Vir: Rutar (Povezava)

Spomenik narodnega heroja Jožeta Lacka, stoji na starem ptujskem mestnem pokopališču. Spomenik je po naročilu ptujske sekcije Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne (ZB NOV), izdelal znan slovenski kipar Jakob Savinšek.

Kip Jožeta Lacka stoji na podstavku. Na sprednji strani podstavka, vidimo napis: »Narodni heroj Jože Lacko 1894-1942«. Na zadnji strani podstavka pa je napisan naročnik spomenika in datum njegove postavitve: »Mestni odbor zveze borcev NOV Ptuj, 5. 8. 1956«. Nad podstavkom stoji bronasti kip Jožeta Lacka. Lacko stoji vzravnano v razkoraku. Glavo ima nagnjeno naprej in rahlo desno. Desno roko ima dvignjeno nad glavo, levo pa le do pasu. Dlani in prsti so ukročeni navzdol proti tlom. Savinšek je s tem kipom prikazal mučeniško pojavo Jožeta Lacka, ki trpi in se bori za življenje.

Jože Lacko je bil kmet iz Nove vasi pri Ptuju, ki je v času druge svetovne vojne prevzel vodenje partizanskih enot na Ptuju. Znan je predvsem po tem, da je umrl v zelo hudih mukah, ki so mu jih zadajali pripadniki nemške tajne policije (Gestapo), ker ni hotel izdati svoj soborcev.

Lacko se je rodil 17. novembra 1894, v Kicarju v Slovenskih goricah.[1] V času prve svetovne vojne se je boril na italijanski fronti, kjer so ga zajeli Italijani. Iz ujetništva se je vrnil šele leta 1921.[2] Tekom dvajsetih let se je močno zagrel za komunistično idejo. Leta 1932 je postal član Komunistične partije. Lacko je kmalu postal vodilna osebnost in promotor komunistične partije na območju Ptuja. Pri njem doma, so bili organizirani številni sestanki komunistov. Leta 1939 je pri njem potekala pokrajinska konferenca KP za mariborsko, ptujsko in prekmursko okrožje.[3] Jože Lacko je postal zelo pomembna osebnost za KP na območju Ptuja in Slovenskih goric. Ravno zato ne preseneča dejstvo, da je bil Lacko eden izmed prvih organizatorjev NOB na Ptuju. Oktobra 1941 je postal celo sekretar odbora OF na Ptuju. Sodeloval je pri ustanavljanju t. i. slovenskogoriške partizanske čete, ki je delovala na območju Slovenskih goric od aprila 1942 pa vse do 8. avgusta 1942, ko so jo zaradi izdajstva uničili Nemci.[4]

Dva dni po tem dogodku so Nemci, v Spodnjem Velovleku, ujeli Jožeta Lacka. Od tam so ga pripeljali v ptujske zapore, kjer so ga na brutalen način mučili in sramotili po ptujskih ulicah. Jože Lacko, kljub mučenju ni Nemcem izdal nobene informacije povezane z delovanjem OF. Po osmih dneh grozovitega mučenja je Jože Lacko umrl.[5]

Status narodnega heroja mu je bil priznan šele leta 1951.[6] Vodstvo ptujskega odbora ZB NOV se je takrat tudi odločilo za izdelavo in postavitev kipa Jožeta Lacka na Ptuju.

[1] Vida Rojic, Jože Lacko, (Maribor: Založba Obzorja, 1963), 7.

[2] Prav tam, 10.

[3] Ljubica Šuligoj, »Revolucionarna pot Jožeta Lacka«, v Spomini živijo – Jože Lacko, (Ptuj: KS heroja Lacka Rogoznica, 1985), 14-17.

[4] Prav tam, 19.

[5] Prav tam, 19-20.

[6] Rojic, 91.

.

Geslo: herojgrob1234

NARODNI HEROJ

JOŽE LACKO

 1894-1942

V skupnem grobu je pokopanih šest borcev Cankarjeve brigade, ki so padli 14.11. 1943 med napadom na utrdbe na Marofu. Spomenik v obliki iz klesancev grajene piramide z nagrobno ploščo pred njo je bil postavljen 1954. Avtor ureditve je Ivan Moreti.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 168.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=4215

Tu leži šest neznanih partizanov, borcev IV. bataljona brigade Ivana Cankarja padlih za svobodo 14. novembra 1943

»Občani v krajevni skupnosti Ivan Omerza, kamor spada tudi Mozelj, so se odločili, da bodo tako pomembni dogodek, kot je izvolitev prvih narodnoosvobodilnih odborov, primerno obeležili. V središču Mozlja, kjer se je pod lipo 22. junija 1942 konstituiral narodnoosvobodilni odbor Mozelj, bodo postavili obeležje s podatki, ki bodo pričali kasnejšim rodovom, kako se je v borbi tvorila ljudska oblast iz temeljnih sredin prebivalstva in dobila svojo sedanjo obliko v samoupravnem socializmu in delegatskem sistemu.«
.

