3111

LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.72

Osmerokotni kamnit steber, s stranico okoli 12 cm, višine 210 cm, premera 30 cm z vklesanim napisom in stilizirano bodečo žico stoji na urejeni peščeni ob Poti spominov in tovarištva.

Pot spominov in tovarištva preko Golovca, odsek med Rudnikom in Hrušico.

1942-1945

POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA ELEKTRO LJUBLJANA MESTO

—

—

Obstoječi spomeniki

—

T. Bizjak, 22.5.2018.

18.7.2022. 00:00

—

Ogled 16. 7. 2022 Mojca Luštrek.

Betonski steber

Ljubljana

k.o.1733 - Bizovik, parc.št.: 1092/2

1159

Stari Log, Plošča Miranu Jarcu

Miran Jarc  (5. 7. 1900 - 24. 8. 1942) je študiral slavistiko v Zagrebu in v Ljubljani. Služboval je kot bančni uradnik v Ljubljani. Kot avtor, igralec, violinist in vodja je sodeloval v Slovenskem marionetnem gledališču M. Klemenčiča.

Pisati je začel že v dijaških letih v Novem mestu, prvo pesem pa je objavil 1918 v Ljubljanskem zvonu. Kasneje je izdal več pesniških zbirk in danes velja za enega glavnih slovenskih ekspresionističnih pesnikov. Poleg tega je bil tudi uspešen književni kritik in prevajalec. 1942 se je pridružil partizanom in padel v boju v okolici Starega Loga.

Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005

"Na pokopališču v Starem Logu stojita kar dve obeležji pesniku Miranu Jarcu. Prvotno je bilo 2002 postavljeno obeležje iz rdečega kamna, na katerem so napisani verzi Jarčeve pesmi. 

Leta 2024 je zelo težko berljivo,  ker ga tako rekoč ni več. Vidi se na zadnji sliki na naslednji povezavi.

Istega leta je Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu pred staro obeležje postavilo novo spominsko obeležje. Na podstavek (81x82cm) je postavljena rjava marmornata plošča (160x79x8 cm) z napisom.

Avtor idejnega osnutka je arhitekt Samo Černač. Spomenik je bil slovesno odkrit oktobra 2002." (Franc Štibernik, 2020)

"V Starem Logu je stala tudi spominska plošča Miranu Jarcu, ki jo je 13. septembra 1952 postavilo Društvo slovenskih pisateljev, a so jo zaradi nujno potrebne obnove odstranili." (Franc Štibernik, 2020)

Na pokopališču v Starem Logu

...POKOPLJI ME VNOVIČ GLOBJE, MOJ SIN!

.

PREMALO STE NAM NASULI PRSTI.

KAKO, O KAKO TO BOLI, BOLI!

KATERIH JEZDECEV KONJI BIJO

TRDO NA TO POSVEČENO ZEMLJO? ...

.

MIRAN   JARC

PESNIK IN PISATELJ  5.7.1900 - 24.8.1942

                                            .

                       DRUŠTVO ZA VZDRŽEVANJE

                         PARTIZANSKIH GROBOV

                                      V ROGU

                                                                 2002

.

       napis na rdeči skali poleg spomenika:

.

Nekje so pokrajine v soncu in v težki vonjavi,

nekje se ljubijo, molijo in pojó ...

tam, kamor ne vidi oko, ki se ozira v tesen pravokotnik nebá ...

O kako je daleč daleč ta pesem srcá!

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Vasja Marinč, 9.3.2017 D.Divjak 18.april 2021, 10.10. 2021, 30.12.2022

10.6.2024. 00:00

—

D.Divjak dopolnil podatke 18.4.2021,dodal tekst z obeležja 10.10.2021, dodal posnetke od 2 do 4 30.12.2022 M.Kermavnar, 10. 6. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil besedilo na spomeniku in Opis.

Spomenik

Kočevje

K.o.: 1570-STARI LOG, št.parc.: 175

6416

Medja vas

1971 je občinska uprava v spomin na požig vasi 16. 8. 1944 postavili ploščo pri Skalunah. 25 Medvejcev je bilo deportiranih, dva sta padla, eden je bil umorjen v Rižarni.
LSI 1: 224

Medja vas / Medeázza, pri Skalunah. https://www.google.si/maps/@45.7980749,13.604842,3a,90y,253.24h,87.94t/data=!3m6!1e1!3m4!1sKBMF11MbgZjL-55AnGF37w!2e0!7i13312!8i6656!5m1!1e1?hl=sl

     TO VAS SO LETA 1944
   V UNIČEVALNEM BESU
    POŽGALI NACIFAŠISTI.
.
      NELL' ANNO 1944
QUESTO PAESE E STATO
DISTRUTTO DALLA FURIA
        NAZIFASCISTA.

