Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
1463
Vstaja, Bohinjska Bistrica

Bronasta plošča, posvečena začetku splošne vstaje proti okupatorju v Bohinju pod vodstvom Tomaža Godca (14. 12. 1941). Izdelana v livarni Železarne Jesenice leta 1977 na pobudo krajevne organizacije ZB NOV.

Prim. podobno tablo 100 m višje v ulici, na hiši št. 29.

  • Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 87-88.
  • EŠD 11194
Na obcestni fasadi hiše na Vodnikovi cesti 21, Bohinjska Bistrica.

                        [spomenica 1941]

V TEJ HIŠI SO POD VODSTVOM TOMAŽA GODCA 
BOHINJSKI AKTIVISTI OF 14. DECEMBRA 1941 
SKLENILI, DA BODO ZAČELI SPLOŠNO VSTAJO 
PROTI OKUPATORJU V BOHINJU.

APRILA 1979
                   KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZZB NOV 
                                BOHINJSKA BISTRICA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 16. 4. 2017, slikano 6. 4. 2014
21.7.2024. 00:00
M. Kermavnar, 21.7.2024, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 in dopisal katastrske podatke.
spominska plošča
Bohinj
K. o. 2200 Bohinjska Bistrica, parc. št. 108/1
2170
DEBENEC, Mirna - spomenik padlim v NOV

Na koči PLAZ na Debencu, dve spominski kamniti plošči, rdečkaste barve. Nameščeni sta na severni strani stavbe - koče "Plaz". Zgornja je velikosti 30 x 40 cm, spodnja pa 50 x 60 cm, z vklesanim napisom.

Spominsko obeležje je posvečeno padlim borcem in aktivistom iz tega ožjega in širšega območja.

V požaru koče leta2003 je bilo to obeležje uničeno, obnovljeno pa je bilo 4.7.2005. 

Prvotno je bilo obeležje odkrito 4.7.1961.

Mirna - Stan - koča "Plaz" na Debencu. Naslov: Debenec 2

Zgornja plošča:

BORCEM IN AKTIVISTOM V SPOMIN NA SLAVNE DNI NOB OB 20. LETNICI REVOLUCIJE.

DEBENC, 4.7.1961.

Obnovljena, 4.7.2008.

Spodnja plošča:

OB 10. OBLETNICI OF PADLIM V NOV, RAJON DEBENC:

ŠEPEC FRANC, HRUŠKA MIRKO, ŠTANGAR TONČEK, JANEŽIČ REZI, KOVAČ FRANCI, KOVAČ LADO, ZUPANC IVAN, ABINA JOŽE, STRAH BERČE, KOSTANJEVEC VINKO, ERMAN EMIL, KOVAČIČ ALOJZIJA, BLATNIK JANEZ, LONČARIČ STANE, BRZIN NACE, ZUPANČIČ IVANKA;

OB SPOMINU NA PRELITO KRI ZA SVOBODO NARODOV

SLAVA JIM!

ZB Mirna

T. Bizjak, 20.8.2017, b.jerčič 11.3.2018
spominska plošča, rdeči marmor z napisi
Mirna
k.o. 1416, parc. št. 2012/13
1325
Prehod čez Savo pri Dašniku
Na desni strani ob cesti Litija-Ljubljana, za Zgornjim Hotičem, 200 m pred odcepom ceste proti Jesenju.

Na tem mestu so čolnarji borci KZO prepeljali preko Save iz Štajerske na Dolenjsko 7000 mobilizirancev in prostovoljcev NOV.

V noči od 23. na 24. 12. 1944 pa še 600 borcev Šlandrove in Zidanškove SNOUB iz Dolenjske na Štajersko.

Tod je bil preko Save napeljan tudi partizanski telefon.

OO ZZB Litija 5. maja 1985

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 7. 4. 2017
10.6.2024. 00:00
Dodal sveže slike Saše Šest. M. Hladnik 10. 6. 2024
skulptura iz železniških traverz z zvezdo in obešenim plastičnim reliefom ter spominsko ploščo
Litija
1835 HOTIČ, 515/2
7575
Vila Zlatica

Ivan Hribar (1851 - 1941) je bil znan kot velik domoljub in marljiv, strasten politični delavec. Po napadu na Jugoslavijo aprila 1941 je Ivan Hribar storil samomor v znak protesta proti italijanski okupaciji.

vsi123

Plošča z ovalnim okvirjem je postavljena na vzhodni fasadi hiše. Cesta 27. aprila 47.