• Nace Karničnik, Mozelj – obeležje za prvi narodnoosvobodilni odbor /Spomeniki NOB na Kočevskem/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik IV, št. 7, Četrtek, 15. 10. 1987, str. 8. [Elektronski vir]: Kočevske novice, št. 7, 1987 Dostop: 8. 2. 2024.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 121.

• EŠD 17247

Spomenik v obliki okroglega obeliska z zvezdo na vrhu so postavili in odkrili 1955. leta v spomin 133 padlim borcem in žrtvam fašizma med leti 1941-1945, ter grobnica v kateri je pokopanih 14 borcev Dolomitskega odreda.

Spomenik z grobnico je delo arhitektov Jožef Plečnik,  Ivan Kocmut, Anton Bitenc.

Vklesani napisi so slabo vidni in neberljivi!

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 85.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73.

Opomba 1: V zborniku Narodni heroji Jugoslavije Franc Vrhovc ni naveden kot narodni heroj.

Geslo: herojgrob1234

Napis na obelisku:

V SPOMIN NA 133 PADLIH BORCEV NOV

     IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA
                  V LETIH 1941 - 1945

Naštetih je 133 imen umrlih med vojno v okolici.

.

Napis na grobnici:

             12 NEZNANIH BORCEV
          DOLOMITSKEGA ODREDA

               NARODNA HEROJA
            JANČAR LIZIKA – MAJDA
                   VRHOVC FRANC
KOMANDIR DOLOMITSKEGA ODREDA

• Zgodba partizana Vinka Malešiča. Radio Odeon 16. 8. 2025 ob 12:00

MALEŠIČ

VINKO * 13. 7. 1922 + 16. 8. 1942

Spomenika padlim Slovencem na ozemlju današnje Ruske federacije med prvo in drugo svetovno vojno. Spomenik je postavljen v moskovskem Parku zmage in predstavlja odziv ruske strani na spomenik padlim ruskim in sovjetskim vojakom na slovenskih tleh, ki od leta 2016 stoji na Žalah v Ljubljani.

Slovenskim žrtvam, hvaležna domovina

Сыновьям и дочерям Словении

Republika Slovenija

LONČARIČ KARL 1912USTRELJEN TALEC 1945

SPOMIN GASILCEM PADLIM V NOV 1941 - 1945 VODOVNIK FRANC 1901-1942, STOPAR ALOJZ 1903 - 1942, PUNCER ANTON 1902 - 1942, REMIC IVAN 1916 - 1942, MOGU FRANC 1912 - 1944, RADOSLOVNIK IVAN 1887 - 1944, KOROŠEC JOŽE 1900 - 1944 SLAVA JIM!

Tone Sedej: Sistory ne ponudi podatkov.

Marta Rendla z INZ je na moje elektronsko pismo z dne 9. 5. 2023, v katerem sem ji posredovala citat iz knjige Četrta stran trikotnika, str. 75, v elektronskem pismu z dne 9. 5. 2023 odgovorila: »Anton Sedej pa v bazo še ni uvrščen. Kot je razvidno iz priloženega zapisa njegove usode, je razumeti, da je imel stalno bivališče v Ljubljani, in da je v BiH odšel le začasno. Če je temu tako, torej, da je v času smrti imel stalno bivališče na ozemlju današnje SLO, potem  bi ga bilo treba v bazo še uvrstiti.«

»Med drugo svetovno vojno je kar nekaj slovenskih prosvetnih delavcev v Bosni in Hercegovini umrlo ali je bilo ubitih. Med njimi so bili samo v Prijedoru trije. […] Anton Sedej, rojen leta 1912  Ljubljani, je leta 1936 diplomiral matematiko in ni mogel dobiti službe v Sloveniji. Zato je bil nastavljen v Prijedoru, leta 1940 pa na banjaluško gimnazijo. Ustaši so ga ustrelili leta 1943.« (Stanislav Koblar (ur.), Četrta stran trikotnika, Znameniti Slovenci in slovenska društva v Bosni in Hercegovini 1878-2000, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 75)

