"29. aprila 1941 so Nemci sežgali na dvorišču šole učiteljsko knjižnico z 332 knjigami in šolarsko knjižnico z 241 knjigami. Od 29. aprila 1941 do 19. junija 1944 je bil pouk v nemškem jeziku. Slovenščina je bila prepovedana. Po 19. juniju 1944, ko je Loče napadla Šercerjeva brigada so vsi nemški učitelji pobegnili in pouka do 15. oktobra 1945 ni bilo." 

Franjo Šegel: Zgodovina OŠ Loče

V sicer zelo natačni zgodovini šole je zamolčano, da se je po vojni imenovala po heroju Ljubu Šercerju. 

vsi123

Obelisk je iz sivega kamna in sicer je spodaj podprt s štirimi stranicami, se dviga najprej okoli 2 m, preseka okoli 40 x 30 cm. Na tem delu je pritrjena kamnita plošča, velikosti okoli  30 x 90 cm, temnejše barve in v katero je vklesana Kajuhova pesem. Obelisk se dviga še okoli 60 cm, manjšega preseka in v katerem je vklesan lovorov polvenec z zvezdo. Obelisk pa se dvigne še za okoli 25 cm in zaključi z okroglo konico, vse iz kamna.

Pred obeliskom je elipsasti del spomenika širok 1 m in dolg 2m. Sestavljajo ga kamniti kvadri svetle barve in v katerih je vklesanih 21 podatkov padlih partizanov. Od tega je ena partizanka, pet partizanov sovjetskega porekla in enajst neznanih partizanov. Ta elipsasti del  prekriva prozorna plošča iz umetne mase. Pod njo je osrednji prostor, prekrit z belim peskom in namenjen cvetju.

 V letu 2025 je bil spomenik popolnoma obnovljen, očiščene vse površine, obnovljeni napisi, na novo postavljeni vsi elementi elipse in nov pokrov iz pleksija ter v osrednji notranji prostor postavljen kovinski šopek.

V SOLZAH 
NAVDUŠENJA 
TOVARIŠ, 
GLAVO SKLONI, 
PRED SILNIMI 
MRLIČI SE 
POKLONI, 
PRED SILNIMI, 
PRED PADLIMI 
TITANI,
KI V NJIH BILO JE, 
KAR SE V NAS 
BUDI, KI V SMRT 
SO ZA ŽIVLJENJE 
ŠLI PREVERJENI, 
DA NI NAZAJ POTI.
                     KAJUH

PODLOGAR SLAVO    USTRELJEN 10.V.1942 V ŽIMARICAH
BLAŽIČ MARJAN        IZ ŽIRI USTRELJEN 10.V.1942 V SODRAŽICI
IVANC LUDVIK            IZ SINOVICE
                                        USTRELJEN 20.VII.1942 V SODRAŽICI
SAIDAHMED TEMANBAJEV
LOJZE                          BOREC 3.BAT.XIII.BRIG. PADEL 11. XII. 1943
                                     BOREC 3.BAT.XIII.BRIG. PADEL 11. XII. 1943
RUSKI BOREC            +20. 4. 1944
RUSKI BOREC            +20. 4. 1944 NOVA ŠTIFTA
RUSKI BOREC            +20. 4. 1944 NOVA ŠTIFTA
TEREZIJA KOGEJ       POLITKOMIS. ČETE
                                        PADLA 14.VII.1942 V JURJEVICI
BOREC                        PADEL XI.1943 NA MARINOVCU
SAIBEK ANTIBAEV
BRANKO                      KOMANDIR II. ČETE 3.BAT. XII.IBRIG.
                                         PADEL11.XII. 1943 V SODRAŽICI
FRANC                         POLITDELEGAT II. ČETE 3.BAT. XIII.BRIG
                                         PADEL 11. XII. 1943 V SODRAŽICI
CIRIL ZABUKOVEC     BOREC 3.BAT. XIII. BRIG.
                                        PADEL11. XII. 1943 V SODRAŽICI
JOŽE GLAVAN             BOREC KURIR PADEL 11.XII. 1943 V SODRAŽICI
MIHA ROGINA             BOREC X. SNOUB.
                                        PADEL 3.VI.1944 POD N. ŠTIFTO
BOREC                        IX. BRIG. PADEL XI. 1943 NA TRAVNI GORI
BOREC                        IX. BRIG. PADEL XI. 1943 NA TRAVNI GORI
NEZNANI PARTIZAN  + 20. 4. 1944
NEZNANI PARTIZAN  + 20. 4. 1944
BOREC                        IX. BRIG. PADEL XI. 1943 NA TRAVNI GORI
BOREC                        IX. BRIG. PADEL XI. 1943 NA TRAVNI GORI
BOREC                        PADEL VII. 1943 V STRUŽNICI
BOREC                        UJET NA TRAVNI G.
                                       USTRELJEN 10.VII.1944 V SODRAŽICI