       LJUBLJANSKI ŽUPAN

            IVAN HRIBAR

OB 100-LETNICI ZAČETKA NJEGOVEGA ŽUPANOVANJA (1896)
POKLANJA TO SPOMNSKO PLOŠČO
ŽUPAN LJUBLJANE dr. DIMITRIJ RUPEL

LJUBLJANA, 7 MAJA 1996

      [grb Ljubljane]

Obstoječi spomeniki
Mojca Župančič, 6. 6. 2022.
17.10.2023. 00:00
M.Kermavnar, 17.10.2023, uredil napis na spomeniku in dodal opis po predlogu Mojce Luštrek.
Spominska hiša z obeležjem in kipom dr. Ivana Hribarja.
Ljubljana
Vič, 68/3
1795
Belokranjski borec, Metlika

Bronasta skulptura belokranjskega partizana, v zidu je spominska plošča z imeni padlih. Avtorja leta 1954 urejenega parka sta arhitektka Gizela Šuklje in kiparja Julij Papič.

  • EŠD 10325
  • Vodnik, 7

26. novembra 1954, ob prvem prazniki občine Metlika, je bil v novo urejenem parku pred gradom odkrit bronast spomenik Belokranjski partizan, ki ga je izdelal metliški rojak kipar Julij Papič. Hkrati je bilo na bližnji stavbi nekdanje sokolske telovadnice-danes kino dvorana- odkritih 11 plošč, na katerih je vklesanih 236 imen padlih borcev in 132 imen žrtev fašističnega nasilja iz metliške občine (pred priključitvijo občine Gradac). Med njimi so imena treh padlih narodnih herojev: Ilije Badovinca, Janka Brodarila in Martina Južne. Izdelavo plošč in ureditev okolja je načrtovala arhitektka Gizela Šuklje. Kipi treh narodnih herojev so postavljeni na Trgu svobode 3. julija 1983.

Vir: arhiv ZB NOB Metlika (64)

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 140.

Trg svobode, pred gradom, Metlika
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 1.5.2017, 3.8.2024 15.2.2022 D.Divjak
3.8.2024. 00:00
15.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak Dodal posnetek M. Hladnik 3. 8. 2024
Kip
Metlika
K.o.: 1515 - METLIKA, št.parc.: 5/3
4523
Plošča 27 talcem na Krekovšah

Spominska plošča je pravokotne oblike (60 x 40 cm) izdelana iz sivega marmorja ter obzidana s cementnim okvirjem in je pritrjena na zid on koči. Napis je vklesan in obarvan. Pod njo je postavljena še ena spominska plošča.

Datum odkritja: 1951

Foto: Miloš Kermavnar

EŠD 21167

Spominska plošča je locirana na zidu ob gozdarski koči na Krekovšah, Idrijska Bela 22

 Na tem mestu je bilo dne 1.4.1945

mučenih in ustreljenih od okupatorja

               27 talcev

med njimi poznani:

GOLOB PAVEL                     roj. 27.4.1924 Idrija

STAJER ADOLF                    roj. 7.6.1930 Idrija

PAJER DRAGOMIRA              roj. 13.5.1923 Idrija

ŠEMRL MARIJA                    roj. 26.4.1929 Idrija

FERJANČIČ SLAVKO             roj. 25.10.1900 Idrija

KRAPEŽ ZORICA                  roj. 28.10.1925 Ajdovščina

NAGLIČ MARIJA                   roj. 23.8.1924 Žiri

MIŠKO – partizansko ime

VEČNA SLAVA

Obstoječi spomeniki
Miloš Kermavnar, 19.10.2019
Spominska plošča
Idrija
K. o. 2356 Čekovnik, parc. št. 907
2261
MURSKA SOBOTA-Spominska plošča na hiši v kateri je živela družina dr. Slavka Šumenjaka

Dane Šumenjak ( 11.7.1923 Šmarje pri Jelšah-20.10.1944 Vaneča) je v tej zgradbi preživel pred vojno v družini odvetnika dr.Slavka Šumenjaka in matere Ane svoja mladostna leta. Leta 1941 bi moral Dane maturirati na soboški gimnaziji. Njegov letnik je že pred okupacijo prejel spričevala o uspešno opravljenem višjem tečajnem izpitu. Zelo kmalu se je vključil vsabotažne skupine in bil zelo dejaven, zato se je moral pred orožniki umakniti na Hrvašk, od tam pa v Ljubljano, kjer se je vključil v VOS. Tu je sodeloval s prijateljem s soboške gimnazije Edom Brajnikom-Štefanom. Člane Danetove družine v Murski Soboti so jeseni 1944 aretirali in jih odpeljali v internacijo, odkoder se nobeden ni vrnil.Leta 1942 so Daneta v Ljubljani aretirali in odpeljali v taborišče Gonars. Vključil se je v delo odbora OF in bil udeležen pri pobegz skozi 60 metrov dolg skrivni rov. Vključil se je v odporniško gibanje v Brdih, bil inštruktor VOS za južno Primorsko, deloval celo v Trstu in bil poklican na Dolenjsko. Sledila je pot v Prekmurje z nalogo organiziranja VOS v Prekmurju.12.oktobra 1944 se je vrnil s poti v Budimpešto in se oglasil pri družini Brumen, kjer so že bili nekateri partizani. Načrt je bil, da bi prisilili komandanta soboške garnizije k predaji, vendar je okupator organiziral številne aretacije. Tako so vojaki prišli tudi do Brumnovih, kjer pa so se partizani brez izgub umaknili. Madžari so jim sledili in Dane Šumenjak je čez tri dni v spopadu z njimi na Vaneči padel. po osvoboditvi j+so njegove posmrtne ostanke pokopali na soboškem pokopališču.27. novembra 1953 je za številna junaška dejanja bil proglašen za narodnega herojaI. osnovna šola v Murski Soboti je od leta 1959 nosila njegovo ime.Spominsko ploščo je dal vzidati Občinski odbor ZZB NOV Murska Sobota, odkrita je bila 17. oktobra 1962.

