Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
7897
Vidmajer Rafael
Pokopališče Celje

VIDMAJER RAFAEL24.8.1922 + 21.5.1942ustreljen v Mariboru

Obstoječi spomeniki
S.Gradišniik
8.11.2022. 00:00
Nagrobnik
Celje
1082 TEHARJE, 837
8315
Korbar Branko
Pokopališče Gabrsko

KORBAR BRANKO

IMENŠEK JOŽE

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
12.5.2023. 00:00
Nagrobnik
Trbovlje
7927
Bolnišnica Tisnik

Proti koncu leta 1943 so nekateri kurirji uredili v naravni kraški jami zasilno bolnišnico. To skrivališče leži pod skalo, vzhodno od požgane Tisnikarjeve hiše na najjužnejšem vrhu Tisnika. Leta 1944 je prihajal zdravit ranjence zdravnik, katerega je vodil kmet Večko Ignac-Levičnik in Navršnik Jože. Bolnike je oskrboval Levičnik..Ta naravna kraška jama je postala zatočišče ranjenih partizanov po prihodu 14.divizije. V njej so ležali Meh Justin in drugi ranjenci. Meh Justin je vodil v bližini obveščevalno točko XIV. divizije v Završah, na javki "Pri črešnji", v hiši kmeta Pejovnika. Za hrano ranjencev je skrbel Ivan Mirkac iz Šentvida. V jami so imeli štedilnik in lesena ležišča. Po vojni so našli v jami uničene pištole, ki jih hrani muzej NOB. Vir: Kartice MNO Slovenije.

V Hudi Luknji pri Megalecu zavijemo levi v hrib. Peljemo do grebena in nadaljujemo peš od kapele čez travnik po grebenu Tisnika do južnega vrha. Pred koto 786 (vrh Tisnika) zavijemo z južnega vrha desno v prepad. Steza nas po nekaj metrih pripelje do bolnice.

Besedila ni  Bolnico označuje le trigonometrijska točka  Bolnišnica se je imenovala TISNIK.

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik,
21.11.2022. 00:00
kraška jama
Mislinja
866
Ptuj - Spomenik padlim borcem

Spomenik je bil postavljen 5. avgusta 1956. Postaviti ga je dal Mestni odbor ZB NOV Ptuj. Izdelala pa sta ga kamnoseka brata Gajser iz Ptuja.[1] Celoten spomenik je visok okrog pet metrov. Njegovo bazo tvorita dve stopničasto postavljeni plošči na katerih stoji kamniti kvader. Na vsaki izmed stranic tega kvadra so zapisana imena padlih. Na treh stranicah je napisano dvanajst imen v dveh stolpcih, na eni stranici pa je napisano devet imen. Med kamnitim kvadrom in obeliskom leži plošča, na kateri je napisano: »Slava borcem«. Obelisk se zaključi z rdečo peterokrako zvezdo.

[1] »Spomenik Jožeta Lacka naj hrabri našo mladino«, v Ptujski tednik, let. 9, št. 31, (Ptuj, 10. 8. 1956), 1.

Vir 4.slike: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Spomenik v obliki 5 m visoke kamnite prizme na skupnem grobu, v katerem so pokopani narodni heroj Jože Lacko, borci Slovenjegoriške čete, španski borec in prvoborec Tone Žnidarič ter talci, ustreljeni 8. 2. 1945. Odkritje bil 5. 8. 1956. Na kockastem podstavkuso na vseh štirih straneh vklesana imena 44 padlih.

  • Vodnik 558

Spomenik stoji na starem ptujskem pokopališču, v bližini Lackovega spomenika.