—

—

Neobiskani spomeniki

—

M. Hladnik

20.12.2020. 00:00

—

—

—

Italija, Devin

—

6195

LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.16 in klopi za počitek

Postavitev stebra je zagotovila VESNA FILM . Napisa na stebru ni.

PST, ob potoku Pržanec, pri mizah za piknik, 500 m pred sotočjem z Glinščico.

1942-1945

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik po posnetku in podatkih Mojce Župančič

1.10.2023. 00:00

—

M.Kermavnar, 1. 10. 2023, popravil napis na stebru v rubriki Besedilo na spomeniku, dodal opombo v Opis in fotografijo 2 Mojce Luštrek

Betonski steber

Ljubljana

Brdo, 1234/5

1925

Ustanovitev KP Lesce

Spominsko ploščo, ki jo je izdelal kamnosek Alojz Vurnik je vzidala krajevna organizacija ZB NOV Lesce. Odkrili so jo 30. 7. 1961 (po drugem viru 1959).

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 143.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249.

Dacarjeva 7, Lesce.

V TEJ HIŠI JE BILA 24. 9. 1939 
 USTANOVLJENA OSNOVNA 
        ORGANIZACIJA KPS 
     ZA LESCE IN OKOLICO

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 4. 7. 2017

—

—

—

Spominska plošča

Radovljica

K. o. 2155 Hraše, parc. št. 519/10

3508

LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.17

—

Proti Koseškem bajerju, ob potoku Pržanec

1942-1945

POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA KEMIJA IMPEX

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 06.10.2018, prestavil po popravku Mojce Župančič M. Hladnik

1.10.2023. 00:00

—

M.Kermavnar, 1. 10. 2023, dodal fotografijo 2 Mojce Luštrek

Betonski steber

Ljubljana

Brdo, 1234/3

6420

Slivno

Iz vasi je bilo 14 partizanov, padlo jih je 11. Ploščo jim je občina postavila leta 1975.
LSI 1: 237

Slivno 10 https://www.google.si/maps/@45.7707512,13.6646868,3a,39.7y,324.96h,86.15t/data=!3m6!1e1!3m4!1sVAdvmP10Yi00dv7nt900tg!2e0!7i13312!8i6656!5m1!1e1?hl=sl

OB TRIDESETLETNICI OSVOBODITVE
V SPOMIN PADLIM
                          1945   1975
NEL TRENTENNALE DELLA LIBERAZIONE
IN MEMORIA DEI CADUTI

.

OBČINA                              IL COMUNE 
DEVIN NABREŽINA         DUINO AURISINA

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 20. 12. 2020

5.2.2022. 00:00

—

Slike 5. 2. 2022

Spominska plošča

Italija, Devin Nabrežina

—

6564

LOVEC MUSTANG

Padalo se mi je odprlo približno 500 metrov nad tlemi. Nato sem stekel v hrib, mimo manjše hiše. Dve deklici sta mi mahali in me vabili k hiši. Ko sem se nadihal, sta me vodili do druge hiše, kjer je bil partizanski častnik. Nadaljevali smo pot proti Trstu. 

Vas Trnov hrib nad Bukovico.

Iz poročila pilota Davida Barnabi Daviesa, ki je strmoglavil z lovskim letalom P-51 Mustang v Kuretnem, nad domačijo Zdovčevih, je razvidna njegova pot v letalsko bazo v Italiji in skrb naših ljudi in partizanov za zavezniške pilote. Poročnik Davies, rojen 16. avgusta 1922, doma iz Welarda v Zahodni Avstraliji, je bil pilot 3. polka avstralskih letalskih sil, ki je na tem območju deloval pod poveljstvom britanskih kraljevskih letalskih sil (RAF).

