Nagrobniki imajo samo zvezdo namesto križa.

[zvezda]SIMČIČMIRKO 1924--1980ANA 1929--1981
DRUŽINA SIRK[križ]
STANKO 26. 7. 1926  -- 10. 10. 1943[slika v medaljonu]
IVAN 11. 11. 1923 -- 1. 12. 1943[slika v medaljonu]
[ZVEZDA]ZALETEL
IVAN, JOŽEFA, SLAVKA, IVAN [vsi umrli po vojni]
ŽARKO SFILIGOJ
* 23. 8. 1924+ 11. 12. 1942[slika v medaljonu][križ]

• Udovič Ludovik. Sistory.
  datum rojstva: 18. 8. 1922, kraj rojstva: Repče, vojni status: Civilist, datum smrti: 28. 10. 1943, kraj smrti: Odrga, kraj pokopa: Trebnje, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  
• Udovič Marija. Sistory.
  datum rojstva: 21. 4. 1924, kraj rojstva: Repče, vojni status: Civilist, datum smrti: 29. 10. 1943, kraj smrti: Repče, kraj pokopa: Trebnje, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  
• Fotografija:  Udovič  Ludvik, Marija Geneanet, Pokopališče Trebnje, str. 47.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

[križ, ovit z vrtnicami]

UDOVIČ

LUDVIK     1922  -  1943
MARIJA     1924  -  1943

EŠD: 21850

Na šoli V Logaških Žibršah 14, je plošča iz belega marmorja z napisom, da je bil v bližini ustanovljen OF za okraj Žibrše.

arhiv ZB Logatec

25. V. 1942 JE BILA 300 m OD TEGA MESTA USTANOVLJENA OF ZA KRAJ LOG. ŽIBRŠE

ZB GOR.LOG.

• Ivan Rojc. Sistory.
  datum rojstva: 20. 10. 1913, kraj rojstva: Praproče, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: I. Slovenska istrska brigada, datum smrti: 2. 10. 1943, kraj smrti: Istra, država smrti: Slovenija, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  
  
  
• Fotografija: Ivan Rojc Pokopališče Praproče – Črni Kal, Geneanet, str. 1. 

»ROJC IVAN (Ivan) , Praproče
rojen 20. 10. 1913, kmet, pripadal I. slovenski istrski brigadi, padel 2. 10. 1943«

• Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, druga, dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.758.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

[vrtnice]

ROJC
[fotografija v medaljonu]
IVAN         1913  -  1943

• Ivan Ivanovič. Sistory.
  datum rojstva: 21. 6. 1894, kraj rojstva: Brezovica, vojni status: Civilist, datum smrti: 1. 3. 1944, kraj smrti: Suhorje, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

• Fotografija:  Ivanovič Ivan Geneanet, Pokopališče Brezovica pri Kozini, str. 16. 
  
  

»ŽRTVE NARODNOOSVOBODILNEGA GIBANJA
[…] 
IVANOVIČ IVAN (Karel) - Karlinov, Brezovica, r. 21. 6. 1894, trgovec in vaški župan, ubit 1. 3. 1944:« 

• Vlasta Beltram, Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno, Knjiga 1, Koper: Pokrajinski arhiv, 2022, str. 285.

Opomba: V knjigi Vlaste Beltram Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno, Knjiga 2, Koper: Pokrajinski arhiv, 2022, ki jo kot vir navaja Sistory, je na str. 58 podatek o Ivanu Ivančiču in ne Ivanu Ivanoviču. Sistory tudi navaja, da je bil Ivan Ivanovič vaški župnik, ne župan.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

[križ]

KARLINOVI

TUKAJ POČIVA 
DRUŽINA
 IVANOVIČ

[na kamnu posebej]

IVAN   * 1894       + 1944

NE JOČEM, NI MI DANO JOKATI,
LE OČI SE MI SOLZIJO.
SIN JUST – 2008.

• Rudolf Šikovec. Sistory.
  datum rojstva: 4. 4. 1913, kraj rojstva: Podlipovica, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 19. 1. 1944, kraj smrti: Čolnišče pri Zagorju, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

Fotografija: Šikovc Rudi, Pokopališče Podlipovica – Izlake, Geneanet, str. 1.