Plošča je bila po poškodovanju prestavljena na drugo lokacijo, 1,5 km proti Črnomlju ob cestni podvoz, kjer je vgrajena v podstavek novega spomenika. 

[zvezda]
NA OVOM KRŠU U NEPOSREDNOJ
BLIZINI HRABRO SU POGINULI
MIKAC MARIJA 1926--1944
FABRIS ALBIN 1927--1944
NEPOZNATI KURIR IZ 
OKOLICE KOPRA 1943
SLAVA IM I HVALA
NAROD BRESTA 1983.

• Jernej Rode. Sistory.
  datum rojstva: 21. 8. 1883, kraj rojstva: Stara Vrhnika, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 7. 11. 1943, kraj smrti: Veliko Mlačevo, kraj pokopa: Veliko Mlačevo, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»37. RODE Jernej, rojen 21. avgusta 1883 na Stari Vrhniki. Bil je vojaški referent rajonskega odbora Žalna-Račna in udeleženec Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Domobranci iz Boštanja so ga aretirali, pretepali, mučili in končno 7. novembra 1943 v Boštanju pri Grosupljem ustrelili. (Vir: Pismo občinskega odbora ZZB Grosuplje z dne 2. septembra 1994, kopija pri avtorju; Pismo Bernarda Rodeta kot pri Francu Rodetu)«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev,  2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, Knjižnica NOV in POS,  knj. 89, str. 287.

[križ]

              RODE JERNEJ
* 27. 7. 1883    PADEL 7. 11. 1943

Spomenik narodnega heroja Jožeta Lacka, stoji na starem ptujskem mestnem pokopališču. Spomenik je po naročilu ptujske sekcije Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne (ZB NOV), izdelal znan slovenski kipar Jakob Savinšek.

Kip Jožeta Lacka stoji na podstavku. Na sprednji strani podstavka, vidimo napis: »Narodni heroj Jože Lacko 1894-1942«. Na zadnji strani podstavka pa je napisan naročnik spomenika in datum njegove postavitve: »Mestni odbor zveze borcev NOV Ptuj, 5. 8. 1956«. Nad podstavkom stoji bronasti kip Jožeta Lacka. Lacko stoji vzravnano v razkoraku. Glavo ima nagnjeno naprej in rahlo desno. Desno roko ima dvignjeno nad glavo, levo pa le do pasu. Dlani in prsti so ukročeni navzdol proti tlom. Savinšek je s tem kipom prikazal mučeniško pojavo Jožeta Lacka, ki trpi in se bori za življenje.

Jože Lacko je bil kmet iz Nove vasi pri Ptuju, ki je v času druge svetovne vojne prevzel vodenje partizanskih enot na Ptuju. Znan je predvsem po tem, da je umrl v zelo hudih mukah, ki so mu jih zadajali pripadniki nemške tajne policije (Gestapo), ker ni hotel izdati svoj soborcev.

Lacko se je rodil 17. novembra 1894, v Kicarju v Slovenskih goricah.[1] V času prve svetovne vojne se je boril na italijanski fronti, kjer so ga zajeli Italijani. Iz ujetništva se je vrnil šele leta 1921.[2] Tekom dvajsetih let se je močno zagrel za komunistično idejo. Leta 1932 je postal član Komunistične partije. Lacko je kmalu postal vodilna osebnost in promotor komunistične partije na območju Ptuja. Pri njem doma, so bili organizirani številni sestanki komunistov. Leta 1939 je pri njem potekala pokrajinska konferenca KP za mariborsko, ptujsko in prekmursko okrožje.[3] Jože Lacko je postal zelo pomembna osebnost za KP na območju Ptuja in Slovenskih goric. Ravno zato ne preseneča dejstvo, da je bil Lacko eden izmed prvih organizatorjev NOB na Ptuju. Oktobra 1941 je postal celo sekretar odbora OF na Ptuju. Sodeloval je pri ustanavljanju t. i. slovenskogoriške partizanske čete, ki je delovala na območju Slovenskih goric od aprila 1942 pa vse do 8. avgusta 1942, ko so jo zaradi izdajstva uničili Nemci.[4]