» Na banjaluško gimnazijo je prišel mlad profesor iz Ljubljane Tone Sedej. Ko sva se do dobrega seznanila, sem tudi njega peljal k Mari. […] Kasneje me je obiskal tudi Sedej. Povedal mi je, da nekateri kolegi na gimnaziji pozorno zasledujejo vso zadevo, kar se mene tiče. Tam je tudi moj študijski kolega z zagrebške akademije Josip Crnobori, zamenjal je slikarja Boža Nikolića, ker je Nikolić bil kot Srb in Banjalučan pregnan v Srbijo. Crnobori, Sedej, Klerk in Blašković so tvorili zanesljivo skupino, ki je storila mnogo dobrega. […] Mara je kmalu zvedela, kje sem. Zvedela je pravzaprav še isti dan. Mislim, da je bil Tone Sedej, ki me je prav tisti dan hotel obiskati v Starem Kaštelu, pa mu je Rajhel dejal, da me ni več, Dal mu je nekaj mojih stvari, katerih nisem smel vzeti s seboj v Črno hišo. Tone je verjetno obnemel, kajti Rajhel mu ni povedal, da sem premeščen, ampak je skrivnostno molčal in dajal vtis, kakor da so me ustaši odpeljali, kar bi pomenilo gotovo smrt. Šele potem, ko je odhajal, mu je povedal, naj me poišče v Črni hiši. […]  Tudi Sedej je bil dober in požrtvovalen. Zelo sposoben profesor, matematik in fizik, ki je popravljal ure, tudi tiste, nad katerimi so urarski mojstri obupali. Njemu sem zaupal svoje dnevnike. Dejal je, da jih bo skril v gimnazijskem fizikalnem kabinetu.« (Dore Klemenčič Maj, Izgubljeni zapiski, Ljubljana, 1972, str.: 26, 162, 187, 188, 215)

Ivanka Hojkar por. Sedej:  Sistory navaja Ime in priimek: Ivanka Hojkar-Sedej, Datum rojstva: 3. 2. 1916, Kraj rojstva: Šentvid nad Ljubljano, Kraj bivanja: Šentvid nad Ljubljano, Datum smrti: 2. 1. 1944, Kraj smrti/izginotja: Banja Luka, Kraj pokopa: Šentvid, Lj.

Opomba: Letnica rojstva se ne ujema z letnico rojstva na nagrobniku.

»Tada bi pred našim vratima dežurala pazikuća Ivana Sedej, koja je bila odana NOP - u , i u slučaju kakve opasnosti zvonjenjem nas obavještavala . - Nekoliko sastanaka i bolničkih kurseva je održano kod Danice Kokotović sa stanom u ...«  (Žene Bosne i Hercegovine u narodnooslobodilačkoj borbi 1941-1945 godine, Sječanja učesnika, Sarajevo, 1977, str. 213, spletna stran:  books.google.si › books .       

 .

Iskalnik grobov Žale, https://grobovi.zale.si/#

       HOJKARJEVI
IVANKA POR.  SEDEJ
         1914–1944
  TONE SEDEJ PROF.
         1912−1944

EŠD: ni

Spominska plošča trenutno ni vgrajena na svoje mesto zaradi prenove hiše!

Velikosti je 0.50 x 0,70 m, pohorski granit, temno sive barve, z vklesanim napisom

V TEJ MARINOVI HIŠI JE BILA 1941-1945 GLAVNA PARTIZANSKA JAVKA ZA ZVEZO. KOMUNISTOV IN PARTIZANOV NA ŠTAJERSKEM Z CK KPS IN GLAVNIM ŠTABOM NOV V LJUBLJANI . VODILA STA JO ZNANA KOMUNISTA FRANC MARIN IN FRANC SOTLER. OBA STA PADLA V BOJU S FAŠISTI ZA SVOBODO IN SOCIALIZEM.

                          NE POZABIMO JU!

                                                                      ZB 75

Ob odstranitvi objektov STT se je odstranila tudi spominska plošča, ki se po besedah Marije Govejšek, ZB NOB Trbovlje, nahaja v njihovem arhivu. V dogovoru z občino bo postavljena na primerno mesto.