogoče ugotoviti.

Prizidek Graščine, Jetnišnica, kjer so celice – samice, imenovane celice smrti, je prenovljen v muzej talcev. Odprt je bil 1958. leta.

• Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 45.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 236.

• EŠD 7
• Seznam zapornikov/žrtev. Begunjske knjige na spletu. Gorenjski muzej.
• Muzej talcev Begunje na Gorenjskem

MUZEJ TALCEV

Plošča v veži

V TEJ STAVBI JE BILO
V LETIH 1941-1945
ZAPRTIH 12096 TALCEV
OD TEGA 9411 MOŠKIH
2280 ŽENA IN 405 OTROK

Druga plošča v veži

V ČASU NEMŠKE OKUPACIJE
SO NACISTI IZ TUKAJŠNJIH
ZAPOROV ODVELI 821 TALCEV
V SMRT 4448 PA V RAZNE
DRUGE ZAPORE IN TABORIŠČA

• Alojz Juvan. Sistory. 
• Franc Juvan. Sistory.

sta tudi na osrednjem spomeniku v Ljubnem.

ČEŠPOVČEVI [relief Marije]

JUVAN ALOJZ *17. 6. 1890 

padel kot talec v Celju 15. 8. 1942

JUVAN FRANC *12. 10. 1922 

padel kot partizan v Lučah 8. 8. 1944

Spomin na borce 5.bataljona (ustanovljenega v Gineifi v Egiptu) 11. Dalmatinske udarne brigade, ki so v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Liki, hrvatskem in slovenskem primorju v Trstu in Istri ter na Koroškem dali svoja življenja za svobodo.

NA TEM KRAJU SE SPOMINJAMO BORCEV 5.BATALJONA (USTANOVLJENEGA V GINEIFI V EGIPTU) 11. DALMATINSKE UDARNE BRIGADE, KI SO V DALMACIJI, BOSNI IN HERCEGOVINI, LIKI, HRVATSKEM IN SLOVENSKEM PRIMORJU V TRSTU IN ISTRI TER NA KOROŠKEM DALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO:

EMANUEL ANTUNOVIĆ,IVAN BALOH,IVAN BON,VLADIMIR BADELJ,VIKTOR BENEDEJČIČ,LOVRENC BERGOČ,MIROSLAV BERLOT, EMIL BRATINA,IVAN BREZOVEC,IVAN BRUMNJAK,ADOLF CENČIČ,BLAŽ CINIĆ,JOŽEF COLJA,IVAN DOKIĆ,EMIL ERŽEN,MIROSLAV FELENČIČ,ANTUN FILIČIĆ,BERNARD GAŠPERŠIČ,IVAN GAŽIČ,FRANC GNEZDA,VALENTIN GOLJA,IVAN GREGOROVIĆ,JOŽEF GROŠPAJC,LADISLAV GUŠTIN,IVAN HALER,STANKOKALČIČ,MILAN KALISTER,ANTON KAPELJ,JAKOB KAPELJ, MILAN KLARIĆ,MILAN KODILJA,IVAN KLARIČ,IZIDOR LIPIČAR,MILAN LAVRENČIČ,IVAN MATIĆ,ANTON MAURI,ANGEL MEDOŠ,LUDVIKMERLJEK,IVAN MOHARČIĆ,FRANC MUROVEC,ALBIN PAVLIČ,FRANJO PAVLIVIĆ,IVAN PETRINJA,ALOZ PALIČ, FRANC RAZPET,IVAN ROBEC, ALOJZ REMEC,JOŽEF ROPIČ,FRANC RUPNIK,FRANC SENKA,JAKOVSIMONOVIĆ,JAKOB SMRDELJ,IVAN SOŠIČ,DRAGO ŠABAN,JOŽEF ŠAJN,FRANC ŠČUKA,KAREL ŠPROHAR,KAREL ŠVAGELJ,ALOJZ TOMAŠKO,EMIL TURK,ANDREA VELLA IN JOŽEF URH.

TOLMIN,17. SEPTEMBER 1988

SKUPNOST BORCEV 1.ODREDA NOV NA BLIŽNJEM VZHODU S SEDEŽEM V NOVI GORICI

• Ivan Seražin. Sistory. 
  datum rojstva: 5. 3. 1923, kraj rojstva: Sela, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: 1. Pivška četa, datum smrti: 25. 6. 1943, država smrti: Slovenija, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Italijanske vojaške/policijske enote

»SEZNAM BORCEV JUŽNOPRIMORSKEGA ODREDA, 5. BRIGADE S. GREGORČIČA IN PRIMORSKEGA ODREDA
[…]
Priimek, ime, partizansko ime     Seražin Ivan-Kovač
Rojstvo                                        05. 03. 1923
Kraj                                              Sela
Vstop v NOV                               03. 01. 1943
Opombe                                       padel«

• Olga Čibej-Lipušček, Boj za življenje, Spomini partizanke Olge, Ob 50-letnici priključitve Primorske k matični domovini Sloveniji,                                                       Portorož: samozal., str. 197.

• Fotografija: Seražin Ivan Geneanet, Pokopališče Stomaž - Sežana, str. 4.

