Tone Sedej: Sistory ne ponudi podatkov.

Marta Rendla z INZ je na moje elektronsko pismo z dne 9. 5. 2023, v katerem sem ji posredovala citat iz knjige Četrta stran trikotnika, str. 75, v elektronskem pismu z dne 9. 5. 2023 odgovorila: »Anton Sedej pa v bazo še ni uvrščen. Kot je razvidno iz priloženega zapisa njegove usode, je razumeti, da je imel stalno bivališče v Ljubljani, in da je v BiH odšel le začasno. Če je temu tako, torej, da je v času smrti imel stalno bivališče na ozemlju današnje SLO, potem  bi ga bilo treba v bazo še uvrstiti.«

»Med drugo svetovno vojno je kar nekaj slovenskih prosvetnih delavcev v Bosni in Hercegovini umrlo ali je bilo ubitih. Med njimi so bili samo v Prijedoru trije. […] Anton Sedej, rojen leta 1912  Ljubljani, je leta 1936 diplomiral matematiko in ni mogel dobiti službe v Sloveniji. Zato je bil nastavljen v Prijedoru, leta 1940 pa na banjaluško gimnazijo. Ustaši so ga ustrelili leta 1943.« (Stanislav Koblar (ur.), Četrta stran trikotnika, Znameniti Slovenci in slovenska društva v Bosni in Hercegovini 1878-2000, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 75)

» Na banjaluško gimnazijo je prišel mlad profesor iz Ljubljane Tone Sedej. Ko sva se do dobrega seznanila, sem tudi njega peljal k Mari. […] Kasneje me je obiskal tudi Sedej. Povedal mi je, da nekateri kolegi na gimnaziji pozorno zasledujejo vso zadevo, kar se mene tiče. Tam je tudi moj študijski kolega z zagrebške akademije Josip Crnobori, zamenjal je slikarja Boža Nikolića, ker je Nikolić bil kot Srb in Banjalučan pregnan v Srbijo. Crnobori, Sedej, Klerk in Blašković so tvorili zanesljivo skupino, ki je storila mnogo dobrega. […] Mara je kmalu zvedela, kje sem. Zvedela je pravzaprav še isti dan. Mislim, da je bil Tone Sedej, ki me je prav tisti dan hotel obiskati v Starem Kaštelu, pa mu je Rajhel dejal, da me ni več, Dal mu je nekaj mojih stvari, katerih nisem smel vzeti s seboj v Črno hišo. Tone je verjetno obnemel, kajti Rajhel mu ni povedal, da sem premeščen, ampak je skrivnostno molčal in dajal vtis, kakor da so me ustaši odpeljali, kar bi pomenilo gotovo smrt. Šele potem, ko je odhajal, mu je povedal, naj me poišče v Črni hiši. […]  Tudi Sedej je bil dober in požrtvovalen. Zelo sposoben profesor, matematik in fizik, ki je popravljal ure, tudi tiste, nad katerimi so urarski mojstri obupali. Njemu sem zaupal svoje dnevnike. Dejal je, da jih bo skril v gimnazijskem fizikalnem kabinetu.« (Dore Klemenčič Maj, Izgubljeni zapiski, Ljubljana, 1972, str.: 26, 162, 187, 188, 215)

Ivanka Hojkar por. Sedej:  Sistory navaja Ime in priimek: Ivanka Hojkar-Sedej, Datum rojstva: 3. 2. 1916, Kraj rojstva: Šentvid nad Ljubljano, Kraj bivanja: Šentvid nad Ljubljano, Datum smrti: 2. 1. 1944, Kraj smrti/izginotja: Banja Luka, Kraj pokopa: Šentvid, Lj.

Opomba: Letnica rojstva se ne ujema z letnico rojstva na nagrobniku.

»Tada bi pred našim vratima dežurala pazikuća Ivana Sedej, koja je bila odana NOP - u , i u slučaju kakve opasnosti zvonjenjem nas obavještavala . - Nekoliko sastanaka i bolničkih kurseva je održano kod Danice Kokotović sa stanom u ...«  (Žene Bosne i Hercegovine u narodnooslobodilačkoj borbi 1941-1945 godine, Sječanja učesnika, Sarajevo, 1977, str. 213, spletna stran:  books.google.si › books .       

 .

Iskalnik grobov Žale, https://grobovi.zale.si/#

       HOJKARJEVI
IVANKA POR.  SEDEJ
         1914–1944
  TONE SEDEJ PROF.
         1912−1944

EŠD: ni

Spominska plošča trenutno ni vgrajena na svoje mesto zaradi prenove hiše!

