"Na otoku Ventotene bodo danes odkrili spomenik z vklesanimi imeni vseh internirank in internirancev, ki jih je tja prisilno poslal fašizem. Pobudo za spomenik, ki so ga imenovali Memorial antifašizma, je dalo vsedržavno združenje italijanskih političnih preganjancev (ANPPIA). Na spomeniku, ki je dolg 14 metrov, je vklesanih 2330 imen in priimkov.

Meseca in leta so na Ventoteneju preživeli znani italijanski antifašisti, med njimi bodoči predsednik republike Sandro Pertini, Umberto Terracini, predsednik ustavodajne skupščine, ter vodja sindikalne zveze CGIL Giuseppe Di Vittorio. Altiero Spinelli je skupaj s tovariši tam napisal sloviti Manifest Ventoteneja, ki nakazuje temeljne smernice združene Evrope, sedanje Evropske unije.

Pri pisanju listine je sodeloval tudi mladi slovenski antifašist, Ljubljančan Miloš Lokar, ki zaradi prezgodne smrti žal ni dočakal konca vojne in osvoboditve. Pokopan je v kraju Reggello južno od Firenc.

Na Ventoteneju je bilo interniranih več Slovencev. Med njimi pisatelj France Bevk, ki so mu fašisti poitalijančili ime v Francesco. Zaradi abecednega reda je zadnji na spomeniku Miroslav (Federico) Žvab, doma iz Kazelj na Krasu, eden voditeljev neapeljske vstaje proti nacistom, ki se je v Neaplju prav teh dneh ob 80. obletnici spominjajo z vrsto pobudami in prireditvami.

• Sandor Tence: Na otoku Ventotene bodo danes odkrili spomenik interniranih antifašistov. Primorski dnevnik 23. sept. 2023.
• Geslo: taborišče123

»ŠT. 144
POROČILO OKROŽNEGA ODBORA OF KOČEVJE Z DNE 30. JULIJA 1942 O IZVOLITVI DELEGATOV ZA ZBOR DELEGATOV NARODNOOSVOBODILNIH ODBOROV1
OKROŽNI ODBOR OF
ZA OSVOBOJENO KOČEVSKO OZEMLJE

Logor, dne 30. julija 1942

Predmet: Poročilo o volitvi delegatov za delegatski zbor

POVERJENIKU ZA OBČO UPRAVO
NARODNOOSVOBODILNEGA SVETA

Na odlok poverjeništva z dne 28. julija t. t.2 sporočam tole. V tukajšnjem okrožju so izvoljeni dosedaj naslednji delegati za delegatski zbor:
[…]
Rajon Koprivnik:
Narodnoosvobodilni odbor Koprivnik – Premrl Karel«

• [Ur.] Tone Ferenc et al, Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, Knjiga 2,  APRIL 1942 – JULIJ 1942, Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, 1964, str. 405−406.

                                                               PREMRL

[zvezda] [fotografija v medaljonu] KAREL     1904 -  1987

Na skali je kovinska plošča z reliefnim napisom. Stoji na kraju, kjer sta februarja 1945 padla dva partizana. Postavljena je bila konec 1970. let.

• EŠD 22855

     Na dan vstaje slovenskega naroda — 22. julija — je lovska družina Laze odkrila v Gostinci, na grebenu nad Lepo drago, spominski kamen v spomin padlima borcema Pavletu STROJINCU in Francu SMREKARJU, ki sta padla v enem izmed zadnjih bojev na območju Janč 16. februarja 1945. 
    Pavle Strojinc, doma iz Zadvora, je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju že od 1941. leta in je bil že leta 1942 član rajonskega komiteja KPS in rajonskega odbora OF Dobrunje. Jeseni 1942. leta je bil interniran v Italijo, od koder se je vrnil po kapitulaciji Italije in vstopil v NOV. Bil je aktivist za rajon Dobrunje in je stalno prihajal čez mejo ter vodil narodnoosvobodilno gibanje v vzhodnem delu naše občine — kljub temu, da so bili pogoji zaradi belogardističnih postojank izredno težki. Pri svojem deluje bil neustrašen in izredno požrtvovalen. Padel je kot sekretar rajonskega in član okrajnega komiteja KPS.    Tudi Franc Smrekar, doma iz Podlipoglava, je sodeloval v NOB od leta 1941. Bil je partizan II. grupe odredov in se je udeležil vseh njenih bojev. Po kapitulaciji Italije je postal kurir in bil član znane kurirske postaje TV-2, ki je vzdrževala v zelo težkih pogojih zvezo med Dolenjsko, Štajersko in Ljubljano. Lovska družina Laze je s pomočjo združenja zveze borcev in občinske skupščine postavila tik nad mestom, sredi janških gozdov, kjer sta v poslednjem boju v visokem snegu, tik pred osvoboditvijo padla oba junaka, lep spominski kamen, ki bo še dolgo pričal in spominjal na požrtvovalna in dobra tovariša — borca. Odkritja se je udeležilo veliko število ljudi in prepričani smo, da spominsko obeležje tudi v bodoče ne bo neobiskano.