1941 - 1945

SLAVA BORCEM

JOŽE LACKO

FRANC KRAMBERGER

KONSTANTIN REŠ

DRAGO STOJKO

MIRKO REŠ

IVAN SPOLENAK

FRANC OSOJNIK

VINKO REŠ

ALOJZ ZAVEC

FRANC KRAMBERGER

TONE ŽNIDARIČ

KAREL ARNUŠ

MIRKO LANGUS

JOŽEF PLUŠČEC

FRANC VINDIŠ

FRANC HOLCER

SLAVKO ZAJŠEK

MILAN OŠLOVNIK

ANTON DANGERC

JOŽEF SIMONIČ

LEOPOLD TROP

RUSKI OFICIR

FRANC GRABAR

SMILJAN SENJOR

FRANC JERAN

JANEZ BARIČ

ALOJZ ŠKOFCA

FRANC KLAUŽ

FRANC MOM

IGNAC ČERNELIČ

ANTON LEŠNIK

RUDOLF KOGELNIK

LEOPOLD LONČARIČ

EMIL ŠULIGOJ

VILJEM VANCO

KARL DOMINIK

Mitja Mesarič, januar 2017 Dopolnil D.Divjak, 18.april 2020
2.7.2021. 00:00
18.4.2020 dopolnil D.Divjak, 2. 7. 2021 dodal slike M. Hladnik
Obelisk
Ptuj
K.o.: 400-PTUJ, št.parc.: 601
1219
Sočerga spomenik žrtvam fašističnega nasilja

Spomenik stoji na pokopališču v Sočergi levo po cesti na hribčku  pred vasjo ki pelje proti  Hrvaški. 

Na pokopališču pred vasjo Sočerga.

ZA ISTRO STE ŽIVLJENJE SVOJE DALI , V TEM SKUPNEM GROBU SMO VAS POKOPALI. POD KAMNOM ISTRSKIM STE POKOPANI, JUNAKI ISTRI IN SVOBODI VDANI.

SOČERGA PADLI 02. 10. 1943

.

SAV FRANC              1906   MOVRAŽ

STARC JOŽEF          1904   MOVRAŽ

KNEZ ANTON            1900   MOVRAŽ

STEPANČIČ IVAN     1902   MOVRAŽ

FANTINIČ MARCEL  1928   ŠEKI

PALČIČ MIRKO         xxxxx   LUKINI

MARŠIČ JOŽE           1922   MARSIČ

MARŠIČ SILVO         1926   MARSIČI

PALČIČ ROK             1894   MARSIČI

PALČIČ IVAN             1905   LUKINI

10 PADLIH…

PALISKA MARJO       1915   SOČERGA

BARBARIČ ANTON    1888   SOČERGA

RADOVAC JOSIP       1905   SOČERGA

GREGORIČ ANTON   1873   SOČERGA

   na posebni plošči:

PALISKA ANTON  *7.5.1898 - 11.3.1977

SKUPAJ  24 ŽRTEV FAŠITIČNEGA TERORJA.

Obstoječi spomeniki
Ivan Zorč 16. 03. 2017
M. Kermavnar, 23.3.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 in imena padlih.
Spomenik s 16 nagrobniki
Koper
2619 SOČERGA, 1238
28
Trem borcem Zidanškove brigade

Približno 2 m visok kamnit steber, ki ga v osrednjem delu ovija kovinska konstrukcija s simbolično izdelanimi trnovimi vejami, je posvečen trem borcem NOB, ki jih je decembra 1944 zasul snežni plaz. Spomenik je bil odkrit 1958 in je delo D. Samca.

EŠD 30292

Ob cesti Luče-Solčava nasproti odcepa za Račnik

Trem borcem Zidanškove brigade NOV/ki jih je zasul/ snežni plaz/na Bevski/ planini/decembra/1944

Mira Hladnik
steber
Solčava
k.o. Solčava, parc.št., lastnik:Direkcija RS za ceste ali Franci Ošep
517
Spominska plošča Marinki Longo in Antonu Kržišniku

Marija Proj, poročena Longo - Manja se je rodila 30. novembra 1919 v Virmašah, bila je tekstilna delavka, 28. maja 1943 je vstopila v Škofjeloško četo, padla je kot terenska politična delavka pod streli domobrancev iz Škofje Loke.

