Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Vstaja, Bohinjska Bistrica |
Bronasta plošča, posvečena začetku splošne vstaje proti okupatorju v Bohinju pod vodstvom Tomaža Godca (14. 12. 1941). Izdelana v livarni Železarne Jesenice leta 1977 na pobudo krajevne organizacije ZB NOV. Prim. podobno tablo 100 m višje v ulici, na hiši št. 29.
|
Na obcestni fasadi hiše na Vodnikovi cesti 21, Bohinjska Bistrica. |
[spomenica 1941] V TEJ HIŠI SO POD VODSTVOM TOMAŽA GODCA APRILA 1979 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, slikano 6. 4. 2014 |
21.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 21.7.2024, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 in dopisal katastrske podatke. |
spominska plošča |
Bohinj |
K. o. 2200 Bohinjska Bistrica, parc. št. 108/1 |
|
DEBENEC, Mirna - spomenik padlim v NOV |
Na koči PLAZ na Debencu, dve spominski kamniti plošči, rdečkaste barve. Nameščeni sta na severni strani stavbe - koče "Plaz". Zgornja je velikosti 30 x 40 cm, spodnja pa 50 x 60 cm, z vklesanim napisom. Spominsko obeležje je posvečeno padlim borcem in aktivistom iz tega ožjega in širšega območja. V požaru koče leta2003 je bilo to obeležje uničeno, obnovljeno pa je bilo 4.7.2005. Prvotno je bilo obeležje odkrito 4.7.1961. |
Mirna - Stan - koča "Plaz" na Debencu.
Naslov: Debenec 2 |
Zgornja plošča: BORCEM IN AKTIVISTOM V SPOMIN NA SLAVNE DNI NOB OB 20. LETNICI REVOLUCIJE. DEBENC, 4.7.1961. Obnovljena, 4.7.2008. Spodnja plošča: OB 10. OBLETNICI OF PADLIM V NOV, RAJON DEBENC: ŠEPEC FRANC, HRUŠKA MIRKO, ŠTANGAR TONČEK, JANEŽIČ REZI, KOVAČ FRANCI, KOVAČ LADO, ZUPANC IVAN, ABINA JOŽE, STRAH BERČE, KOSTANJEVEC VINKO, ERMAN EMIL, KOVAČIČ ALOJZIJA, BLATNIK JANEZ, LONČARIČ STANE, BRZIN NACE, ZUPANČIČ IVANKA; OB SPOMINU NA PRELITO KRI ZA SVOBODO NARODOV SLAVA JIM! ZB Mirna |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 20.8.2017, b.jerčič 11.3.2018 |
— |
— |
— |
spominska plošča, rdeči marmor z napisi |
Mirna |
k.o. 1416, parc. št. 2012/13 |
|
Prehod čez Savo pri Dašniku |
— |
Na desni strani ob cesti Litija-Ljubljana, za Zgornjim Hotičem, 200 m pred odcepom ceste proti Jesenju. |
Na tem mestu so čolnarji borci KZO prepeljali preko Save iz Štajerske na Dolenjsko 7000 mobilizirancev in prostovoljcev NOV. V noči od 23. na 24. 12. 1944 pa še 600 borcev Šlandrove in Zidanškove SNOUB iz Dolenjske na Štajersko. Tod je bil preko Save napeljan tudi partizanski telefon. OO ZZB Litija 5. maja 1985 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 7. 4. 2017 |
10.6.2024. 00:00 |
— |
Dodal sveže slike Saše Šest. M. Hladnik 10. 6. 2024 |
skulptura iz železniških traverz z zvezdo in obešenim plastičnim reliefom ter spominsko ploščo |
Litija |
1835 HOTIČ, 515/2 |
|
Vila Zlatica |
Ivan Hribar (1851 - 1941) je bil znan kot velik domoljub in marljiv, strasten politični delavec. Po napadu na Jugoslavijo aprila 1941 je Ivan Hribar storil samomor v znak protesta proti italijanski okupaciji. vsi123 |
Plošča z ovalnim okvirjem je postavljena na vzhodni fasadi hiše. Cesta 27. aprila 47. |
LJUBLJANSKI ŽUPAN IVAN HRIBAR OB 100-LETNICI ZAČETKA NJEGOVEGA ŽUPANOVANJA (1896) LJUBLJANA, 7 MAJA 1996 [grb Ljubljane] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mojca Župančič, 6. 6. 2022. |
17.10.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 17.10.2023, uredil napis na spomeniku in dodal opis po predlogu Mojce Luštrek. |
Spominska hiša z obeležjem in kipom dr. Ivana Hribarja. |
Ljubljana |
Vič, 68/3 |
|
Belokranjski borec, Metlika |
Bronasta skulptura belokranjskega partizana, v zidu je spominska plošča z imeni padlih. Avtorja leta 1954 urejenega parka sta arhitektka Gizela Šuklje in kiparja Julij Papič.