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Stane Gradišnik

1.4.2025. 00:00

—

1. aprila 2025 je bilo odkritje spomenika sestreljenemu pilotu. Dodani so posnetki spomenika. S. Gradišnik

Skala s ploščo

Laško

1027 ŠMIHEL, 1128

8745

Log pri Brezovici, Slabe Anton

 SIstory navaja Ime in priimek: Anton Slabe, Oče: Matevž, Mati: NULL, Datum rojstva: 28. 12. 1912, Kraj rojstva: Stara Vrhnika, Kraj bivanja: Log pri Brezovici, Poklic (soc. status): zidar, Datum smrti/izginotja: Sv. Urh, Kraj pokopa: Brezovica.
»Še pred novim letom 1944 so se domobranci z Brezovice pri Ljubljani dogovorili z urhovci, da jim bodo v kratkem pripeljali na grič nekaj mož in fantov iz bližnjega Loga in Dragomera, za katere so vedeli ali pa vsaj sumili, da delajo za partizane.  
   Okoli novega leta je z Nemci prišlo v Dragomer tudi več vlasovcev. Nemci so prisilili vaščane, da so vlasovce vzeli pod streho in jih oskrbovali z vsem, kar so potrebovali. Ljudje so se jih bali in izogibali. Imenovali so jih Mongole.
   Za novoletni dan so domobranci  pripravili družinam, ki so jim nameravali pobiti može ali sinove, kaj nenavadno presenečenje. […]
    Okoli polnoči so začeli razbijati po hišah ljudi, ki so jih domobranci najbolj sovražili. Zidar Anton Slabe, stanujoč v Logu št. 81, je s strahom odklenil vežna vrata in se zgrozil, ko je zagledal pred seboj dva mlada, dobro oborožena vlasovca. Takoj je pomislil na ženo, ki je pričakovala prvega otroka. Mongola sta ga odrinila od vrat in z naperjeno pištolo odhitela v sobo. Slabe je spoznal njuno namero in stekel za njima. Dopovedoval jima je, da žena v kratkem pričakuje otroka in naj jo pustita pri miru. Nič si nista dala dopovedati in sta kar naprej tiščala v žensko, ki se je na vse načine branila in klicala na pomoč. Slabe je uvidel, da ju sam ne bo mogel ustrahovati. Podivjanca sta bila močna in oborožena. Ker si ni vedel drugače pomagati, je skočil k oknu, ga na stežaj odprl in začel na vso moč klicati sosede na pomoč. Vlasovca sta izpustila ženo in začela grabiti in tlačiti v žepe, kar jima je prišlo pod roke. Ko sta zaslišala, da v sosednjih hišah odpirajo okna in vrata, sta zbežala. […] Tri dni za vlasovci so prišli domobranci iz postojanke na Brezovici. Povečini so bili Bločani, ki jih vaščani niso poznali. Tudi ti so najprej prebudili 31-letnega zidarja Antona Slabeta v Logu št. 81. Dolgo jim ni hotel odpreti. Noseča žena se še ni pomirila zaradi strahu, ki ga je prestala pred tremi dnevi. Toda domobranci niso odnehali. Vpili so: »Zdaj bomo pa streljali, če ne odprete!« Slabe je le moral odpreti hišna vrata.
V hišo so se vsuli domobranci, ki jih Slabetova nista poznala. Domačini so ostali zunaj. »Renčali so nad nama kot zverine, ker jim tako dolgo nisva odprla,« je povedala Marija Slabe, rojena Oblak, doma iz bližnjih Bevk. »Mož se je moral hitro obleči. Med oblačenjem se je zaskrbljeno oziral vame. Najbolj ga je skrbelo, kaj bo z menoj. Govoriti nisva smela in kar naprej so ga priganjali, naj pohiti. Ko se je opravil, je tako dolgo prosil domobrance, da so ga pustili v spremstvu dveh svojih pajdašev k sosedu. Prosil ga je, naj pride kdo od njih k meni, da bi ne bila vso noč sama. Po 23. uri se je vrnil in naglo poslovil. Slutil je, da za vselej.«
Po aretaciji so Slabeta odgnali na poljsko pot, ki pelje na glavno cesto Ljubljana–Vrhnika. Pri njem so pustili stražarja in šli budit šoferja Jerneja Kavčnika, ki je stanoval v zaselku Mole št. 3 v bližini Loga. […] Slabe je moral dolgo stati na strupenem mrazu, da je pričakal kamion. […] Prvi je moral na kamion Anton Slabe, nato so odpeljali na glavno cesto. […] Janeza Filipiča in Jakoba Janšo so skupaj odgnali do loške šole, kjer sta ostala toliko časa, da so pripeljali Antona Slabeta. Nato so vse tri zaprli v šolsko poslopje. S kamionom so se odpeljali naprej proti Vrhniki do sedanjega cestnega nadvoza. […] Po kratki vožnji je kamion obstal pred šolo v Logu, kjer so strpali nanj še prve tri aretirance: Antona Slabeta, Jakoba Janšo in Janeza Filipiča. Takoj so se odpeljali naprej po glavni cesti v smeri proti Ljubljani. Vnovič so se ustavili v Dragomeru št. 36 pred hišo družine Frank.
Ko so ustavili in je poročnik Bernik izstopil iz kabine, ga je Anton Slabe zaprosil, če ga za trenutek pusti k bratu, Frankovemu sosedu, da si bo pri njem izposodil nekaj denarja za na pot. Bernik mu je prošnjo zavrnil in hitro stopil za hišo na Frankovo dvorišče. […] Ko so se domobranski oficir, njegov pomočnik in šofer okrepili z žganjem, so sedli nazaj v kabino kamiona in odpeljali aretirance na Brezovico. […] Matere, žene in sestre aretirancev so že navsezgodaj zamesile kruh in spekle nekaj priboljškov za svoje ljudi. […] Obisk pri svojcih je bil zelo žalosten. Aretirance in njihove sorodnike je težila slutnja, da se ne bodo nikoli več videli.
Anton Slabe je prišepnil ženi: »Ko bi ne bilo toliko teh svinj, bi jim pobegnil.« Denar, ki mu ga je izročila z živežem in perilom, ji je po nekem znancu vrnil, češ da ga bo sama bolj prav uporabila. Mislil je le na otroka, ki ga je žena pričakovala. […]
Še prej, preden se je 5. januarja 1944 stemnilo, so domobranci nagnali svojce aretirancev domov. […] 
Na viškem bloku so aretirance zvezali. Ker niso hoteli z njimi skoz mesto, so jih gnali na Cesto dveh cesarjev skoz Mestni log do Golovca, od tam pa na Sv. Urha.Domobranci in njihovi sorodniki so vedeli, da aretiranih sovaščanov ni več med živimi.«
(Štefanija Ravnikar- Podbevšek, Sv. Urh, Kronika dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne, Ljubljana: Založba Borec,1978, str. 453, 454, 455, 456, 457, 458, 459, 460, 461, 462)