[križ] 

[fotografija v medaljonu] 

ŠIKOVC RUDI
* 4. 4. 1913
padel 19. 1. 1944

Naj Ti bo zemlja lahka!

Oznake Poti spominov in tovarištva, vgrajene v tlak, posebej v Novih Jaršah kradejo.

• Franc Pavlin. Sistory.
  datum rojstva: 20. 4. 1892, kraj rojstva: Ratež, vojni status: Civilist, datum smrti: 21. 11. 1942, kraj smrti: Rab, država smrti: Hrvaška, kraj pokopa: Rab, država pokopa: Hrvaška, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote
  
  
• Fotografija: Franc Pavlin Pokopališče Brusnice, Geneanet, str. 3.

[križ]

PAVLIN

OČE FRANC    1892     NA RABU  1943

TRUD TRPLENJE BILO VAŠE JE ŽIVLJENJE

• Vincenc Semolič. Sistory.
  datum rojstva: 22. 4. 1926, kraj rojstva: Brestovica pri Komnu, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: IX. Korpus, minerski vod, datum smrti: 21. 12. 1944, kraj smrti: Brestovica, kraj pokopa: Brestovica, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  
  
• Fotografija: Vinko Semolič Pokopališče Brestovica pri Komnu, Geneanet, str. 8. 

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

[križ]

DR. SEMOLIČ
[fotografija v medaljonu ]   VINKO
                                         * 22. 4. 1926
                                        + 21. 12. 1944

Zdravnik B. Lavrič je bil prvoborec in Titov osebni zdravnik.

• Božidar Lavrič. Wikipedija.
• Božidar Lavrič. Slovenski grobovi.

DR. PROF. BOŽIDAR LAVRIČ

Med Nemško ofenzivo proti partizanom so Nemci 8. novembra 1942 napadli skupino partizanov pri domačiji Petrič v Jazbini. V nenenakem boju so padli trije partizani. Marija Petrič - Miška pa je bila v borbi težko ranjena in je umrla v črnjanski Bolnici. Nemci so domačijo požgali in domačine odpeljali v taborišče.

Na mestu požgane hiše stoji spomenik, ki so ga odktili 18. avgusta 1974.

Op.: Na plošpči je napačen datum dogodka. Pravilni datum je 8. november.

POŽGALI PETRIČEV SO DOM, ODGNALI DRAGE VSE, PADLI - PETRIČEVA MICKA, PARTIZANKA NEDKA, BORCA ČEPAJEV IN VERONOV

7. NOVEMBRA 1943

Avtor arh. Fiipčič, Region Brežice

Datum postavitve: 28. 10. 1979.

V oktobru 1998 so bile dopolnjene manjkajoče kovinske črke.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 192.

ESD 9874

PADLI ZA SVOBODO

NARODNI HEROJ PRESKAR JOSIP - BOLTEK * 1943

ČERNOŠ JOŽE * 1944

KOVAČIČ JOŽE * 1945

KUNEJ KARL *1944

OCVIRK JOŽE * 1946

PREGRAD MAKS * 1944

ZUPAN STANKO * 1945

ŽRVE FAŠIZMA

KOSTANJŠEK ANTON * 1945

OMERZEL MARIJA * 1944

• Jožefa Božič. Sistory. 
  datum rojstva: 12. 9. 1920, kraj rojstva: Grič pri Trebnjem, vojni status: Sodelavec partizanskega gibanja, datum smrti: 6. 5. 1944, kraj smrti: Sv. Štefan, kraj pokopa: Trebnje, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Domobranci
• Fotografija: Božič Pepca Geneanet, Pokopališče Trebnje, str. 49. 