Na vogalni stavbi se nahaja spominska plošča, Slovenska ulica 41, MS

V tej hiši je preživel

svoja mladostna leta

                   narodni heroj

      DANE ŠUMENJAK - MIRAN

      roj. 11.2.1923 padel 20.10.1944

         Slava njegovemu spominu!

Združenje borcev NOV občine M.Sobota

17. okt. 1962

Obstoječi spomeniki
Dopolnik D.Divjak 9. junij 2020
9.6.2020. 00:00
Spominska plošča
Murska Sobota
K.o.: 105-MURSKA SOBOTA, št.parc.: 1297
5471
Šoferji - borci NOB, Maribor

Spominska plošča je bila posvečena šoferjem - borcem NOB, odkrita je bila leta 1949. Drugi vir jo omenja kot ploščo padlim članom kolektiva, vzidano na garažah avtobusnega kolektiva na Titovi cesti.

Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag.

Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 533.

Po enem viru je bila plošča pritrjena na garažah avtobusnega podjetja na Titovi cesti, po drugem se je nahajala na Linhartovi cesti 22. Lokacija na zemljevidu je približna. Danes plošče najverjetneje ni več na javnem mestu.
Uničeni spomeniki
Ivan Smiljanić
26.4.2020. 00:00
Spominska plošča
Maribor
8349
Ljubljana, pokopališče Dravlje, Řiha Karel

Sistory navaja Ime in priimek: Karol Riha, Oče; Karl, Mati: Pavlina, Datum rojstva: 16. 11. 1897, Kraj rojstva: Chleby, Češka, Kraj bivanja: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 28. 2. 1944, Kraj smrti/izginotja: Ljubljana, Kraj pokopa: Ljubljana.

.

»31. RIHA Karel rojen 1897 v Chleby na Češkem, stanoval v Ljubljani, Šiška.

29. februarja 1944 je šel ob sedmih zvečer na delo, ker je bil pek. Do pekarne pa ni prišel. Sled za njim se je zgubila. Ubila ga je črna roka, saj je imel sina v partizanih, hči pa je bila sekretarka v mladinski organizaciji. (Vir: Dokumentacija občinskega odbora ZZB Ljubljana Šiška)«

(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci), Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 286)

(Iskalnik grobov Žale, Dravlje (Spletni vir:  https://grobovi.zale.si/#  Dostop: 23. 5. 2023).

Iskalnik grobov ga ne najde.

Pokopališče Dravlje, Ljubljana, Oddelek: [6], Vrsta; [9] Grob: [7]

            ŘIHA KAREL
16. DEC. 1897 – FEBR. 1944
    PADEL ZA SVOBODO

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 25.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
8.11.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Ljubljana
K. o. 1738 - Dravlje, parc. št., 253
2867
Spomenik padlim v borbi 1941 - 1945
Pokopališče Dobje pri Planini, od pokopališke vežice pri pokopališkem vhodu po stopničkah, takoj 1. grob desno.


 PADLI V BORBI 1941 - 1945

  HLADIN KONRAD
               LOKOVŠEK FRANC
  PUŠNIK FRANC
                 JAZBEC MARTIN
  GRAČNAR ANTON

IZ PRELITE KRVI JE VSTALO 
          NOVO ŽIVLJENJE

Obstoječi spomeniki
Ivan Dvoršek, 4.3.2018
14.7.2025. 15:22
M.Kermavnar, 11.7.2025, uredil besedilo na spomeniku, dopolnil lokacijo in dodal 3 fotografije Zdenke Primožič.
Spomenik
Dobje pri Planini
1152 SUHO, 760/1
836
Kozana - Spomenik NOB v vasi

Nemški vojaki so 25. 3. 1944 po že ustaljenih načinih ustrahovanja in streljanja po vaseh, zbrali domačine na trgu ter jim grozili. 26. 3. 1944 so okupatorjevi vojaki požgali vas. Spomenik je bil postavljen 26. 3. 1978 in je posvečen borcem NOB in žrtvam požiga vasi. 23 kamnitih stebričkov predstavlja 23 borcev NOB. Poleg stebričkov je postavljena tudi plošča s posvetilom.  Avtor spomenika je Izidor Simčič. 