26. novembra 1954, ob prvem prazniki občine Metlika, je bil v novo urejenem parku pred gradom odkrit bronast spomenik Belokranjski partizan, ki ga je izdelal metliški rojak kipar Julij Papič. Hkrati je bilo na bližnji stavbi nekdanje sokolske telovadnice-danes kino dvorana- odkritih 11 plošč, na katerih je vklesanih 236 imen padlih borcev in 132 imen žrtev fašističnega nasilja iz metliške občine (pred priključitvijo občine Gradac). Med njimi so imena treh padlih narodnih herojev: Ilije Badovinca, Janka Brodarila in Martina Južne. Izdelavo plošč in ureditev okolja je načrtovala arhitektka Gizela Šuklje. Kipi treh narodnih herojev so postavljeni na Trgu svobode 3. julija 1983. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (64) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 140. |
Trg svobode, pred gradom, Metlika |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1.5.2017, 3.8.2024
15.2.2022 D.Divjak |
3.8.2024. 00:00 |
— |
15.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak
Dodal posnetek M. Hladnik 3. 8. 2024 |
Kip |
Metlika |
K.o.: 1515 - METLIKA, št.parc.: 5/3 |
|
Plošča 27 talcem na Krekovšah |
Spominska plošča je pravokotne oblike (60 x 40 cm) izdelana iz sivega marmorja ter obzidana s cementnim okvirjem in je pritrjena na zid on koči. Napis je vklesan in obarvan. Pod njo je postavljena še ena spominska plošča. Datum odkritja: 1951 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 21167 |
Spominska plošča je locirana na zidu ob gozdarski koči na Krekovšah, Idrijska Bela 22 |
Na tem mestu je bilo dne 1.4.1945 mučenih in ustreljenih od okupatorja 27 talcev med njimi poznani: GOLOB PAVEL roj. 27.4.1924 Idrija STAJER ADOLF roj. 7.6.1930 Idrija PAJER DRAGOMIRA roj. 13.5.1923 Idrija ŠEMRL MARIJA roj. 26.4.1929 Idrija FERJANČIČ SLAVKO roj. 25.10.1900 Idrija KRAPEŽ ZORICA roj. 28.10.1925 Ajdovščina NAGLIČ MARIJA roj. 23.8.1924 Žiri MIŠKO – partizansko ime VEČNA SLAVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 19.10.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2356 Čekovnik, parc. št. 907 |
|
MURSKA SOBOTA-Spominska plošča na hiši v kateri je živela družina dr. Slavka Šumenjaka |
Dane Šumenjak ( 11.7.1923 Šmarje pri Jelšah-20.10.1944 Vaneča) je v tej zgradbi preživel pred vojno v družini odvetnika dr.Slavka Šumenjaka in matere Ane svoja mladostna leta. Leta 1941 bi moral Dane maturirati na soboški gimnaziji. Njegov letnik je že pred okupacijo prejel spričevala o uspešno opravljenem višjem tečajnem izpitu. Zelo kmalu se je vključil vsabotažne skupine in bil zelo dejaven, zato se je moral pred orožniki umakniti na Hrvašk, od tam pa v Ljubljano, kjer se je vključil v VOS. Tu je sodeloval s prijateljem s soboške gimnazije Edom Brajnikom-Štefanom. Člane Danetove družine v Murski Soboti so jeseni 1944 aretirali in jih odpeljali v internacijo, odkoder se nobeden ni vrnil.Leta 1942 so Daneta v Ljubljani aretirali in odpeljali v taborišče Gonars. Vključil se je v delo odbora OF in bil udeležen pri pobegz skozi 60 metrov dolg skrivni rov. Vključil se je v odporniško gibanje v Brdih, bil inštruktor VOS za južno Primorsko, deloval celo v Trstu in bil poklican na Dolenjsko. Sledila