Anton Kržišnik - Groga se je rodil 20. maja 1918 na Sv. Ožboltu. Bil je kmečki delavec. 4. maja 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, septembra 1943 je bil dodeljen v novoustanovljeno kurirsko postajo G-15 prve relejne linije. Padel je 24. maja 1944 pod Šinkovo domačijo pri Sv. Florjanu pod streli domobrancev iz Škofje Loke.

Ploščo so odkrili leta 1964. 

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 46-47.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/breznica-pod-lubnikom.html

V Zmincu pri Švavnarju se od glavne ceste Škofja Loka-Poljane odcepi proti severu pot po Sopotniški grapi (2,8 km).

NA TEM KRAJU STA BILA PO                                  

DOMAČIH IZDAJALCIH IZ ZASEDE

USTRELJENA 25. 5. 1944 PARTIZANA

LONGO MARINKA - MANJA

                        * 1919   + 1944

KRŽIŠNIK ANTON - GROGA

                        * 1918   + 1944

                  SLAVA JIMA !

                                  KO. ZB. ZMINEC

                                            1964

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spominska plošča
Škofja Loka
K. o. 2036 Sopotnica, parc. št. 600/5
3753
Spominska plošča na Zg. Slivni
Spominska plošča leži pri cerkvi Sv. Neže na obzidju s severne strani. Dostop do cerkve je možen z avtomobilom od Geossa doma na Zg.Slivni (826m). Nato 100 m peš.

KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS 29.4.1944

SIHUR IVAN - 9.12.1913, KLANŠEK JOŽE - 5.3.1914, ROVŠEK JOŽE - 19.1.1919, MIRT FRANC - 20.12.1920 IN ŠE DVA NEZNANA BORCA.

OBČINSKI ODBOR ZB NOV HRASTNIK, HRASTNIK 21.7.1974

Sandi Grudnik, 21.2.2019
Marmorna plošča
Moravče
1832 VAČE, 2206
341
Obeležje 5 padlim partizanom

OPIS SPOMENIKA: Spominsko obeležje je na podstavku postavljena surovo obklesana naravna skala z zglajeno ploskvijo, v kateri je vklesan napis. Ob spomeniku je tlak iz granitnih kock. Prvotno je bilo postavljeno na križišču Kranj – Golnik – Trstenik, prestavljeno pred Dom KS Tenetiše, obnovljeno in odkrito je bilo 27.  junija 1981.

OPIS DOGODKA: Dne 2. septembra 1943 so se na poti iz Kranja v bataljon pod Storžič osveževali in umivali Požgaj, Beton in Bartel v »Primoževih lužah«. Nanje pa je po naključju naletela nemška patrulja. Z razdalje kakih 300 metrov so pričeli Nemci streljati in bežeče pobili ob robu gozda na Škofčevem travniku pri poti proti Srakovljam. Mrtvece so domačini tamkaj takoj pokopali.

ŽIVLJENJEPIS:  Vladimir Požgaj, rojen 2. januarja 1914 v Kranju, je bil študent glasbe in vnet borec za narodnostne pravice, doma je v očetovi knjigoveški delavnici več let tiskal »Poročevalca«. V avgustu 1943 je odšel v Kokrški bataljon.

Franc Beton, rojen 10. novembra 1898 na Kokrici, je med NOB vzdrževal kurirsko zvezo čez Savo. Usodnega dne se je hotel pridružiti partizanski enoti.

Pavel Bartel, rojen 27. junija 1913 na Vrhniki, je bil delavec v vulkanizerski delavnici v Kranju. Bil je krščanski socialist in kot tak vnet aktivist OF že od leta 1941.