Dva dni po tem dogodku so Nemci, v Spodnjem Velovleku, ujeli Jožeta Lacka. Od tam so ga pripeljali v ptujske zapore, kjer so ga na brutalen način mučili in sramotili po ptujskih ulicah. Jože Lacko, kljub mučenju ni Nemcem izdal nobene informacije povezane z delovanjem OF. Po osmih dneh grozovitega mučenja je Jože Lacko umrl.[5]

Status narodnega heroja mu je bil priznan šele leta 1951.[6] Vodstvo ptujskega odbora ZB NOV se je takrat tudi odločilo za izdelavo in postavitev kipa Jožeta Lacka na Ptuju.

[1] Vida Rojic, Jože Lacko, (Maribor: Založba Obzorja, 1963), 7.

[2] Prav tam, 10.

[3] Ljubica Šuligoj, »Revolucionarna pot Jožeta Lacka«, v Spomini živijo – Jože Lacko, (Ptuj: KS heroja Lacka Rogoznica, 1985), 14-17.

[4] Prav tam, 19.

[5] Prav tam, 19-20.

[6] Rojic, 91.

.

Geslo: herojgrob1234

NARODNI HEROJ

JOŽE LACKO

 1894-1942

Spominska plošča pravokotne oblike (50 x 37 cm) iz sivega marmorja. Odkrita l. 1955.
Rudnik živega srebra v Idriji je obratoval od leta 1490. Leta 1575 je bil podržavljen. Položaj rudarjev se je izboljšal ob koncu 19. stoletja, ko se je začelo razvijati socialistično gibanje. Idrija je postala močan center organiziranega delavstva. Leta 1911 je bil izvoljen za župana Ivan Štravs, ki je bil prvi socialdemokratski župan na Slovenskem. Leta 1921 je bila večina rudarjev naklonjena novoustanovljeni celici KP Italije. Naročnikov komunističnega glasila Delo je bilo preko 500; komunisti so dobili večino in prevzeli vodstvo v Konzumnem društvu in v sindikatu; dobro so se uveljavljali tudi na volitvah leta 1922. Prvi sekretar komunistične celice je bil Franc Vidmar, ki je padel julija 1942 na Dolenjskem kot aktivist OF. V dobi fašističnega terorja so morali nekateri komunisti emigrirati, tisti pa, ki so ostali v Idriji, so delovali v strogi ilegali. 

Vir teksta: Vodnik po partizanskih poteh, str. 367

vir fotografija 1: ZSV Gorica

V TEJ HIŠI JE BILA
USTANOVLJENA V ZAČETKU
LETA 1921
KRAJEVNA ORGANIZACIJA
KOMUNISTIČNE 
STRANKE ZA IDRIJO

 Sredi obširnih gozdov med Logatcem, Lazami Jakovico in Grčarevcem ležijo Kališe. Do vojne je malokdo vedel zanje, med NOB pa so postale zavetje mnogim partizanom in aktivistom. V kališah je živela Čukova družina, po domače Kališarjeva. Z njeno pomočjo so bili partizani povezavi z Logatcem in drugimi okoliškimi kraji. V Čukovi hiši je bila stalna javka za kurirje kurirske postaje TV-2a in člane rajonskega odbora Logatec, ki so imeli tabor blizu Kališ. Rajonski odbor Logatec je na območju Kališ deloval od sredine leta 1942 in do konca vojne, od spomladi 1942 pa je bila tam tudi kurirska postaja TV-2a.

• V boju za svobodo, Jože Simšič-Jelen, Vojni muzej Logatec 2001
• https://wp.me/p4TOBI-1cg

Foto: Miloš Toni

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

V TEJ HIŠI

PRI ČUKOVI DRUŽINI

JE BILA MED NOB

STALNA JAVKA

RAJONSKEGA ODBORA OF

KOMITEJA KPS LOGATEC

IN KURIRSKE POSTAJE 

TV - 2A

                        OO ZZB NOV

                           LOGATEC

Ko je pritekel do potoka Voglajne, je skočil v potok, da bi ga prebredel, toda vtem so ga že dohiteli orožniki in planili nadenj. Orožnik Ploder ga je udaril s pištolo, tako da je imel precejšnjo rano na zatilju. Vrunč se je boril z vsemi močmi, toda več krepkih orožnikov ga je naposled le obvladalo. Zvezali so ga in ga odvlekli na orožniško postajo v Slivnico, nato pa odpeljali gestapu v Celje.