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=28454

Foto: Eva Marinič

Spomenik stoji na vaškem trgu v Kozani.

ŽRTVAM NOB 

IN V SPOMIN

 NA 26. MAREC 1944,

KO STA V VASI 

RAZSAJALA 

POŽIG IN SMRT.

EM, 21. 12. 2016 15. februar 2021 - dopolnitev D.Divjak
15.2.2021. 00:00
15.2.2021 - dopolnitev podatkov D.Divjak
Kamniti kvadranti in spominska plošča
Brda
K.o.: 2288 - KOZANA, št.parc.: 930/1
7539
Ljubljana, Žale, Jože Lampret

Jože LAMPRET, 1903–1969:
duhovnik, med NOB verski referent XIV. divizije in član verske komisije pri predsedstvu SNOS, po vojni rep. in zvezni poslanec, tajnik verske komisije, soustanovitelj CMD.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Jože_Lampret

Ljubljana, pokopališče Žale. Žale [B]: oddelek [31B], vrsta [2], grob [6]

                JOŽE LAMPRET
             19.1.1903-23.5.1969
      PARTIZANSKI DUHOVNIK
VERSKI REFERENT XIV. DIVIZIJE
.
POŽRTVOVALNO JE SLUŽIL
                          SVOJEMU LJUDSTVU
V NJEGOVEM BOJU ZA OBSTANEK
                          IN LEPŠO BODOČNOST

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
6.5.2022. 00:00
Grob(išče)
Ljubljana
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11
178
ROB - spomenik pobitim aktivistom OF

EŠD: 26619

Spomenik predstavlja pokončni betonski kvader na katerem je pritrjena pravokotna granitna plošča z vklesanim napisom. Posvečen je dvanajstim tu ustreljenim aktivistom OF.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 74.

Kmalu na začetku gozda skrenemo s ceste, ki vodi iz Roba proti slapu Kobilji curek, po brvi čez potok in po 150 m, levo ob potoku, prispemo do spomenika. Tja nas usmerja kažipot ob cesti.

                       ŽRTVE FAŠIZMA

                           23.7.1942.

PURKAT ANTON

PURKAT LUDVIK

PURKAT ALOJZ

ZGONC STANE

INTIHAR ANDREJ, ST.

INTIHAR ANDREJ

CENTA FRANC

JAKIČ FRANC

STRLE JANEZ

BAVDEK IVAN

LENIČ STANE

ADAMIČ FRANC

NA  NOSILNEM STEBRU STA ŠE NAVPIČNA NAPISA, NA LEVI STRANI "OSREDEK", NA DESNI "CENTI"

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik,15.4.2018; T.Bizjak 18.8.2019
betonski kvader s pritrjeno kamnito ploščo, kraj zgodovinskega dogodka
Velike Lašče
k.o. 1714 - Selo pri Robu, parc. št.1217/3
911
Trije talci-Podčetrtek

Plošča se nahaja v gozdičku nad OŠ Podčetrtek

Gnusen zločin v Podčetrtku so storili pripadniki kretskih padalcev, ki so se umikali skozi Podčetrtek že po brezpogojni predaji Nemčije. V zgodnjih jutranjih urah so zverinsko ubili bivšega šolskega upravitelja Karla Černigoja, ki je v stari Jugoslaviji zbežal pred fašisti s Primorske, in bil nadučitelj v Olimju ter pozneje v Podčetrtku vse do okupacije. Poleg tega so ubili še Martina Kneza, ki je opravljal službo občinskega sla, očeta treh otrok, četrtega pa so prav takrat še pričakovali, ter Leopolda Novaka, gluhonemega hlabca pri klobučarju Peternelu. Talce je nemški oficir odbral na slepo, med skupino ljudi, ki so jih zgnali v Staroveškov hlev. Dogodek je opisan v TV-15 (29.4.1964) med drugim takole: "Komandant z mrtvaškim emblemom na kapi in ciničnim posmehom srepo gleda vrsto... Ogledoval si je vsakega posebej. Preplašeni, preprosti obrazi. Gleda nekdanjega šolskega upravitelja Černigoja. Posmeh se mu za spoznanje globlje zareže v desno lice: "Austreten!" Černigoj je prebledel. Zakaj? Vojaki ga iztrgajo iz vrste. Komandant spet z zaničljivim posmehom dolgo opazuje ljudi. Še enkrat! "du!" uperi prst v Kneza iz Podčetrtka. Knez se zdrzne in globok vzdih spreleti vrsto. Kaj hoče z njim? Knez ima majhne otroke in žena pričakuje. Zakaj jih odbira? Dva že stojita tam, nemo, neizgovorjenih misli. Nad hribom se že svita. Daleč nekje na vzhodu odmeva topovski strel. Hlapec Polde ga ne sliši. Ob koncu vrste stoji, ves zgrbljen in sključen, s široko odprtimi usti. Komandant zapiči svoj temen pogled vanj in se nakremži, kot bi se nasmejal. S kazalcem pomiga, nas stopi iz vrste. Polde ne doume, rahlo se nasmehne, toda esesovec ga sune s kopitom, da se skoraj zvali po tleh. Vse je tiho. "Genug", reče oficir". (Samorastniki ob Sotli, 1979, str. 21)

Spomenik se nahaja pod gozdno cesto, nad stadijonom OŠ Podčetrtek in s ceste ni viden.