je pot v Prekmurje z nalogo organiziranja VOS v Prekmurju.12.oktobra 1944 se je vrnil s poti v Budimpešto in se oglasil pri družini Brumen, kjer so že bili nekateri partizani. Načrt je bil, da bi prisilili komandanta soboške garnizije k predaji, vendar je okupator organiziral številne aretacije. Tako so vojaki prišli tudi do Brumnovih, kjer pa so se partizani brez izgub umaknili. Madžari so jim sledili in Dane Šumenjak je čez tri dni v spopadu z njimi na Vaneči padel. po osvoboditvi j+so njegove posmrtne ostanke pokopali na soboškem pokopališču.27. novembra 1953 je za številna junaška dejanja bil proglašen za narodnega herojaI. osnovna šola v Murski Soboti je od leta 1959 nosila njegovo ime.Spominsko ploščo je dal vzidati Občinski odbor ZZB NOV Murska Sobota, odkrita je bila 17. oktobra 1962. |
Na vogalni stavbi se nahaja spominska plošča, Slovenska ulica 41, MS |
V tej hiši je preživel svoja mladostna leta narodni heroj DANE ŠUMENJAK - MIRAN roj. 11.2.1923 padel 20.10.1944 Slava njegovemu spominu! Združenje borcev NOV občine M.Sobota 17. okt. 1962 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnik D.Divjak 9. junij 2020 |
9.6.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Murska Sobota |
K.o.: 105-MURSKA SOBOTA, št.parc.: 1297 |
|
Šoferji - borci NOB, Maribor |
Spominska plošča je bila posvečena šoferjem - borcem NOB, odkrita je bila leta 1949. Drugi vir jo omenja kot ploščo padlim članom kolektiva, vzidano na garažah avtobusnega kolektiva na Titovi cesti. Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag. Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 533. |
Po enem viru je bila plošča pritrjena na garažah avtobusnega podjetja na Titovi cesti, po drugem se je nahajala na Linhartovi cesti 22. Lokacija na zemljevidu je približna. Danes plošče najverjetneje ni več na javnem mestu. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
26.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
— |
|
Ljubljana, pokopališče Dravlje, Řiha Karel |
Sistory navaja Ime in priimek: Karol Riha, Oče; Karl, Mati: Pavlina, Datum rojstva: 16. 11. 1897, Kraj rojstva: Chleby, Češka, Kraj bivanja: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 28. 2. 1944, Kraj smrti/izginotja: Ljubljana, Kraj pokopa: Ljubljana. . »31. RIHA Karel rojen 1897 v Chleby na Češkem, stanoval v Ljubljani, Šiška. 29. februarja 1944 je šel ob sedmih zvečer na delo, ker je bil pek. Do pekarne pa ni prišel. Sled za njim se je zgubila. Ubila ga je črna roka, saj je imel sina v partizanih, hči pa je bila sekretarka v mladinski organizaciji. (Vir: Dokumentacija občinskega odbora ZZB Ljubljana Šiška)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci), Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 286) (Iskalnik grobov Žale, Dravlje (Spletni vir: https://grobovi.zale.si/# Dostop: 23. 5. 2023). Iskalnik grobov ga ne najde. |
Pokopališče Dravlje, Ljubljana, Oddelek: [6], Vrsta; [9] Grob: [7] |
ŘIHA KAREL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 25.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
8.11.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1738 - Dravlje, parc. št., 253 |
|