(Avtor ni naveden, Odkritje spominskega kamna padlim borcem, Naša skupnost, Glasilo SZDL Ljubljana Moste-Polje, XI. letnik, št. 9, september 1970, naslovna stran) Elektronski vir: Naša skupnost, Glasilo SZDL Ljubljana Moste-Polje, Letnik XI, št. 9. september 1970, naslovna stran Dostop: 12. 5. 2024)

             [zvezda]

V SPOMIN BORCEMA

SMREKAR FRANCU

                  * 5.9.1921

STROJINC PAVLU                     

                  * 5.1.1921

PADLA ZA SVOBODO 16.2.1945  

            L. D. LAZE

Jaka Pucelj . Sistory

                  zvezda

PUCELJ   JAKA      1911 - 1944

Spomenik (arh. J. Plečnik, 1951), kamnit steber na nizkem podstavku, z rozetno mrežo na spodnjem in napisom na zgornjem delu ter s kapitelom z listnatim okrasom, je posvečen v NOB padlim Brežanom. Spomenik je bil odkrit leta 1952, obnovljen pa leta 2006. 

Iz vasi Breg in Pako je v NOB padlo 14 borcev, kot žrtve fašističnega nasilja pa je bilo ubitih, ali je umrlo 11 vaščanov.

V Faškarsko četo se je leta 1942 od tu vključilo 37 borcev, od katerih jih je padlo 15. Dva sta bila še iz Borovnice, eden pa z Verda. Obe vasi so Italijani prvič požgali in izropali 12. junija dokončno pa 2. avgusta 1942. Pogorelo je 10 hiš in 30 gospodarskih poslopij. Del vaščanov, predvsem starše borcev, so zaprli 2. julija in jih odpeljali v Ljubljano, od tu pa v drugi polovici julija v Trevisso. Ostale vaščane so internirali 2. avgusta.  Skupaj so izselili 255 vaščanov od katerih jih je 5 tam umrlo.

Dogajanje med narodnoosvobodilnim bojem in tik pred vojno v vaseh Breg in Pako je podrobno opisano v delu Viktorja Kirna, Puntarska Faškarija.

• Arhiv ZB NOB Borovnica
• Viktor Kirn, Puntarska Faškarija, Vrhnika, Naš časopis, 1982.
• Navedbe Milena Vovk, avgust 2015
• EŠD 11535

"[P]redsednik odbora [ZB], Jože Kirn, je za pomoč pri postavitvi spomenika prosil zaročenca svoje hčere, Toneta Boleta, študenta takratne ljubljanske Tehnike. Bole je na Tehniki namreč spoznal profesorja in takrat še vedno vodilnega slovenskega arhitekta, Jožeta Plečnika, ki ga je nato v imenu odbora poprosil za izdelavo načrta. Dragocen je obstoječi Boletov zapis, v katerem se spominja, kako je Plečniku opisal barjansko območje, v katerem bi spomenik stal, Plečnik pa mu je zelo hitro po tem izročil načrt in maketo spomenika, ne da bi zahteval kakršnokoli plačilo. Spominja se tudi, da je spomenik izdelalo kamnoseško podjetje Mineral na Resljevi cesti in da sta se verjetno tudi tam načrt in maketa izgubila. Okoli spomenika je bila predvidena tudi zasaditev topolov. Avtorji izgubljenega izvedbenega načrta in makete so bili verjetno Plečnikovi študentje, ki so pri izvedbi številnih NOB spomenikov redno sodelovali.

Še vedno je v Plečnikovi zapuščini ohranjena njegova idejna risba spomenika z datumom nastanka 14. 1. 1951. Risbo tako lahko primerjamo z realiziranim spomenikom, ki pa se od nje  nekoliko razlikuje. Plečnik si je namreč zamislil spomenik v obliki tradicionalnega stebra, kakršni so že stoletja pred tem služili kot nagrobni spomeniki pomembnih mož; stebru pa je na vrh dodal še detajl v obliki nagrobne žare, ob deblo stebra pa je pripel verigo. Slednjo so pri izvedbi izpustili, zgornjo žaro pa zamenjali s peterokrako zvezdo. Bazo spominskega stebra je Plečnik okrasil s stiliziranim rastlinjem, deblo pa s poševno mrežo iz okroglih rozet in napisi imen padlih. Steber je zaključil s kapitelom in kvadratno kapo, ravno tako okrašenima z rastlinjem in drugo stilizirano dekoracijo.

Otvoritev spomenika je potekala 4. 7. 1952. Brežani so tistega dne spomenik iz kamnoseštva s konjskimi vpregami pripeljali domov in ga slovesno odkrili, za kar je poleg pričevanj ohranjeno tudi fotografsko gradivo. Tudi danes se ob spomeniku vrstijo komemoracije v spomin žrtev, za spomenik pa vestno skrbi Zveza borcev Borovnica."

• Predavanje o Plečnikovem spomeniku NOB ns Bregu pri Borovnici. Občina Vrhnika 10. 11. 2025.