NARODNI HEROJ FRANJO VRUNČ_BUZDO, 1910 - 1941

V avli Osnovne šole Staneta Kosca v Šmartnem pod Šmarno goro je bil 29. novembra 1970 na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Šmartno-Tacen odkrit doprsni kip narodnega heroja Staneta Kosca. Izdelal ga je kipar Anton Sigulin. Po preimenovanju šole na osnovi sklepa svetnikov občine Ljubljana-Šiška je bil kip odstranjen in se nahaja v Mestnem muzeju Ljubljana (MGML), ki je posredoval fotografijo.

Šola je s sklepom Skupščine občine Ljubljana-Šiška o soglasju k preimenovanju osnovnih šol 18. februarja 1992 bila preimenovana v OŠ Šmartno pod Šmarno goro.

Vir: foto Matevž Paternoster, Mestni muzej Ljubljana (MGML).

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 55.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 82 (vir slike 2).

STANE KOSEC

V avli Osnovne šole Alojza Kebeta je bila vzidana in odkrita leta 1959 spominska plošča 39 dijakom, ki so padli v NOV, bili ustreljeni ali umrli v koncentracijskih taboriščih. Avtor plošče je kipar Anton Sigulin in je bila postavljena na pobudo Gimnazije Ljubljana-Šentvid.

S sklepom Skupščine občine Ljubljana Šiška z dne 18. februarja 1992 o soglasju k preimenovanju osnovnih šol se je osnovna šola preimenovala v Osnovno šolo Šentvid.

Opomba 1: Zaradi pomanjkanja prostora so veliko avlo pregradili in naredili učilnico. Plošča je ostala skrita nekje za novimi stenami in sedaj ni več dostopna.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 67.

PADLI ZA SVOBODO SLOVENSKEGA LJUDSTVA

DIJAKI ŠENTVIŠKIH ŠOL

1941 - 1945

AHAČIČ FRANC

BABNIK KONRAD

BERGANT IVANKA

BERGANT VIKI

CIRMAN FRANCI - BOŽO

ERMAN ŠTEFAN 

JAMA JOŽE - SINE

JEZERŠEK ALOJZ

JENKO FRANC

JERANČIČ EDVARD

KNAPIČ MIRKO

KNAPIČ CIRIL

KOMEL JOŽE - NIKO

KOCIJAN JOŽE

KOPAČ STANISLAV 

KRATKY ANTONIN

MRHAR FRANC

NASTRAN JANEZ

OMEJEC SREČKO - JUP

PENGOV RAJKO

PERŠIN CIRIL - GAL

PIPAN TONE

ROGELJ FRANC

ROTAR JOŽE

ROZMAN VINCENC

ROZMAN AVGUST

SEDEJ STANISLAV 

SEUNIK JANE

SMOLE ANTON - PAVLE

ŠTRUKELJ SLAVKO

ŠTRUKELJ MARJAN 

ŠVAJGER LADISLAV 

ŠVEGELJ FRANC

USNIK ROZALIJA 

VRHOVEC ANTON

TREBUŠAK DUŠAN

ZABUKOVEC FRANC

ŽIVALIČ FRANC

ŽONTAR JANKO

V avli Osnovne šole Franca Marna-Sreča je bil junija 1966 odkrit doprsni kip, ki ga je izdelal Anton Sigulin.

 S sklepom Skupščine občine Ljubljana Šiška z dne 18. februarja 1992 o soglasju k preimenovanju osnovnih šol se je osnovna šola preimenovala v Osnovno šolo Vodice. Po preimenovanju šole je bil kip odstranjen. Nahaja se v  Mestnem muzeju Ljubljana (MGML), ki je posredoval fotografijo.

5.4.1944 je nemška policija iz Vodic aretirala člana rajonskega komiteja KPS Mengeš Franca Marna-Srečka. Po nečloveškem mučenju so ga policisti vrgli na dvorišče orožniške postaje v Vodicah in nanj naščuvali pse, da so ga živega raztrgali.

Vir: foto Matevž Paternoster, Mestni muzej Ljubljana (MGML)

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 41.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 109.

FRANC MARN

SREČO

1915 - 1944