Spomenik padlim v borbi 1941 - 1945 |
— |
Pokopališče Dobje pri Planini, od pokopališke vežice pri pokopališkem vhodu po stopničkah, takoj 1. grob desno. |
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Dvoršek, 4.3.2018 |
— |
14.7.2025. 15:22 |
M.Kermavnar, 11.7.2025, uredil besedilo na spomeniku, dopolnil lokacijo in dodal 3 fotografije Zdenke Primožič. |
Spomenik |
Dobje pri Planini |
1152 SUHO, 760/1 |
|
Kozana - Spomenik NOB v vasi |
Nemški vojaki so 25. 3. 1944 po že ustaljenih načinih ustrahovanja in streljanja po vaseh, zbrali domačine na trgu ter jim grozili. 26. 3. 1944 so okupatorjevi vojaki požgali vas. Spomenik je bil postavljen 26. 3. 1978 in je posvečen borcem NOB in žrtvam požiga vasi. 23 kamnitih stebričkov predstavlja 23 borcev NOB. Poleg stebričkov je postavljena tudi plošča s posvetilom. Avtor spomenika je Izidor Simčič. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=28454 Foto: Eva Marinič |
Spomenik stoji na vaškem trgu v Kozani. |
ŽRTVAM NOB IN V SPOMIN NA 26. MAREC 1944, KO STA V VASI RAZSAJALA POŽIG IN SMRT. |
— |
— |
— |
— |
EM, 21. 12. 2016
15. februar 2021 - dopolnitev D.Divjak |
15.2.2021. 00:00 |
— |
15.2.2021 - dopolnitev podatkov D.Divjak |
Kamniti kvadranti in spominska plošča |
Brda |
K.o.: 2288 - KOZANA, št.parc.: 930/1 |
|
Ljubljana, Žale, Jože Lampret |
Jože LAMPRET, 1903–1969: |
Ljubljana, pokopališče Žale.
Žale [B]: oddelek [31B], vrsta [2], grob [6]
|
JOŽE LAMPRET |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
6.5.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
ROB - spomenik pobitim aktivistom OF |
EŠD: 26619 Spomenik predstavlja pokončni betonski kvader na katerem je pritrjena pravokotna granitna plošča z vklesanim napisom. Posvečen je dvanajstim tu ustreljenim aktivistom OF. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 74. |
Kmalu na začetku gozda skrenemo s ceste, ki vodi iz Roba proti slapu Kobilji curek, po brvi čez potok in po 150 m, levo ob potoku, prispemo do spomenika. Tja nas usmerja kažipot ob cesti. |
ŽRTVE FAŠIZMA 23.7.1942. PURKAT ANTON PURKAT LUDVIK PURKAT ALOJZ ZGONC STANE INTIHAR ANDREJ, ST. INTIHAR ANDREJ CENTA FRANC JAKIČ FRANC STRLE JANEZ BAVDEK IVAN LENIČ STANE ADAMIČ FRANC NA NOSILNEM STEBRU STA ŠE NAVPIČNA NAPISA, NA LEVI STRANI "OSREDEK", NA DESNI "CENTI" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik,15.4.2018; T.Bizjak 18.8.2019 |
— |
— |
— |
betonski kvader s pritrjeno kamnito ploščo, kraj zgodovinskega dogodka |
Velike Lašče |
k.o. 1714 - Selo pri Robu, parc. št.1217/3 |
|
Trije talci-Podčetrtek |
Plošča se nahaja v gozdičku nad OŠ Podčetrtek Gnusen zločin v Podčetrtku so storili pripadniki kretskih padalcev, ki so se umikali skozi Podčetrtek že po brezpogojni predaji Nemčije. V zgodnjih jutranjih urah so zverinsko ubili bivšega šolskega upravitelja Karla Černigoja, ki je v stari Jugoslaviji zbežal pred fašisti s Primorske, in bil nadučitelj v Olimju ter pozneje v Podčetrtku vse do okupacije. Poleg tega so ubili še Martina Kneza, ki je opravljal službo občinskega sla, očeta treh otrok, četrtega pa so prav takrat še pričakovali, ter Leopolda Novaka, gluhonemega hlabca pri klobučarju Peternelu. Talce je nemški