   »5. maja 1944. leta sta prišla na Grič pri Trebnjem dva domobranska črnorokca in odpeljala Pepco Božič. Rekla sta, da jo morata peljati na domobransko komando v Štefan pri Trebnjem, zvečer pa naj bi se že vrnila domov. Pepca je slutila zlo, toda pred silo orožja je morala ubogati in iti z njima. Domobranca sta jo vodila skozi Belšijo vas proti železniški progi, ki pelje v Trebnje. Ustavili so se na železniški postaji v Trebnjem, potem pa so odšli nazaj k Sv. Štefanu na domobransko poveljstvo, ki je bilo v hiši Jožeta Uhana.
      Sosedje domobranske posadke so slišali, kako so do desetih zvečer kričali na aretiranko in jo zmerjali, zasliševali in mučili. Ob desetih zvečer so jo peljali skozi vas Sv. Štefan ter se ustavili za vasjo na travniku med železniško progo in potokom Temenica. V obrisih medle zvezdnate svetlobe je Pepca pred seboj zagledala kramp in lopato.
     'Koplji!' so ji ukazali morilci. Bilo je pretemno, da bi videli, kako je pobledela in se od groze stresla. Vas je mirno spala, le starejši vaščani, ki so imeli rahlo spanje, so slišali rahle odmeve udarcev krampa. Nihče ni slutil drame, ki se je v tej noči začela na tem travniku.
     'Globlje, še globlje,' so jo priganjali. Ko se jim je zdelo, da je jama dovolj globoka, so ji ukazali, naj mirno stoji sredi jame. Neki domobranec je prijel za lopato in začel zasipavati jamo.
      'Me mislite živo zakopati?' je kriknila in ta krik je bil tako glasen, da je prebudil vaščane. Do prsi so jo zakopali v zemljo, potem pa so jo začeli znova zasliševati.
     'Vemo, da si zbirala sanitetni material in obleke za partizane. Hodila si na tajne sestanke, pomagala pri tiskanju nam sovražne propagande. Povej, kdo vse je s teboj sodeloval, komu in kje si izročila ta material, kdo ti ga je dal, pa te bomo odkopali in poslali na delo v Nemčijo.'
      Pepca je sklonila glavo in molčala. Tresk, tresk, so padale klofute, nekdo pa jo je brcnil v glavo.
      'Tvoji bratje Rudi, Jože in Tone so že od 1942. leta v gošči. Kdaj si jih zadnjič videla? Kako vzdržujeta z mamo zvezo z njimi? Povej, zini že enkrat, če nočeš strohneti v tej zemlji. Poglej, maj je, vse je ozelenelo, vse kipi od življenja. Vojne bo kmalu konec in kaj boš ti imela od tega. Nič, še za tvoj grob ne bodo zvedeli.'
      'Rada bi čimprej umrla,' je dejala. In to je bil ves odgovor.
      'Oho, tako se nam pa ne boš izmazala na oni svet,' je nekdo zarohnel. 'Skušal te bom za lase izvleči iz te luknje. Bomo videli, če boš spregovorila ali ne.' In je vlekel, vlekel mlado dekle kvišku za lase.
     'Tone,' reče poveljnik tolpe svojemu pajdašu, 'pojdi k tistemu kmetu in naj ti posodi klešče, da ji bomo lahko iztrgali jezik, če že noče govoriti …'
      Njena sestra Amalija Božič-Makarovič mi je o tem pisala: 'Pozneje so domobranci pripovedovali, da je umirala od desetih zvečer do desetih zjutraj. Še vso nedeljo je ostala tam zakopana. Po tisti poti ljudje niso smeli k maši. Šele v ponedeljek se je od njenega pokončnega groba umaknila domobranska straža. Pokopali smo jo na pokopališču v Trebnjem.'
      Pepca Božič je bila rojena 14. septembra 1920. leta na griču pri Trebnjem v siromašni družini, v kateri je bilo osem otrok. Vsi so delali za partizane, za OF. Trije njeni bratje so bili v partizanih. Mati še živi, njen oče pa je umrl pred štirimi leti.
     Pepci je bila priznana partizanska spomenica 1941.«

• Jože Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 543−545.[Fotografija Pepce Božič na str. 544.]

»60. BOŽIČ Pepca, rojena 1920, simpatizerka OF. Na Griču pri Trebnjem so jo 6. maja 1944 zgrabili domobranci in pri Temenici živo zakopali, da je samo glava gledala iz zemlje. Zasramovali so jo, mučili in ji naposled razbili glavo. (Vir: Dr. Makso Šnuderl, Fašistično domobranski teror, str. 68, objava št. 19; KUVZ, fasc. 5 76/IV v AS DE 11)«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev,  2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, Knjižnica NOV in POS,  knj. 89, str. 41.

[križ]

BOŽIČEVI

PEPCA        * 12. 9. 1920          UBITA 6. 5. 1944