"10. 5. 1945 SO TUKAJ POD STRELI OKUPATORJA PADLI

KAREL ČERNIGOJ

LEOPOLD NOVAK

MARTIN KNEZ"

Obstoječi spomeniki
Ana Novak, 6. 2 .2017, dopolnil in slike Bor1974, 27.X.2019
Spominska plošča na zazidanem kamenju
Podčetrtek
8352
Žabnica, pokopališče, Langerholc Pavel

Sistory navaja Ime in priimek: Pavel Langerholc, Datum rojstva: 28. 2. 1907, Kraj rojstva: Spodnje Bitnje, Kraj bivanja: Spodnje Bitnje, Datum smrti/izginotja: 29. 3. 1944, Kraj smrti/izginotja: Gore pri Idriji, Kraj pokopa: NULL. Podatki o starših se ujemajo s podatki na nagrobniku.

»Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja […] Langerholc Pavel, rojen 28. februarja 1907, Sp. Bitnje     29. marca 1944, Gore pri Idriji […]« (Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 216)

Pokopališče Žabnica, 1. vrsta 7. grob, desno od glavnega vhoda

[križ]
LANGERHOLČEVI
SIN PAVEL  * 28. 2. 1907   PADEL 29. 2. 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 25.5..2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
25.5.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Škofja Loka
K. o. 2028 Dorfarje, parc. št. 280/6
5535
Ojstriška vas, kozolec
Na kozolcu pri h. št. Ojstriška vas 21 na vzhodnem koncu vasi.

Na tem Cukalovem kozolcu je že 
jeseni leta 1941 delovala ilegalna
radijska postaja in  Šprajčeva 
tiskarska tehnika.

Zaradi izdaje je okupator 6. 1. 1942
kot talca v Mariboru ustrelil
Milka Cukala. 3. 8. 1942 je bila
internirana celotna družina Cukala.
Mati Marija je umrla v Auschwitzu.

V  nadaljevanju nemške represije
so bili v Ojstriški vasi in okolici
internirani številni posamezniki
in družine (Kraščova, Kaludrova,
Lebnova, Štrukeljčeva ...)

ZB za vrednote NOB Tabor
Ojstriška vas 27. 4. 2012

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
7.5.2020. 00:00
Spominska plošča
Tabor
718
Ljubljana - Spomenik narodnemu heroju Tonetu Tomšiču

Napis na kamnu zelo obledel, komaj čitljiv.

  • Tone Tomšič. Wikipedija.
  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 65-66.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 31.
  • Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 130.
ob Zemljemerski ulici, na robu parka OŠ Poljane, Zemljemerska ul. 7

TONE TOMŠIČ

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik 1.9.2020 29.1.2022 D.Divjak
29.1.2022. 00:00
2020 so obnovili napis Tone Tomšič in mu dodali NARODNI HEROJ ter datuma rojstva in smrti. Po Svobodni besedi 58 (2020) M. Hladnik 1. 9. 2020. 29.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak
kip in kamen z napisom
Ljubljana
K.o.: 1727 - POLJANSKO PREDMESTJE, št.parc.:372/2
151
Turjak - Plošča na kulturnem domu v Turjaku

.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 74.

Plošča je pritrjena na pročelju kulturnega doma v Turjaku št. 17, kjer je tudi okrepčevalnica Rozika.

Pod zvezdo so na 3 ploščah razporejena imena 

.

BORCI

AHEC JOŽE

DOLŠČAK ALBIN

HOČEVAR JOŽE

JAKŠE FRANC

LEVSTIK ANTON

MOŽEK FRANCKA

PETRIČ STANE

ŠKRLJ ANTON

ŠMUC JOŽE

VALENTIČ FRANC

ZGONC ALOJZ

.

INTERNIRANCI

HOČEVAR FRANC

JERŠIN JOŽE

KLAVS FRANC

MOŽEK FRANC

PETERLIN HERMAN

POTOKAR JOŽE

RUDOLF JOŽE

.

ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA

DOLŠČAK ANTON

JANEŽIČ ANTON

LOGAR ANGELA

MAVC ALOJZIJA

MOŽEK ANGELA

OGRINC JOŽE

PRAČEK ALOJZ

ŠKRLJ HENRIK

ŠKRLJ MARJETA

ŠTEBLAJ HERMAN

ŠTILC ANTONIJA

ZELNIK FRANC

ŽUŽEK ALOJZ

ŽUŽEK JERNEJ

ŽUŽEK JOŽE

.