[križ, zvezda]

      SERAŽIN

[fotografija v medaljonu]                                

IVAN  −  KOVAČ                                                             
1923  −  1943                                                     

Vir: Rutar

rutar3.pdf

Datum odkritja: 20.12.1959

Fotografija 1: Zavod za spomeniško varstvo Gorica, 1982

V TEJ HIŠI
SE JE DNE 25.XI.1941
VRŠILA I. KONFERENCA
OF ZA KANALSKO
      OB-ODBOR ZB NOV
                   Kanal

RINALDO 

ROBERT

10. 6. 1892 - 3. 11. 1975

ŠPANSKI BOREC - MAJOR JLA V POKOJU

Grobišče 21 talcev, ki so jih Nemci pripeljali iz zapora v Begunjah in na tem mestu ustrelili 26.7.1942, kot povračilni ukrep za uničen nemški policijski avtomobil. Grobišče je obeleženo z obeliskom in zasaditvijo, urejeno 22. (po drugem viru 26.) julija 1962.

Prvotno je bila tu plošča iz marmorja.

• Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 70.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 275.
• EŠD 28944       

.
»Preprosta priletna ženica Alojzija Hlebčar iz Retenj je l. 1966 poslala rokopis svojega besedila v tonu starih ljudskih pesmi uredniku založbe Borec Črtomiru Šinkovcu. S posnetkom njenega pisma, v katerem avtorica pravi, da 'ne morem molčati, da bi naši talci ne prišli v pozabo,' je bilo objavljeno v  TV-15, v rubriki Partizanska ljudska pesem, št. 11, 21. 3. 1967, str. 6. Se 66, PI 113.

    Retenjsko polje

Leži, leži ravno polje,
ravno polje kriške zemlje.
Po polju hodi žalostna
prelepa mlada deklica.
Po polju hodi, govori
in solzne črne ima oči.
Imela je fanta lepega,
prav lepega mladeniča,
ki dal fašistom je glavo;
zato ji je tako hudo,
zato se ji oko solzi,
ker več ljubezni prave ni.
Na polju v Retnjah fant njen spi,
na slave klic se ne zbudi.

Leži, leži ravno polje,
po polju bela cesta gre.
Ob cesti spomenik stoji,
ki nas spominja groznih dni,
ko talce pripeljali so,
na cesto jih zmetali so
in vsi življenje dali so
za mir, ljubezen, svobodo.
Če te zanese mimo pot
i ti se spomni teh grozot,
o spomni se na talce te,
ki tukaj v grobu mirno spe,
Za nas življenje dali so,
za nas, za mir, za svobodo.
Zato pa ti, gorenjski rod,
ne zabi nikdar teh grozot,
ne zabi na tovariše –
za nas so žrtvovali se.
Četudi truplo jim strohni,
Slovenija vedno jih slavi.
In zve naj tudi širni svet,
da tukaj spava lepi cvet,
da mi bili smo izseljeni,
domovi nam požgani vsi –
zato pa Retnje, draga vas,
ne zabi talcev mi nikdar!«

• Boris Paternu, Slovensko pesništvo upora, Tretja knjiga, Zaledne, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, str. 71.

[zvezda]

21 ŽRTEV FAŠISTIČNEGA 
NASILJA NEMO PRIČA 
O ZVERINSTVU OKUPATORJA. 
NA TEM MESTU SO BILI 
POBITI TALCI
                 26. JULIJA 1942

GROBIŠČE TALCEV

---------------------------
   VIDIC ALBERT
23. 12. 1908 PRIMSKOVO
   PINTAR FRANC 
11. 11. 1906 STANGARSKE POLJANE
   RAVNIK FRANC
23. 12. 1907 RAVNE
   NOČ ANTON
13. 1. 1899 KOROŠKA BELA
   HOČEVAR JOŽE
11. 2. 1904 GRADIŠČE
   CERAR VALENTIN
14. 2. 1880 KRAŠCE
   CERAR JANEZ
17. 12. 1909 KRAŠCE
CERAR LOVRENC
8. 8. 1909 
   STRMOLE ANTON
15. 9. 1922 BOJANJI VRH
   KERKOČ LUDVIK
21. 2. 1902 ŠENTVID
   NEPOZNAN
------------------------------
   BIZJAK JOŽE
18. 1. 1910 SREDNJA VAS
   INGLIČ PAVLE
21. 1. 1917 SREDNJA VAS
   DEMŠAR ALOJZ
15. 6. 1905 HOTAVLJE
   DEMŠAR LOVRENC
9. 8. 1909 HOTAVLJE
   DEMŠAR ANTON
9. 5. 1912 HOTAVLJE
   RIHTARŠIČ VALENTIN
7. 2. 1913 HOTAVLJE
   DEMŠAR IGNAC
26. 7. 1891 BREZNICA
   MRAK FRANC
1. 10. 1920 GABRŠKA GORA
   STANOVNIK ALOJZ
30. 9. 1917 GABRŠKA GORA
   STANOVNIK ANTON
29. 5. 1920 GABRŠKA GORA