oficir odbral na slepo, med skupino ljudi, ki so jih zgnali v Staroveškov hlev. Dogodek je opisan v TV-15 (29.4.1964) med drugim takole: "Komandant z mrtvaškim emblemom na kapi in ciničnim posmehom srepo gleda vrsto... Ogledoval si je vsakega posebej. Preplašeni, preprosti obrazi. Gleda nekdanjega šolskega upravitelja Černigoja. Posmeh se mu za spoznanje globlje zareže v desno lice: "Austreten!" Černigoj je prebledel. Zakaj? Vojaki ga iztrgajo iz vrste. Komandant spet z zaničljivim posmehom dolgo opazuje ljudi. Še enkrat! "du!" uperi prst v Kneza iz Podčetrtka. Knez se zdrzne in globok vzdih spreleti vrsto. Kaj hoče z njim? Knez ima majhne otroke in žena pričakuje. Zakaj jih odbira? Dva že stojita tam, nemo, neizgovorjenih misli. Nad hribom se že svita. Daleč nekje na vzhodu odmeva topovski strel. Hlapec Polde ga ne sliši. Ob koncu vrste stoji, ves zgrbljen in sključen, s široko odprtimi usti. Komandant zapiči svoj temen pogled vanj in se nakremži, kot bi se nasmejal. S kazalcem pomiga, nas stopi iz vrste. Polde ne doume, rahlo se nasmehne, toda esesovec ga sune s kopitom, da se skoraj zvali po tleh. Vse je tiho. "Genug", reče oficir". (Samorastniki ob Sotli, 1979, str. 21) |
Spomenik se nahaja pod gozdno cesto, nad stadijonom OŠ Podčetrtek in s ceste ni viden. |
"10. 5. 1945 SO TUKAJ POD STRELI OKUPATORJA PADLI KAREL ČERNIGOJ LEOPOLD NOVAK MARTIN KNEZ" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Novak, 6. 2 .2017, dopolnil in slike Bor1974, 27.X.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča na zazidanem kamenju |
Podčetrtek |
— |
|
Žabnica, pokopališče, Langerholc Pavel |
Sistory navaja Ime in priimek: Pavel Langerholc, Datum rojstva: 28. 2. 1907, Kraj rojstva: Spodnje Bitnje, Kraj bivanja: Spodnje Bitnje, Datum smrti/izginotja: 29. 3. 1944, Kraj smrti/izginotja: Gore pri Idriji, Kraj pokopa: NULL. Podatki o starših se ujemajo s podatki na nagrobniku. »Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja […] Langerholc Pavel, rojen 28. februarja 1907, Sp. Bitnje 29. marca 1944, Gore pri Idriji […]« (Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 216)
|
Pokopališče Žabnica, 1. vrsta 7. grob, desno od glavnega vhoda |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 25.5..2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
25.5.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2028 Dorfarje, parc. št. 280/6 |
|
Ojstriška vas, kozolec |
— |
Na kozolcu pri h. št. Ojstriška vas 21 na vzhodnem koncu vasi. |
Na tem Cukalovem kozolcu je že Zaradi izdaje je okupator 6. 1. 1942 V nadaljevanju nemške represije ZB za vrednote NOB Tabor |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
7.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Tabor |
— |
|
Ljubljana - Spomenik narodnemu heroju Tonetu Tomšiču |
Napis na kamnu zelo obledel, komaj čitljiv.
|
ob Zemljemerski ulici, na robu parka OŠ Poljane, Zemljemerska ul. 7 |
TONE TOMŠIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 1.9.2020
29.1.2022 D.Divjak |
29.1.2022. 00:00 |
— |
2020 so obnovili napis Tone Tomšič in mu dodali NARODNI HEROJ ter datuma rojstva in smrti. Po Svobodni besedi 58 (2020) M. Hladnik 1. 9. 2020.