Spodaj na okrogli plošči piše:

IZ KRVI

RDEČE

RASTE ROŽA

SVOBODE

Spodaj na ločeni dolgi ozki plošči beremo:

V SLAVEN SPOMIN BORCEM SOCIJALISTIČNE REVOLUCIJE IN ŽRTVAM PADLIM ZA SVOBODO TER VELIKO PRIHODNOST SLOVENSKEGA LJUDSTVA

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik Dopolnil D.Divjak, 12.1.2021
12.1.2021. 00:00
12.1.2021-dopolnil podatke D.Divjak
trojna plošča
Velike Lašče
K.o.: 1711-TURJAK, št.parc.: 2/15
1157
Spomenik Tomšičevi brigadi, Stari Log

Spomenik v obliki večje kamnite stele z nekoliko vbočeno sprednjo ploskvijo, na kateri je vklesan napis, je posvečen ustanovitvi Tomšičeve brigade 16. julija 1942. Odkrit je bil leta 1952.

Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005.

EŠD 24207

.

Povzetek iz Kočevskih novic:

Prva slovenska udarna brigada je edina partizanska enota, ki je ob ustanovitvi dobila naziv proletarska in je ta naslov ohranila tudi po vojni. Svoje ime si je nadela po organizacijskem sekretarju Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije Tonetu Tomšiču. 

do usmrtitve 21. maja 1942. leta v gramozni jami. S svojo herojsko smrtjo in prejšnjo politično aktivnostjo je Tone Tomšič postal simbol slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. 

Že naslednji dan po usmrtitvi Toneta Tomšiča v gramozni jami, je 22. maja 1942. leta Glavni štab slovenskih partizanskih čet izdal povelje o ustanovitvi Prvega proletarskega udarnega bataljona, ki bo nosil Tomšičevo ime. Samo dober mesec dni po formiranju Proletarskega bataljona je bila 16. julija 1942 ustanovljena Prva slovenska proletarska udarna brigada, ki je na svojem praporu prav tako vpisala ime prekaljenega revolucionarja in komunista Toneta Tomšiča. Ustanovitveni zbor brigade je bil v vasi Cesta pri Starem Logu v času velike okupatorske ofenzive (Roške ofenzive) na osvobojeno ozemlje. Jedro brigade so tvorili borci Proletarskega bataljona Tone Tomšič. V sestav brigade so prišli tudi prostovoljci iz drugih partizanskih enot: iz borcev Krškega odreda, Belokranjskega odreda in dveh čet Druge grupe odredov. V avgustu 1942. leta je v sestavi treh bataljonov Tomšičeve brigade bilo okoli 450 borcev (kasneje je brigada v sestavi 14. divizije imela 4 bataljone). 

Brigada je imela 1034 dni bojnih pohodov: od Kočevskih gozdov pa tja do globač Koroške — Gosposvetskega polja. Prehodila je nad 6000 km dolgo bojno pot. Najdaljši pohod je imela brigada, ko je v sestavi 14. divizije šla na Štajersko, in je v dveh mesecih prehodila 500 km dolgo pot ob neprestanih bojih in juriših. Brigada ima na seznamu 5567 borcev od tega 214 žensk. V NOB je padlo 1519 borcev. Iz njenih vrst je izšlo 13 narodnih herojev ter mnogo generalov in poveljnikov najvišjih vojaških formacij. Imela je pomembno vlogo v zaključnih akcijah naše armade na Koroškem v dneh »vojne po vojni«, od 7. do 15. maja 1945, torej po popolni in brezpogojni kapitulaciji okupatorskih sil. 

Za izredne zasluge je brigada prejela naslednja odličja: Red Narodnega heroja, Red narodne osvoboditve, Red zaslug za narod z zlato zvezdo, Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, Red partizanske zvezde z zlatim vencem. 

.Nace Karničnik, Spomeniki NOB na Slovenskem, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, 31. januar 1985, str. (8). Elektronski vir: Kočevske novice, 31. januar 1985, str. (8)Dostop: 14. 2. 2024.