ŽRTVE NARODNOOSVOBODILNE VOJNE 1940 DO 1945
SLAK  DRAGO                     roj. 21.  2.1921           +   9. 2.1943
SLAK  ZVONKO                   roj. 10.  8.1923           + 11. 9.1943
MOLEK  ANTON                   roj. 19.11.1919           + 12. 2.1944
ROT LUDVIK                       roj.   2.  2.1915           + 12. 8.1942
PETELIN JOŽE                     roj.   3.  9.1917           + 19. 2.1944
PETELIN GABRIJEL              roj. 24.  2.1926           + 25. 3.1945
PETELIN JANEZ                   roj. 24.  6.1922          +           1943
GRDINA ANTON                  roj. 12.  5.1923           + 24.11.1944
KRŽIČ IGNAC-IVAN             roj. 24.  7.1922           + 25.  3.1945
MIKUŽ PAVEL                     roj. 11.  1.1913           +   2.  6.1942
VADNJAL MATEVŽ               roj. 15.  9.1904           +      10.1942
VADNJAL IVAN                   roj. 14.12.1912            + 28.10.1943
SEVER ANTON                    roj.           1912          
SOLNER MARIJA                 roj.   2.  2.1913           +   2.  8.1941
KRŽIČ CIRIL                      roj.   5.  7.1895           + 15.  6.1942
ČEPON JANEZ                    roj. 29.  9.1869           + 15.  6.1942
KIRN FRANC                      roj. 19.  2.1907           + 16.  5.1942
SUHADOLNIK FRANC          roj.   1.10.1906           + 15.  6.1942
MIKUŽ PAVEL                     roj. 24.  1.1891           + 12.  6.1942
KOREN JANEZ                    roj. 25.10.1870           + 14.  1.1943
ZGONC ANTON                   roj.   6.  6.1864           + 29.10.1942
GRDINA FRANČIŠKA           roj. 24.  1.1898           +   2.  5.1943
KRŽIČ JANEZ                      roj. 25.  1.1895           +   9.  1.1943
STRAŽIŠAR JOŽE                roj. 12.  2.1920           + 28.11.1942
NOVAK FRANC                    roj.           1913           +   2.  6.1942

Anton Kljun Sistory

            K   L   U   N   O   V   I

ANTON  SIN   *6.3.1918  +17.12.1943

To leto - 2017 so občina Mislinja in borčevska organizacija NOB Mislinja obnovili spominsko obeležje, oziroma grobišče v bližini TC Rogla, od hotela je odmaknjeno grobišče 800 m. Spomenik leži ob peš poti proti Ribniški koči.

Spomenik je v obliki tristraničnih stebrov.

NA TEM MESTU 

JE POKOPANIH 

ŠEST BORCEV NARODNOOSVOBODILNE 

VOJSKE 

PADLIH V BOJIH 

ZA SVOBODO 

1941-1945

Martin Gornik Sistory

    G    O    R    N    I    K    O    V    I

OČE MARTIN   *11.XI.1901   +17.VII.1943

1941--1945
PADLI BORCI MED N. O. B. IZ VRST
GASILSKIH DRUŠTEV 
LOČICA PRI VRANSKEM
KREČA ANTON 1913--1944
ZUPAN IVAN 1907-1944
POZNIK FRANC  1919-1944
LOKAN JOŽE 1908--1945
DRNULOVEC FRANC 1908--1945
SLAVA JIM

Ferdo Kozak (1894 – 1957), slovenski pisatelj, dramatik, urednik, publicist in politik
 
Bil je eden od ustanoviteljev Osvobodilne fronte in urednik Slovenskega zbornika 1942. Od 1942 do 1943 je bil konfiniran v Italiji, 1944 je postal član jugoslovanske vojne misije v Bariju, kjer je urejal list Domovino, namenjen bivšim konfinirancem in borcem v prekomorskih brigadah, ki so se tedaj zbirali v Italiji. Po vojni se je posvetil delu za kulturni napredek osvobojene slovenske domovine. 
Je nosilec partizanska spomenica 1941

Juš Kozak (1892 – 1964), slovenski pisatelj, esejist, gledališki kritik in urednik

Med drugo svetovno vojno je sodeloval z Osvobodilno fronto, zato so ga Italijani leta 1942 zaprli in internirali, po kapitulaciji Italije pa se je leta 1944 pridružil partizanom.  

Ferdoin Juš Kozak sta pokopana v tem grobu.

Na nagrobniku je samo družinsko ime in nobenih drugih oznak.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123

KOZAKOVI V MIRV

• Franc (Franjo) Per. SIstory.
  datum rojstva: 16. 6. 1889, kraj rojstva: Krašnja, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Dolenjsko vojno področje,namestnik komandanta, datum smrti: 22. 1. 1945, kraj smrti: pri Podhosti pri Dolenjskih Toplicah, kraj pokopa: Ljubljana, Žale, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Domobranci

            FRANJO M.PER
  kap. v p. *16.6.1889 v Krašni
padel pod Gojzdom 22.1.1945
     partizan.nam.kom.D.V.P.

• Kerin Ivan. Sistory.

  Podatki o smrti vojni status:  NOV in POS,   vzrok smrti: Pogrešan 

[križ]

                                                   KERIN
[fotografija v medaljonu,      IVAN
      v vojaški obleki]            1921  -  1944