29.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
kip in kamen z napisom |
Ljubljana |
K.o.: 1727 - POLJANSKO PREDMESTJE, št.parc.:372/2 |
|
Turjak - Plošča na kulturnem domu v Turjaku |
.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 74. |
Plošča je pritrjena na pročelju kulturnega doma v Turjaku št. 17, kjer je tudi okrepčevalnica Rozika. |
Pod zvezdo so na 3 ploščah razporejena imena . BORCI AHEC JOŽE DOLŠČAK ALBIN HOČEVAR JOŽE JAKŠE FRANC LEVSTIK ANTON MOŽEK FRANCKA PETRIČ STANE ŠKRLJ ANTON ŠMUC JOŽE VALENTIČ FRANC ZGONC ALOJZ . INTERNIRANCI HOČEVAR FRANC JERŠIN JOŽE KLAVS FRANC MOŽEK FRANC PETERLIN HERMAN POTOKAR JOŽE RUDOLF JOŽE . ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA DOLŠČAK ANTON JANEŽIČ ANTON LOGAR ANGELA MAVC ALOJZIJA MOŽEK ANGELA OGRINC JOŽE PRAČEK ALOJZ ŠKRLJ HENRIK ŠKRLJ MARJETA ŠTEBLAJ HERMAN ŠTILC ANTONIJA ZELNIK FRANC ŽUŽEK ALOJZ ŽUŽEK JERNEJ ŽUŽEK JOŽE . Spodaj na okrogli plošči piše: IZ KRVI RDEČE RASTE ROŽA SVOBODE Spodaj na ločeni dolgi ozki plošči beremo: V SLAVEN SPOMIN BORCEM SOCIJALISTIČNE REVOLUCIJE IN ŽRTVAM PADLIM ZA SVOBODO TER VELIKO PRIHODNOST SLOVENSKEGA LJUDSTVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik
Dopolnil D.Divjak, 12.1.2021 |
12.1.2021. 00:00 |
— |
12.1.2021-dopolnil podatke D.Divjak |
trojna plošča |
Velike Lašče |
K.o.: 1711-TURJAK, št.parc.: 2/15 |
|
Spomenik Tomšičevi brigadi, Stari Log |
Spomenik v obliki večje kamnite stele z nekoliko vbočeno sprednjo ploskvijo, na kateri je vklesan napis, je posvečen ustanovitvi Tomšičeve brigade 16. julija 1942. Odkrit je bil leta 1952. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005. EŠD 24207 . Povzetek iz Kočevskih novic: Prva slovenska udarna brigada je edina partizanska enota, ki je ob ustanovitvi dobila naziv proletarska in je ta naslov ohranila tudi po vojni. Svoje ime si je nadela po organizacijskem sekretarju Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije Tonetu Tomšiču. do usmrtitve 21. maja 1942. leta v gramozni jami. S svojo herojsko smrtjo in prejšnjo politično aktivnostjo je Tone Tomšič postal simbol slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Že naslednji dan po usmrtitvi Toneta Tomšiča v gramozni jami, je 22. maja 1942. leta Glavni štab slovenskih partizanskih čet izdal povelje o ustanovitvi Prvega proletarskega udarnega bataljona, ki bo nosil Tomšičevo ime. Samo dober mesec dni po formiranju Proletarskega bataljona je bila 16. julija 1942 ustanovljena Prva slovenska proletarska udarna brigada, ki je na svojem praporu prav tako vpisala ime prekaljenega revolucionarja in komunista Toneta Tomšiča. Ustanovitveni zbor brigade je bil v vasi Cesta pri Starem Logu v času velike okupatorske ofenzive (Roške ofenzive) na osvobojeno ozemlje. Jedro brigade so tvorili borci Proletarskega bataljona Tone Tomšič. V sestav brigade so prišli tudi prostovoljci iz drugih partizanskih enot: iz borcev Krškega odreda, Belokranjskega odreda in dveh čet Druge grupe odredov. V avgustu 1942. leta je v sestavi treh bataljonov Tomšičeve brigade bilo okoli 450 borcev (kasneje je brigada v sestavi 14. divizije imela 4 bataljone). Brigada je imela 1034 dni bojnih pohodov: od Kočevskih gozdov pa tja do globač Koroške — Gosposvetskega polja. Prehodila je nad 6000 km dolgo bojno pot. Najdaljši pohod je imela brigada, ko je v sestavi 14. divizije šla na Štajersko, in je v dveh mesecih prehodila 500 km dolgo pot ob neprestanih bojih in juriših. Brigada ima na seznamu 5567 borcev od tega 214 žensk. V NOB je padlo 1519 borcev. Iz njenih vrst je izšlo 13 narodnih herojev ter mnogo