Pokopališče Log pri Brezovici, po poti od poslovilne vežice, levo od poti, 5. vrsta, 3. grob od poti.

[križ]
          SLABE
ANTON    *1912       +1944

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 8.1.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič

8.1.2024. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Log-Dragomer

K. o. 1996 Log, parc. št. 1434/3

2593

Spomin na ustanovitev rajonskega komiteja

Avtor: Arhitekt Vlasto Kopač.
Opis: Pravokotna kamnita plošča, s posnetimi vogali in vklesanim napisom, je pritrjena na Novakovi hiši, v kateri je bil oktobra 1940, ustanovljen rajonski komite KPS.
Plošča je bila leta 1980 pritrjena na obcestni fasadi stavbe Pločanska 1, prej Tacen 85 [Tacen 58 -- Spomin je moč, 78].

Čevljarska delavnica Ivana Novaka v Tacnu je bila od 1936 do 1941 žarišče komunistične dejavnosti. Tu so se sestajali Franc Leskošek-Luka, Tone Tomšič, Boris Ziherl in drugi. V tej delavnici je bil septembra 1940 ustanovljen rajonski komite KPS Tacen-Šentvid-Medvode. -- Vodnik po partizanskih poteh.

Plošča iz jablaniškega marmorja je bila po načrtu Vlasta Kopača na pobudo KS Edvarda Kardelja vzidana 25. 10. 1980. -- Spomin je moč, 78; tu tudi opis delovanja ilegalcev

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 51.

"Slovesno odkritje spominske plošče v Tacnu", Javna tribuna, oktober 1980, str. 1 (povezava).

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 81.