Na cesti Kočevje - Dvor v naselju Stari Log je ob zadnji hiši na desni strani v naselju ob cesti obeležje. Bližnja hiša Stari Log 20.

     sprednja stran:

 TO PED SLOVENSKE ZEMLJE, 
  NA KATERI SO SE 16.VII.1942.
     NA POZIV SVOJE PARTIJE 
                   ZBRALI  
     PROLETARCI - PARTIZANI 
       IZ RAZNIH SLOVENSKIH 
          ODREDOV V PRVO 
      PROLETARSKO BRIGADO 
           TONETA TOMŠIČA 
       POSVEČA SLOVENSKO 
LJUDSTVO VEČNEMU SPOMINU 
  NA TISTE SLAVNE DNI SVOJE 
   REVOLUCIJE, KO SO ZAČELI 
        SLOVENSKI PARTIZANI 
             POD VODSTVOM 
     CENTRALNEGA KOMITEJA 
      KP SLOVENIJE, V OGNJU 
       ITALIJANSKE OFENZIVE 
              URESNIČEVATI 
         GENIJALNO ZAMISEL 
   TOVARIŠA TITA: USTVARITI 
  IZ PARTIZANSKIH ODREDOV 
                    REDNO 
  JUGOSLOVANSKO ARMADO.
.
     zadnja stran:

                          »….IZKUŠNJE  
  Z USTANOVITVIJO SLOVENSKIH BRIGAD SO 
          PONOVNO POTRDILE PRAVILNOST IN 
 PRAKTIČNO EFIKASNOST UKREPOV, KI JIH JE 
          TEDAJ STORIL TOVARIŠ TITO V SRBIJI. 
    PROCES STALNEGA IZDVAJANJA BRIGAD IN 
          VIŠJIH REGULARNIH ENOT VOJSKE IZ 
OSNOVNIH PARTIZANSKIH ODREDOV, SE PRAVI 
 ORGANOV LJUDSKE VSTAJE, JE V JUGOSLAVIJI 
       DOBIL TAKOREKOČ KLASIČNO OBLIKO. 
  TOVARIŠ TITO IMA ZGODOVINSKO ZASLUGO, 
  DA SE JE NASLONIL NA TA PROCES IN DA JE S 
     PRAVILNO KOMBINACIJO PARTIZANSKIH 
ODREDOV, KOT NEPOSREDNIH TERITORIJALNIH  
    ORGANOV VSTAJE TER VEDNO MOČNEJŠIH 
        REGULARNIH MANEVRSKIH ENOT NOV 
 NAŠEL PRAV TISTE VOJNO-TAKTIČNE PRIJEME, 
        ZA KATERE JE BIL OKUPATOR RANLJIV.... "
                                                            /KARDELJ/

Obstoječi spomeniki
Vasja Marinč, 9.3.2017 D.Divjak 20.6.2021
10.6.2024. 00:00
D.Divjak dopolnil 20.6.2021 M.Kermavnar, 14.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povzetek iz časopisa Kočevske novice. M.Kermavnar, 10. 6. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil in uredil napis na spomeniku in dodal fotografije 3/1 do 3/3
Spomenik
Kočevje
k.O.: 1570 - STARI LOG, št. parc.: 70/4
3331
Spominska plošča padlim v NOB, Rob

Na južnem delu pokopališča nad naseljem Rob je v same vogalu postavljena spominska plošča padlim v narodnoosvobodilnem boju na tem področju. Na poševni spominski plošči iz temnosivega marmorja je napisan tekst poudarjen z rdečo barvo. Spodaj je grob obrobljen z marmornatimi robniki.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 74.

Evid. št. kult.dediščine : 

V naselju Rob po cesti v smeri Krvava Peč in nato ostro desno po odcepu proti cerkvi, ki dominira nad naseljem.Pokopališče obkrožuje pokopališče.

NA TEM POKOPALIŠČU POČIVAJO

   NEZNANI JUNAŠKI BORCI IZ

 VSEH KRAJEV SLOVENIJE KI SO

V LETIH NARODNOOSVOBODILNE

BORBE IZKRVAVELI ZA SVOBODO

       SLOVENSKE ZEMLJE

    ZA ZMAGO SOCIALIZMA

    ZA LEPŠO PRIHODNOST

          VSEH LJUDI

   SLAVA MRTVIM JUNAKOM

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 22. julij 2018
12.7.2018. 00:00
Spominska plošča
Velike Lašče
K.o.: 1714-SELO PRI ROBU, št. par.: *88
7045
Radio Kričač, Vilharjeva 2

Postavljena 17. decembra 1993. Hiša je bila v bombardiranju porušena že konec vojne in ni bila obnovljena. Časopis Kričač poroča, da je bila plošča odkrita na "hiši v neposredni bližini", ne razkrije pa njenega naslova. Danes tam daleč naokrog ni nobene hiše. -- Mojca Luštrek

Seznam_lokacij_Radia_Kricac
Vilharjeva 2, Ljubljana
Uničeni spomeniki
M. Hladnik
24.11.2021. 00:00
metalna okrogla plošča
Ljubljana
7588
Padli bančni uslužbenci

V prostorih Banke Slovenije je postavljena spominska plošča 14 uslužbencem, ki so padli v NOB ali kot žrtve fašističnega nasilja.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 31.

V Banki Slovenije pravijo:
''omenjena spominska plošča je trenutno na varovanem območju, kjer fotografiranje ni možno. Ko se to spremeni, vas obvestimo.''