generalov in poveljnikov najvišjih vojaških formacij. Imela je pomembno vlogo v zaključnih akcijah naše armade na Koroškem v dneh »vojne po vojni«, od 7. do 15. maja 1945, torej po popolni in brezpogojni kapitulaciji okupatorskih sil. Za izredne zasluge je brigada prejela naslednja odličja: Red Narodnega heroja, Red narodne osvoboditve, Red zaslug za narod z zlato zvezdo, Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, Red partizanske zvezde z zlatim vencem. .Nace Karničnik, Spomeniki NOB na Slovenskem, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, 31. januar 1985, str. (8). Elektronski vir: Kočevske novice, 31. januar 1985, str. (8)Dostop: 14. 2. 2024. |
Na cesti Kočevje - Dvor v naselju Stari Log je ob zadnji hiši na desni strani v naselju ob cesti obeležje. Bližnja hiša Stari Log 20. |
sprednja stran: TO PED SLOVENSKE ZEMLJE, »….IZKUŠNJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 9.3.2017
D.Divjak 20.6.2021 |
10.6.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil 20.6.2021
M.Kermavnar, 14.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povzetek iz časopisa Kočevske novice.
M.Kermavnar, 10. 6. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil in uredil napis na spomeniku in dodal fotografije 3/1 do 3/3 |
Spomenik |
Kočevje |
k.O.: 1570 - STARI LOG, št. parc.: 70/4 |
|
Spominska plošča padlim v NOB, Rob |
Na južnem delu pokopališča nad naseljem Rob je v same vogalu postavljena spominska plošča padlim v narodnoosvobodilnem boju na tem področju. Na poševni spominski plošči iz temnosivega marmorja je napisan tekst poudarjen z rdečo barvo. Spodaj je grob obrobljen z marmornatimi robniki. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 74. Evid. št. kult.dediščine : |
V naselju Rob po cesti v smeri Krvava Peč in nato ostro desno po odcepu proti cerkvi, ki dominira nad naseljem.Pokopališče obkrožuje pokopališče. |
NA TEM POKOPALIŠČU POČIVAJO NEZNANI JUNAŠKI BORCI IZ VSEH KRAJEV SLOVENIJE KI SO V LETIH NARODNOOSVOBODILNE BORBE IZKRVAVELI ZA SVOBODO SLOVENSKE ZEMLJE ZA ZMAGO SOCIALIZMA ZA LEPŠO PRIHODNOST VSEH LJUDI SLAVA MRTVIM JUNAKOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 22. julij 2018 |
12.7.2018. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Velike Lašče |
K.o.: 1714-SELO PRI ROBU, št. par.: *88 |
|
Radio Kričač, Vilharjeva 2 |
Postavljena 17. decembra 1993. Hiša je bila v bombardiranju porušena že konec vojne in ni bila obnovljena. Časopis Kričač poroča, da je bila plošča odkrita na "hiši v neposredni bližini", ne razkrije pa njenega naslova. Danes tam daleč naokrog ni nobene hiše. -- Mojca Luštrek Seznam_lokacij_Radia_Kricac |
Vilharjeva 2, Ljubljana |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
24.11.2021. 00:00 |
— |
— |
metalna okrogla plošča |
Ljubljana |
— |
|
Padli bančni uslužbenci |
V prostorih Banke Slovenije je postavljena spominska plošča 14 uslužbencem, ki so padli v NOB ali kot žrtve fašističnega nasilja. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 31. V Banki Slovenije pravijo: |
Ljubljana, Slovenska cesta 35, v stavbi Banke Slovenije |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Mojca Župančič 18. 6. 2022 |
22.3.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 22. 3. 2025, obeležje zaradi nedostopnosti označil kot "odstranjeno" |
Spominska plošča |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 2851 |
|
Cikava, spominska plošča padlemu narodnemu heroju Jožetu Kaduncu-Ibarju |