V Tacnu, križišče z Ovčakovo, ki pelje proti gasilskemu domu. Prva hiša na levi. Pločanska ulica 3

V TEJ HIŠI JE BILO OD LETA 1936
ŽARIŠČE REVOLUCIONARNEGA 
DELAVSKO – KMEČKEGA GIBANJA.
TU JE BIL OKTOBRA 1940 
USTANOVLJEN RAJONSKI KOMITE KPS 
TACEN - ŠENTVID – MEDVODE,
KI JE JULIJA 1941 ORGANIZIRAL 
OBOROŽEN BOJ PROTI OKUPATORJU 
POD ŠMARNO GORO IN RAŠICO

                                         D. P. O 
                                           1980

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 3.12.2017

31.5.2022. 00:00

—

Zbrisal podvojeni zapis S. Gradišnika 22. 3. 2022 iz Vodnika po partizanskih poteh, kjer je zapisana lokacija na stari h. št. Tacen 15, in dodal opis iz zbornika Spomin je moč. -- M. Hladnik 31. 5. 2022

Marmorna plošča na zidu

Ljubljana

1751 TACEN, 146/18

753

Spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, Bukovje

Bukovje je znana partizanska vas. Prve stike s partizani so vaščani navezali že oktobra 1942. Pokapitulaciji Italije je tu deloval vaški odbor OF. V vasi so imele svoj sedež tudi druge terenske organizacije s skrito radio-oddajno postajo in arhivom. Poleg etapne kuhinje je bilo v vasi tudi skladišče hrane za partizane.

Pod vasjo je delovala stalna partizanska izvidnica, v t.i.Žnidarjevem breznu pa kurirska postaja. Septembra 1944 je bil v gostilniški sobi pri Jurcovih predvolilni sestanek za volitve v NOO.

Tu so se večkrat spopadle in borile s sovražnikom brigade 31.divizije-Prešernova, Vojkova, Gradnikova. Prav zato je bila partizanska šola organizirana šele 1.10.1944 in je tudi pozneje morala z delom pogosto prekinjati. V vasi je delovala tudi kulturniška skupina.

Hudi dnevi so bili jeseni 1944, ko so Nemci za vsako ceno hoteli streti partizanski odpor od Snežnika do Nanosa. 20.10.1944 so blizu Bukovja napadli brigado Vladimirja Gortana. Padlo je 25 borcev in blizu 100 sovražnikov. To je bil eden najhujših spopadov te brigade. Nemci so se maščevali s požigom 4. hiš in ustrelitvijo dveh talcev. 

Vas je za svobodo dala 5 borcev in 1 talca. Njim je posvečen spomenik.

Obeležje je delo kiparja Frančiška Smerduja. Odkrito je bilo 14.7.1954, adaptirano pa 22. 7. 1969.

Literatura:

-Tominc, Darko, ur. K spomenikom NOB v občini Postojna. Postojna, 1981

-Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana, 1978

-slike Čič Ana

EŠD 19386

JSNP 150 (odkrit naj bi bil 24. 7. 1955)

Spomenik stoji na križišču vasi, pred poslopjem Zavoda za gozdove Slovenije, s hišno št.28. Zraven je manjše parkirišče, tako da je omogočen dostop peš ali z avtomobilom.

Na kamnitem podstavku, ki drži kip partizana je plošča na kateri piše: "Padlim za svobodo"

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Ana Čič, december 2016, M.Hladnik 26.4.2021 D.Divjak 20.6.2023

28.11.2023. 00:00

—

M. Hladnik 26. 4. 2021 D.Divjak dopolnil podatke 20.6.2023 M. Kermavnar, 28.11.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3

Kip partizana

Postojna

K.o.: 2474-BUKOVJE, št.parc.: 1030/2

9548

Taborišče prisilnih delavcev, Grosse Aue, Apoldo, Nemčija

Leta 1942 so nacistične oblasti v Apoldi na športnem igrišču VfB v »Große Aue« postavile z bodečo žico ograjeno taborišče s šestimi lesenimi barakami, v katerem je bilo nastanjenih do 500 moških, žensk in otrok. Odrasli so morali vsak dan delati v tovarnah orožja, zlasti v največji, Rheinmetall-Borsig AG, ki je proizvajala vojaški material: detonatorje za granate, protiletalsko strelivo in sledilno strelivo. Sponzor kamna je lokalna skupina Apolda stranke DIE LINKE (Levica)

Geslo:prisilnidelavci123

Po cesti Auenstrasse proti severu pri športnih površinah na desni strani.

—

—

—

Neobiskani spomeniki

—

D. Divjak 24.2.2025

24.2.2025. 00:00

—

—

—

—

—