Ljubljana, Slovenska cesta 35, v stavbi Banke Slovenije
Uničeni spomeniki
Mojca Župančič 18. 6. 2022
22.3.2025. 00:00
M. Kermavnar, 22. 3. 2025, obeležje zaradi nedostopnosti označil kot "odstranjeno"
Spominska plošča
Ljubljana
AJDOVŠČINA, 2851
4099
Cikava, spominska plošča padlemu narodnemu heroju Jožetu Kaduncu-Ibarju

Na stanovanjski hiši na Cikavi, h. št. 6, je vzidana spominska plošča z vklesanim napisom. Napis na plošči 16. 10. ni točen, saj je pravilen podatek 23. 3. 

Jože Kadunc-Ibar je bil rojen 28. 4. 1925 v Predstrugah. Družina se je po njegovem rojstvu preselila v Grosuplje, kjer je Jože po končani osnovni šoli delal najprej kot kmetijski delavec, aprila 1940 pa se je zaposlil v tekstilni tovarni Motvoz in platno, kjer je delal do odhoda v partizane 13. maja 1942, ko je bil star 17 let.

Najprej je bil v II. grupi odredov, nato v Zapadnodolenjskem odredu, ob ustanovitvi Gubčeve brigade, v začetku septembra 1942, je prešel s svojim bataljonom v njen sestav in v njej ostal vse do svoje smrti. Bil je neustrašen borec. Glas o najboljšem mitraljezcu Gubčeve brigade se je raznesel daleč po partizanskih enotah. Konec leta 1942 je bil sprejet v SKOJ. Po številnih bojih, v katerih se je izkazal, je postal komandir čete, nekaj dni pred svojo smrtjo pa so ga imenovali za namestnika komandatna bataljona.

Bil je večkrat ranjen, dostikrat se je z nezaceljenimi ranami vrnil v svojo enoto. Njegov zadnji boj je bil na Cikavi pri Grosupljem, kjer je 20. marca 1944 padel, po osvoboditvi so ga od tam prenesli na partizansko pokopališče na Grosupljem. Za narodnega heroja so ga razglasili 13. septembra 1952.

Spominska plošča širine 76 in višine 56 cm je izdelana iz svetlega marmorja in ima vbočeno obliko. Pod njo je nastavek za venec dolžine 16, širine 15 in višine 15 cm. Napis je bil pred kratkim obnovljen.

Odkrita je bila 29. oktobra 1958.

Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, Lojze Kikelj, Radko Polič, 1987.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 108.

EŠD 17254

Geslo: herojsmrt123

Cikava 6. Po cesti iz Grosuplja proti Šmarju Sap je v naselju Cikava pred železniškim prehodom na levi strani vzporedno s cesto stanovanjska hiša z omenjeno spominsko ploščo.

             ZVEZDA

        DNE 16.X.1944

      JE NA TEM MESTU

PADEL V BORBI ZA SVOBODO

      NARODNI HEROJ

       KADUNC JOŽE

      SLAVA JUNAKU!

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 18.maj 2019 2.april 2021 dopolnil D.Divjak
2.4.2021. 00:00
2.4.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Spominska plošča
Grosuplje
K.o.: 1785-SELA, št.parc.: 734/30
2956
LAVRICA, Srednja vas - grob dveh borcev

EŠD: 29112

Grob je velikosti 0,9 x 1,8 m, ograjen z betonskimi robniki, nagrobnik pa predstavlja kamnita plošča, deltoidne oblike, visoka 0,80 in široka 0,90 m, ki ima nad vklesanim napisom vklesano peterokrako zvezdo.

Na tem mestu sta leta 1943 padla in bila pokopana dva partizana, državljana republike Italije.

Grob in nagrobnik so uredili in postavili 1951. leta.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 74.

Grob je tik ob cesti, ki pelje iz Lavrice skozi Srednjo vas proti Selam, na desni strani.

SLAVA PADLIM BORCEM NOV

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak, 2.4.2018.
grob s kamnitim nagrobnikom, kraj zgodovinskega dogodka
Škofljica
k.o.1696 - Rudnik, parc. št.1483/2
3161
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.66

Osmerokotni kamnit steber, visok 240 cm, premera 30 cm, širina stranice 12 cm, z vklesanim napisom in vklesano stilizirano žico stoji na robu urejene peščene površine.

Kdaj so pomnik postavili, ni znano, vsekakor po letu 1957, predstavlja pa mesto, kje je potekala bodeča žica, ki jo je italijanski okupator namestil ob popolni zapori mesta Ljubljane.

Pot spominov in tovarištva na Golovcu med Londonom in Hrušico.

1942-1945

POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV TRG. PODJETJE VELETEKSTIL

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak, 2.6.2018.
Betonski steber
Ljubljana
k.o.1733 - Bizovik, parc. št.: 785/4