Na stanovanjski hiši na Cikavi, h. št. 6, je vzidana spominska plošča z vklesanim napisom. Napis na plošči 16. 10. ni točen, saj je pravilen podatek 23. 3. Jože Kadunc-Ibar je bil rojen 28. 4. 1925 v Predstrugah. Družina se je po njegovem rojstvu preselila v Grosuplje, kjer je Jože po končani osnovni šoli delal najprej kot kmetijski delavec, aprila 1940 pa se je zaposlil v tekstilni tovarni Motvoz in platno, kjer je delal do odhoda v partizane 13. maja 1942, ko je bil star 17 let. Najprej je bil v II. grupi odredov, nato v Zapadnodolenjskem odredu, ob ustanovitvi Gubčeve brigade, v začetku septembra 1942, je prešel s svojim bataljonom v njen sestav in v njej ostal vse do svoje smrti. Bil je neustrašen borec. Glas o najboljšem mitraljezcu Gubčeve brigade se je raznesel daleč po partizanskih enotah. Konec leta 1942 je bil sprejet v SKOJ. Po številnih bojih, v katerih se je izkazal, je postal komandir čete, nekaj dni pred svojo smrtjo pa so ga imenovali za namestnika komandatna bataljona. Bil je večkrat ranjen, dostikrat se je z nezaceljenimi ranami vrnil v svojo enoto. Njegov zadnji boj je bil na Cikavi pri Grosupljem, kjer je 20. marca 1944 padel, po osvoboditvi so ga od tam prenesli na partizansko pokopališče na Grosupljem. Za narodnega heroja so ga razglasili 13. septembra 1952. Spominska plošča širine 76 in višine 56 cm je izdelana iz svetlega marmorja in ima vbočeno obliko. Pod njo je nastavek za venec dolžine 16, širine 15 in višine 15 cm. Napis je bil pred kratkim obnovljen. Odkrita je bila 29. oktobra 1958. Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, Lojze Kikelj, Radko Polič, 1987. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 108. EŠD 17254 Geslo: herojsmrt123 |
Cikava 6. Po cesti iz Grosuplja proti Šmarju Sap je v naselju Cikava pred železniškim prehodom na levi strani vzporedno s cesto stanovanjska hiša z omenjeno spominsko ploščo. |
ZVEZDA DNE 16.X.1944 JE NA TEM MESTU PADEL V BORBI ZA SVOBODO NARODNI HEROJ KADUNC JOŽE SLAVA JUNAKU! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 18.maj 2019
2.april 2021 dopolnil D.Divjak |
2.4.2021. 00:00 |
— |
2.4.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Grosuplje |
K.o.: 1785-SELA, št.parc.: 734/30 |
|
LAVRICA, Srednja vas - grob dveh borcev |
EŠD: 29112 Grob je velikosti 0,9 x 1,8 m, ograjen z betonskimi robniki, nagrobnik pa predstavlja kamnita plošča, deltoidne oblike, visoka 0,80 in široka 0,90 m, ki ima nad vklesanim napisom vklesano peterokrako zvezdo. Na tem mestu sta leta 1943 padla in bila pokopana dva partizana, državljana republike Italije. Grob in nagrobnik so uredili in postavili 1951. leta. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 74. |
Grob je tik ob cesti, ki pelje iz Lavrice skozi Srednjo vas proti Selam, na desni strani. |
SLAVA PADLIM BORCEM NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 2.4.2018. |
— |
— |
— |
grob s kamnitim nagrobnikom, kraj zgodovinskega dogodka |
Škofljica |
k.o.1696 - Rudnik, parc. št.1483/2 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.66 |
Osmerokotni kamnit steber, visok 240 cm, premera 30 cm, širina stranice 12 cm, z vklesanim napisom in vklesano stilizirano žico stoji na robu urejene peščene površine. Kdaj so pomnik postavili, ni znano, vsekakor po letu 1957, predstavlja pa mesto, kje je potekala bodeča žica, ki jo je italijanski okupator namestil ob popolni zapori mesta Ljubljane. |
Pot spominov in tovarištva na Golovcu med Londonom in Hrušico. |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV TRG. PODJETJE VELETEKSTIL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 2.6.2018. |
— |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
k.o.1733 - Bizovik, parc. št.: 785/4 |