Pavla Ažman – Jasna, rojena 6. februarja 1925 v Strahinju, je bila izučena šivilja. Do svojega odhoda v partizane je bila terenska aktivistka. Ažmanova je bila članica Okrajnega komiteja KPS Naklo  – Šenčur. Padla je tik pred osvoboditvijo 6. maja 1945 v gozdu blizu Tenetiš, ko se je vračala s sestanka s krajevnimi aktivistkami.

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 87-88; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233; Podatki o spomenikih in spominskih obeležjih na območju KO ZB NOV Goriče, ki s svojo dejavnostjo pokriva KS Golnik, Goriče, Tenetiše in Trstenik

EŠD: 14709, memorialna dediščina

Spominsko obeležje se nahaja pred Domom KS Tenetiše, desno od parkirišča na vzhodni strani objekta.

 1941

ZA SVOBODO SO PADLI

VLADIMIR POŽGAJ

FRANC BETON

PAVLA AŽMAN  JASNA

PAVEL BARTEL

LUDVIK KORDEŽ

                 1945

Obstoječi spomeniki
Mirko Mali
surovo obklesana naravna skala z zglajeno ploskvijo, v kateri je vklesan napis
Kranj
2089 TENETIŠE, 168/1
2146
Spomenik talcem

Kamniti kvader, na njem bronasti kip umirajočega talca (kipar Tine Kos), spomenik je projektiral Zoran Didek. Odkrit je bil 1956 (po drugem viru 1954).

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 130.

ŠD 24427

Spomenik s enahaja v parku pred kulturnim domom, ki je v izgradnji. Zato je kip zakrit z lesenim opažem.

POSTOJ, KDOR MIMO GREŠ, TA KRAJ JE SVET.

1941 - 1945

IZPRAN KRVI JE MUČENIŠKE SLED

VENDAR DOMISLI STRAŠNEGA SE DNE

IN MRTVA SKALA RDEČ POŽENE CVET.

Obstoječi spomeniki
Anton Petrovič, 13. 8. 2017, nedokončano
na bloku marmorja statua talca
Kostanjevica na Krki
1331 KOSTANJEVICA, 1714/6
33
Solčava-pri cerkvi Marije Snežne

!. spomenik: črna marmorna plošča in grob z enako obrobo
2. spomenik: svetla plošča, pritrjena na umetelno oblikovano kamenino  

Spomenik je bil odkrit leta 1958, avtor pa ing. arh. Dušan Samec.

Na pokopališču za cerkvijo Marije Snežne v Solčavi.

Desetim borcem NOV/padlim v letih 1941-1945//Tu počivajo farani Solčave/najdeni v skupnem grobu ob obnovi cerkve v letih 2006-2007

Mira Hladnik, dopolnil:Sandi Grudnik, 23.4.2018
2 spomenika: plošča in blok - klesani granit
Solčava
k.o. Solčava, parc.št. , lastnik:občina Solčava
6025
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.84

Napis na spomeniku junija 2021 ni bil več dobro viden.

Ob Ižanski cesti 132, Ljubljana

1942-1945

POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV ČTP

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po fotografiji Mojce Župančič
26.7.2020. 00:00
Betonski steber
Ljubljana
8297
Internirani - Podgrad
Pokopališče Podgrad
Neobiskani spomeniki
Bor1974
4.5.2023. 00:00
Družinski spomenik
Ilirska Bistrica
8298
Padli - Podgrad
Pokopališče Podgrad
Neobiskani spomeniki
Bor1974
4.5.2023. 00:00
Družinski spomenik
Ilirska Bistrica
2413
VNANJE GORICE, Cesta v Gorice - spomenik Jožetu Skubicu - Ediju

EŠD: 11571

Pravokotna granitna plošča, velikosti 40 X 50 cm, temnejše barve, z vklesanim napisom, ki je s štirimi vijaki pritrjena na tanjšo nosilno granitno stelo  (ploščo), svetlejše barve, velikosti 110 x 70 x 10 cm, in zabetonirana v tla. Spomenik je posvečen Jožetu Skubicu - Ediju, ki je dne 28.5.1944. padel na tem mestu.