Velikosti je 0.50 x 0,70 m, pohorski granit, temno sive barve, z vklesanim napisom

V TEJ MARINOVI HIŠI JE BILA 1941-1945 GLAVNA PARTIZANSKA JAVKA ZA ZVEZO. KOMUNISTOV IN PARTIZANOV NA ŠTAJERSKEM Z CK KPS IN GLAVNIM ŠTABOM NOV V LJUBLJANI . VODILA STA JO ZNANA KOMUNISTA FRANC MARIN IN FRANC SOTLER. OBA STA PADLA V BOJU S FAŠISTI ZA SVOBODO IN SOCIALIZEM.

                          NE POZABIMO JU!

                                                                      ZB 75

Ob odstranitvi objektov STT se je odstranila tudi spominska plošča, ki se po besedah Marije Govejšek, ZB NOB Trbovlje, nahaja v njihovem arhivu. V dogovoru z občino bo postavljena na primerno mesto.

Lastnik: Občina Slovenj Gradec.ZB Slovenj Gradec

KAVS IVAN1886  1953BRZOJAVNI MOJSTERODLIKOVAN Z REDOMZASLUGE ZA NAROD.ČUJTE GORE....DA SINOVI SLAVE SMO.

14. februarja 1945 se je v bližini Vurberka zrušilo zadeto ameriško letalo iz katerega je posadka izskočila. Med njimi je bil tudi poročnik Martin F. O"Callaghan. Nepoškodovan se je je zatekel k bližnjemu kmetu in tam prenočil. Naslednji dan ga je izsledila nemška enota, ki je iskala ameriške letalce. Odpeljali so ga v svojo postojanko na bližnjem gradu in ga naslednji dan, ob sodelovanju Mihajlovićevih četnikov, ustrelili. Pokopan je bil ob bližnji cesti, od koder pa so ga vaščani prekopali na lokalno pokopališče ter kasneje skrbeli za grob. 

Njegova mati je poizvedovala po njem in 22. februarja 1946 poslala vodji policije Maribor pismo z željo najti njenega sina. Upala je, da je preživel in obljubila ustrezno denarno nagrado za to. 30. maja 1946 je oddelek za notranje zadeve za mesto Maribor poslal (prepis) pismo s podrobnim opisom dogajanja ob padcu letala in vsega tedanjega dogajanja. Ob tej priliki je bila opravljena ekshumacija in natančna identifikacija posmrtnih ostankov. Prav tako so bile priložene fotografija (1) kraja, kjer je bil najprej pokopan, (2) fotografija križa, ki je bil na mestu prvotnega pokopa, in (3) fotografija križa z napisano pesmijo, posvečeno ustreljenemu letalcu:

Človek, če te pot vodi mimo,

ozri se sem v samotni kot,

kjer žrtvoval življenje mlado

je naš zavezniški pilot.

                 2

Mučeniško krono si zaslužil,

Tvoj spomin pri nas živi,

domovine svoje hraber sin,

v naročju slovenske zemlje se

spočij.

Priložene so bile še fotografija (4) pokopališča in mesto, kjer je bil njegov trenutni grob, (5) fotografija groba in pokopališča z drugega mesta ter (6) fotografija odkopane krste ob ekshumaciji. V spodnjem delu dopisa sta bila podpisana šef oddelka za notranje zadeve za mesto Maribor Pirc Jože ter šef občupravnega odseka Žiga Ljudavit.

5. decembra 1946 je Služba za registracijo ameriških grobov  v Beogradu Ministrstvu za notranje zadeve NR Slovenije v Ljubljani  poslala dopis s prošnjo po dodatnih podatkih o grobovih s posmrtnimi ostanki ameriških pripadnikov letalstva. Na osnovi že prejetih informacij so tako uspeli odkriti in prekopati preko 100 padlih. Po podatkih komand 12. in 15. ameriške letalske armade, ki sta delovali nad slovenskim ozemljem, je na tem področju pogrešanih nad 500 pripadnikov letalskih sil. Zanimali so jih mesta in morebitni grobovi na 16 poimensko navedenih lokacijah.

Prav tako so jih zanimale informacije o dokazih Komisije za ugotavljanje vojnih zločinov pri identifikaciji ubitega ameriškega vojaka v Vurberku, da je to Martin O"Callghan. Njihovo stališče je bilo, da so to posmrtni drugega Američana in ne O"Callaghana. Nadalje so povpraševali za matrikule (evidenčne tablice) in drugi detalje 9 ali 10 ameriških letalcev pokopanih na mestu nesreče na Rjavini, ki so bili najbrž poslani Ministrstvu za notranje zadeve. Na koncu dopisa se je kapetan Charles O. Provow zahvalil za vso pomoč in prijaznost vseh prisotnih, ki jo imajo pripadniki te službe na področju R Slovenije in upa, da bodo organi oblasti to nudili tudi v bodoče.