Spomenik so postavili in odkrili 1951. leta, obnovili 1972. leta.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 71.

Spomenik stoji na desni strani cestišča Cesta v Gorice in sicer 100 m naprej od odcepa ceste, ki pelje skozi Log na Tržaško cesto, oz. okoli 600 m od naselja Na blateh, gledano iz smeri Viča proti Brezovici pri Ljubljani.

TUKAJ JE PADEL BOREC NOV

JOŽE SKUBIC - EDI,

DNE 28.5.1944.

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak, 12.10.2017.
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja
Ljubljana
k.o. 1994, parc. št. 2210/3
3277
Stavka papirničarjev Količevo

Kovinskega napisa na stebrih pred upravno stavbo ni več.

Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 119-121.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 183.

EŠD 10687

Papirniška cesta 1, Količevo, nasproti vhoda v papirnico.

1935 Stavka papirničarjev leta in

1937 ustanovitev celice KPS 

                                               1977

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 6. 7. 2018
napis
Domžale
1959 DOMŽALE, 145
3767
Padlima minercema, Suhadol

Posvečen je bratoma minercema, ki sta rušila progo na tem odseku. Ni v RKD.

Hrastnik, 28 (Kulturni in naravno spomeniki, 77)

Nad cesto in železnico pred vasjo Suhadol ob Savi, 100 JV od od podvoza pod železnico.

V SPOMIN
PADLIMA MINERCEMA
*Francu Žužku - Jovu
*Cirilu Žužku - Donu

Združenje borcev za vrednote
NOB Hrastnik

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 2. 3. in 21. 8. 2019
Slike "4" z otvoritve 02.VII.2019 - Bor1974, 13.IX.2022
Na betonskem zidu pritrjena plošča
Hrastnik
1860 ŠIRJE, 444/1
2293
Studenčice - Spominsko obeležje kurirjem postaje TV G-25

Dva metra visok graniten obelisk z vklesanim napisom, posvečen kurirski postaji TV G-25, postavljen 5. 10. 1980 po načrtih arhitekta Janeza Omerse.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 96.

EŠD 16252

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Spominsko znamenje stoji na travniku severno od hiše Studenčice 64, vzhodno od ceste Studenčice - Tehovec.

Na tem območju je v času NOB v sodelovanju s prebivalci Studenčic in okoliških vasi delovala relejna kurirska postaja G25

1980  Kurirji in ZB Medvode

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 24.9.2017
Obelisk
Medvode
1978 STUDENČICE, 124/3
5
Šmarješke Toplice
Šmarješke Toplice 112, na obcestni fasadi hiše.

V TEJ HIŠI JE BILA
1. NOVEMBRA 1941
JAVKA IN ŠTAB
ZA ZBIRANJE DOL. PARTIZANSKIH ČET
ZA NAPAD NA NEMŠKO POSTOJANKO BUČKO
OD APRILA DO SEPTEMBRA 1942
PA JAVKA ZA
VZHODNODOLENJSKI ODRED

ZZB NOV ŠMARJETA

M. Hladnik 7. 1. 2020
Spominska plošča
Šmarješke Toplice
476
Tone Melliva

Napis je že slabo čitljiv, tj. potreben obnove.

Na levi strani ceste tik pred kočo na Peskih, če prihajamo s smeri Rogla

TONE MELLIVA

gozdar

Y 1903   Y 1945

čuvarju gozdov

žrtvi fašizma

Del. kolekt. LIP-a     Konjice

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik
napis na kamnu
Slovenska Bistrica
2139
Energetika Železarne Jesenice

Plošča iz belega marmorja je bila v Elektro-energijskem oddelku, parna centrala. V desnem spodnjem kotu je podpisan kamnosek Valant iz Jesenic.

Ni v RKD. Fotografijo plošče hrani tudi Zgornjesavski muzej Jesenice.

  • Arhiv ZB Jesenice
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 203.
Plošče ni več oz. se ne ve, kje je.

                          [grb Jugoslavije]

           V spomin padlim borcem in talcem
                      energijskega oddelka
                        v letih 1941 – 1945
.
Dolžan Jože                                       Smolej Ivan
Karmelj Domini    Pavšič Rudolf        Šalamon Jakob
Krajc Jože            Peršin Janez         Šavli  Albin
Lampič Jože        Pogačar Ivan         Sebek Karlo
Jakopič Janko      Pogačar Jože       Šetina Janez
Martinčič Tine      Prezelj Janko        Širok Jožef
Mišič Janez         Resman Franc       Šorli Franc
Mišič Vili              Robič Pavel           Toman Tine
Mur Janez           Skomavec Janez   Ulčar Janez
.
                          Večna jim Slava!

Uničeni spomeniki
M. Hladnik 12. 8. 2017
Spominska plošča
Jesenice
2175 JESENICE, 902/69
5915
Spomenik izvidnici briške čete

Za lovsko kočo je ob cesti/vlaki/planinski poti postavljen steber z rdečo zvezdo in tlakovanim dostopom.

Iz glavne ceste Plave - Gonjače se hitro po Vrhovljah v smeri proti Gonjačam odcepi cesta za na Sabotin (cesta, ki pripelje do nekdanje karavle oz. planinske koče na Sabotinu), s te ceste je po cca 500m odcep za lovsko kočo. Po cesti gremo do lovske koče, spomenik je takoj za lovsko kočo. Lahko gremo tudi po planiski poti iz Vrhovlj na Sabotin, ki se od glavne ceste odcepi že v Vrhovljah. Hiša v bližini: Podsabotin 1A

NA TEM MESTU JE BILA IZVIDNICA

TABORIŠČA 1. 2. 3. BRIŠKE ČETE

KI SE JE NAHAJALO V VUGOVEM GOZDU

OD DECEMBRA 1942 DO APRILA 1943

KO SE JE FORMIRAL 3. BATALJON 

GRADNIKOVE BRIGADE

                                        OBČINA BRDA

                                  KO ZB NOB KOJSKO

Lanko Marušič 13.7.2013 20.2.2021-dopolnil D.Divjak
13.6.2021. 00:00
20.2.2021-dopolnil podatke D.Divjak Dodal slike 13. 6. 2021 M. Hladnik
steber z napisom
Brda
K.o:: 2280 - VRHOVJE, št.parc.: 1969/1
518
Spominski kamen ustreljenim talcem

Poljanska in Škofjeloška četa sta v letu 1942 pogosto napadali nemške vojaške kolone na cesti Škofja Loka–Poljane, pri tem je okupator utrpel precejšnje izgube. Še posebej srditi napadi so bili 21. aprila, 14. maja, 26., 28. in 30. junija; napadi v mesecu juniju 1942 so bili izvedeni pod vodstvom komandirja Škofjeloške čete Franca Bička - Bruna. Kot povračilni ukrep za junijske napade so Nemci 26. julija 1942 v Vrju pri Brodeh  ob stari poljanski cesti ustrelili sedem talcev, ki so jih aretirali prejšnji dan, od tega šest v vasi Podgora v Poljanski dolini in enega na cesti v Škofji Loki.

Ob napadu Poljanske čete na nemško vozilo 28. aprila 1942 pri Župenkovi grapi nad vasjo Brode je padel njen komandir Pavel Peternel (ne Peternelj) - Peter.

Spominsko znamenje je bilo odkrito 26. julija 1952.

Več ...

Podatki za ustreljene talce:

Anton Debeljak, rojen 4. januarja 1898 v Podgori, cestar, sodelavec OF.

Janez Frelih, rojen 21. junija 1903 v Podgori,  čevljarski pomočnik,  simpatizer OF.