V nadaljnem opisu omenjenega primera je avtor Žiga Koncilija napisal, da je bil Martin O"Callaghan najverjetneje žrtev zrušitve istega datuma v Cirkovcah kot posledica zadetka in vžiga letala. Pokopan na pokopališču ter nato junija 1947 prekopan.  V grobu na pokopališču Vurberk naj bi bila tako pokopana dva letalca, ki naj bi bila žrtvi 10. maja 1944 ter nato prekopana. Vsi so bili pokopani v skupno grobišče v Beogradu od koder so bili nato leta 1950 v skupno ameriško grobišče v Impruneti blizu Firenc. Od tam so posmrtne ostanke Martina O"Callaghana prenesli v domači Memphis oziroma rojstni kraj ter tam postavili samostojno obeležje.

Vir: Žiga Koncilija, V iskanju pilota ameriškega lovca P-38 Martina O"Callaghana, 1.5.2022, 

• Anton Boncelj. Sistory.
  datum rojstva: 1. 9. 1913, kraj rojstva: Spodnje Duplje, vojni status: NOV in POS, datum smrti: 10. 5. 1945, kraj smrti: Zgornje Duplje, kraj pokopa: Spodnje Duplje, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Gorenjska samozaščita

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123

[križ, ovit z vrtnicami]

BONCELJ
TONI  * 1. 9. 1913          + 10. 5. 1945

PADLI V BORBI ZA SVOBODO DEN 13.2.1944

Durick Vladimir    roj. 6.10.1918

Lozej Miroslav     roj. 6.9.  1925

Primožič Franc     roj.15.5. 1924

Seražin Robert    roj. 6.4.1913

SLAVA JIM

Spomenik je postavljen v spomin padlim v I. in II. svetovni vojni.

vsi123

VSEM ŽRTVAM II. SVETOVNE VOJNE.
OBČINA ŠMARTNO OB PAKI.

RADOVIĆ RADIVOJE7.7.1940 - 11.4.1981

Trije obeliski. Na prednjih straneh so pritrjene tri napisne plošče. Postavljen je bil 21. 7. 1963.

EŠD 15338

Na krvavi poti do zmage NOV

                         PADLI

KRED

BON IVAN             1912 - 1944

CENČIČ AVGUŠTIN 1919 - 1944

CENČIČ IVAN        1914 - 1944

DANJELIČ MIROSLAV 1924 - 1944

FRATINA VINCENC  1925 - 1944

KOREN MIROSKAV  1922 - 1943

LAVRENČIČ SREČKO 1921 -1944

ROB DARKO           1928 - 1944

ROB JOŽEF            1914 - 1944

ROB STANISLAV     1920 - 1944

SOK STANISLAV     1919 - 1944

POTOKI

HRAST AVGUŠTIN     1905 - 1944

GRAST GABRIJEL      1928 - 1944

KUŠČER MILAN         1928 - 1944

TERPIN JERNEJ         1901 - 1944

ŽUBER FRANC          1910 - 1944

ROBIČ

BORJANČIČ IGOR   1924 - 1944

                 UMRLI V INTERNACIJI

KRED

FRATINA ANTON       1883 - 1944

FRATINA FRANC       1892 - 1944

FRATINA TEREZIJA   1892 - 1944

URBANČIČ ANTON   1886 - 1945

POTOKI

KUŠČER ANDREJ      1893 - 1945

KUŠČER FRANC       1901 - 1945

LAVRENČIČ BENEDIKT 1896 - 1945

SKOČIR IVAN          1884 - 1945

ŽUBER ANDREJ        1899 - 1945

                     TALCI

KOREN FRANC      1881 - 1944

ROB ANTON         1903 - 1944

TERPIN TOMAŽ    1881 - 1943

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=28393&submit.x=0&submit.y=0

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 131.

SLAVA PADLIM BORCEM NOV

              1941 – 1945

KERIN MILKA                     VEL. PODLOG

KERIN MIRKO

PACEK FRANC

TRŠELIČ RADO

LONGO EDVARD

LONGO MARINKA

JENIČ FRANC                     PRISTAVA

LAJKOVIČ VINKO

HERALOVIČ NIKOLA       GORICA

                ŽFN

PACEK TEREZIJA               VELIKI PODLOG

MEŽIČ MARIJA                 MALI PODLOG

MEŽIČ IVANKA

MEŽIČ JOŽEFA

ŽIČKAR MARIJA               GORICA

URBANC ANA                   GRŽEČA VAS

BURJA FRANC                  PRISTAVA

V SPOMIN POZNIM RODOVOM

                                POSTAVILA ZB

Kaj se je vendar premaknilo v glavah teh gorjancev prav nad Dobrno, da so se umazali s krvjo svojih bratov Slovencev? Morda je je najbolj odločilo to, da sem še ni našla učinkovite poti Osvobodilna fronta. Vir: Milan Guček, Pekoči sneg, str. 253. 

Pomniki narodno osvobodilnega boja v občinah Vojnik-Dobrna, 28

                     [zvezda]

       V TEJ OKOLICI JE 
      16. 2. 1944 PADEL 
1 PARTIZAN XIV DIVIZIJE.
               ZB NOV DOBRNA