Franc Hartman, rojen 28. septembra 1903 v Otočah na Gorenjskem, pravnik, živel  je v Puštalu.

Jože Mur, rojen 22. februarja 1911 v Podgori, mesarski pomočnik, sodelavec OF.

Anton Peternelj, rojen 2. junija 1901 v Ojstrem Vrhu, kmet, živel  je v Podgori, sodelavec OF.

Pavel Tavčar, rojen 26. februarja 1922 v Podgori, kmečki delavec, udeleženec poljanske vstaje decembra 1941.

Andrej Ušeničnik, rojen 3. januarja 1904 v Podgori, tesar, simpatizer OF.

Podatki za padlega borca:

Pavel  Peternel - Peter, mehanik, rojen 5. januarja 1918 v Vinharjih, udeleženec poljanske vstaje decembra 1941, od spomladi 1942 komandir Poljanske čete. 28. junija 1941 padel ob napadu njegove čete na osebno vozilo nemškega funkcionarja pri Župenkovi grapi nad vasjo Brode v Poljanski dolini.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 47-49.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/brode.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 263.

Ni v RKD.

Dostop iz Škofje Loke, 7 km. Ob cesti vzdolž levega brega Poljanske Sore, tam kjer se pri Brodeh vanjo izliva potok iz Čupenkove grape.

                                          [zvezda]     
             NA TEM MESTU JE NEMŠKI OKUPATOR 
             POSTRELIL SLEDEČE BORCE IN TALCE
.
PETERNELJ PAVEL     borec     roj.      1918   padel    1942
DEBELJAK ANTON        talc        "        1898        "       1942
FRELIH JANEZ                 "             "     1903        "       1942
HARTMAN FRANC           "             "     1903        "       1942
MUR JOŽE                        "             "     1911        "       1942
PETERNELJ ANTON        "             "     1911        "       1942
TAVČAR PAVEL                "            "      1922        "       1942
UŠENIČNIK ANDREJ       "           "       1904        "       1942
.
                     SLAVA PADLIM ZA SVOBODO!
                                                     Obč. odb. ZB Škofja Loka                         

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar, premaknil na pravo mesto M. Hladnik
Kamen
Škofja Loka
3795
Kovk.

13 padlim partizanom iz tega kraja.

Hrastnik, 30 (KNSS 77). Ni v RKD.

Na križišču vaških ulic, pred h. št. Kovk 3.

V SPOMIN PADLIM KRAJANOM
KOVKA V NOB 1941--1945

13 imen nedokončano

4. 7. 1976 ZZB NOV HRASTNIK

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 21. 7. 2019
Monolit.
Hrastnik
1859 GORE, 926/3
2876
Osredek-spominsko obeležje na Osredku

Z ODLOKOM SKUPŠČINE SO KRŠKO 3-63-2/85 Z DNE 5. 2. 1986 RAZGLAŠEN ZA ZGODOVINSKI SPOMENIK.

Iz Leskovca mimo gradu proti Gori in desno proti Osredku. Spominsko obeležje je videno s ceste.

V BUČARJEVEM HRAMU NA OSREDKU

SO OD 2. DO 5. AVGUSTA 1939 NA

KONFERENCI PREDSTAVNIKOV

ORGANIZACIJ SKOJ-a

SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOL

SKLENILI, DA MLADINSKO GIBANJE

IN GLASILO SLOVENSKA MLADINA

ŠE BOLJ POSVETIJO UTRJEVANJU

SLOVENSKE MLADINSKE

PROTIFAŠISTIČNE FRONTE IN NJENEMU

BOJU ZA KRUH, MIR IN SVOBODO

Anton Petrovič, 12. 3. 2018 29. januar 2021-dopolnil D.Divjak
29.1.2021. 00:00
29.1.2021- dopolnil podatke, D.Divjak
spominska plošča na kovinskem stbru
Krško
K.o.: 1322-KRŠKO št.parc.: 2298/1, privat