| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Pokopališče Trava, Vinko Mahovne, Alojz Škoda in Anton Adamič |
15. februarja 1945 so črnorokci pri navski hiši storili zločin. Petčlanska
patrulja komande Velike Lašče je naletela na črnorokce, ki pa so bili oblečeni v
partizanske uniforme. Ti so začeli takoj streljati na partizane. Dva sta takoj
padla smrtno zadeta in sicer Vinko Mahovne, namestnik komandanta komande mesta
Velike Lašče, poročnik po činu. Preden je prišel na komando mesta, je bil Titov
kurir. Ker je prebolel tifus, je bil poslan na okrevanje v Slovenijo v zaledno
enoto. Rojen je bil 16. julija 1919 v Žireh, izučil se je za čevljarskega
pomočnika. Pred odhodom v partizane je živel v Virovitici. Pokopan je na
pokopališču v Dragi. Drugi smrtno zadeti je bil Alojz Škoda iz Šmihela pri Novem
mestu.Mitraljezec Anton Adamil iz Logarjev pri Velikih Laščah je bil hudo ranjen
in se je pritajiol, da je mrtevv. Mislil je, da so črnorokci odšli; vstal je in
s težavo odšel k Mihejlovim. Tam se je zavlekel pod posteljo. Črnorokci so to
opazili in šli po stezi za njim in ga s streli pokončali. Po storjenem zločinu
so vaščani Travnika vse tri partizane naložili na voz. Franc Rus-Pavle jih je
odpeljal v Drago. Partizani, aktivisti in ostali prebivalci so organizirali
svečan pogreb z govorom. Zapel je tudi pevski zbor notranjskega vojnega območja.
SIstory navaja: Ime in priimek: Vincenc Mahovne, Oče: NULL, Mati: Frančiška, Priimek matere: Mahovne, Po domače: Pri Štalarju, Datum rojstva: 16.07.1907, Kraj rojstva: Žiri 35/46, Kraj bivanja: Žiri, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): čevljarski pomočnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 14.02.1945, Kraj smrti / izginotja: Travnik, Kraj pokopa: Draga, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Alojzij Škoda, Oče: Alojz, Mati: Angela, Priimek matere: Sadar, Po domače: Lovriščev, Datum rojstva: 20.03.1921, Kraj rojstva: Marinča vas, Kraj bivanja: Marinča vas, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): Ni podatka, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 15.02.1945, Kraj smrti / izginotja: Travnik, Kraj pokopa: Krka, Država pokopa: Slovenija
SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Adamič, Oče: NULL, Mati: NULL, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 16.06.1918, Kraj rojstva: Podgora, Kraj bivanja: Podgora, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): Ni podatka, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 15.02.1945, Kraj smrti / izginotja: Travnik, Kraj pokopa: Draga pri Loškem P., Država pokopa: Slovenija Groba na pokopališču Draga nisem našel (DD). |
— |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D. Divjak, 28.7.2024 |
28.7.2024. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Loški Potok |
kK.o.: 1584-DRAGA, št.parc.: 613/1 |
|
MARKOVCI-Spomenik vsem žrtvam |
Leta
2004 so na pokopališču v Markovcih postavili spomenik žrtvam vojnega in
povojnega nasilja, ki ga je izdelal Franc Tobias. Ob spomeniku stojita tudi dve
marmorni plošči, na katerih so zapisana imena borcev in žrtev NOB.
|
Na pokopališču Markovci, v bližini mrliške vežice ob zeleni živi meji. Koordinate: 46.39443, 15.93401. |
BORCI NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Hladnik
21.maj 2021 dopolnil D.Divjak
R. Zupanec, 14. 5. 2024 |
14.5.2024. 00:00 |
— |
21.5.2021 dodal tekst z obeh plošč in dodal podatke D.Divjak
Označil kot obstoječe, dodal tri fotografije in koordinate. R. Zupanec, 14. 5. 2024. |
Spomenik |
MARKOVCI |
K.o.: 417-MARKOVCI, št.parc.: 506/4 |
|
TRAVNIK-LOŠKI POTOK-Spominska plošča |
Prebivalci Loškega Potoka so prihod in ukrepe italijanskega okupatorja sprejeli z velikim odporom. Trgali so italijanske zastave in plakate ter na vsakem koraku izražali odpor do novih gospodarjev. Neposreden povod za izbruh odpora so bili plakati s slikami Mussolinija in kralja Emanuela. Zato so Italijani 5. maja 1941 aretirali in zaprli v Modičevo hišo 38 ljudi ( po nekaterih podatkih 42 ljudi)-aktivistov OF , od katerih so jih 11 zadržali in postavili pred vojaško sodišče. To je 8 ljudi obsodilo na zapor od 1 do 5 let, 3 pa oprostilo. Plošča dimenzije 60 x 40 cm je bila odkrita 23. julija 1976. Pokrovitelj je bilo podjetje BPT TRŽIČ, obrat šivalnice Loški Potok. Ev. štev. 22501 Prim. tudi: Karel Mikulič, Trganje italijanskih zastav in lepakov, Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje: Krimski bataljon, Ogenca, Jelenov Žleb, Ljubljana: Samozaložba, 2000, str. 47–53. [Elektronski vir] Karel Mikulič, Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje |
Plošča je na hiši, ki je na desni strani ceste s Hriba v Travnik, Travnik 1. |
ZVEZDA V TEJ HIŠI JE OKUPATOR 5. V. 1941 ZAPRL 38 POTOČANOV ZARADI TRGANJA OKUPATORJEVIH ZASTAV IN LEPAKOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 12. junij 2018 |
12.6.2018. 00:00 |
— |
— |
Marmornata spominska plošča |
LOŠKI POTOK |
K.o.1641-HRIB, št.par. 1186/1 |
|
Praše, spominska plošča Vinku Zevniku |
Plošča je (bila) vzidana v pročelje Zevnikove hiše (p.d. Kokolc). Bila je podolgovata plošča (50 cm x 35 cm) je iz belega marmorja. Vklesan napis je bil pozlačen. Danes se plošča nahaja na gospodarskem poslopju te domačije, je pokončna plošča (40 cm x 60 cm) iz belega marmorja, v marmornem portalu, vklesan napis je z rdečimi črkami. Vinko Zevnik je bil rojen 28. julija 1914 v Prašah. Po osnovni šoli se je zaposlil v mlinu in na žagi, pozneje je delal kot zidar. Kot zaveden Slovenec je bil poleti leta 1941 izseljen v Srbijo. Tam se je pridružil srbskim partizanom in veljal za enega najhrabrejših borcev. Novembra 1941 je Zevnik postal vodnik I. slovenske čete »Ivan Cankar« in bil sprejet v članstvo KPJ. Sodeloval je v bojih pri obrambi Užic, poleti 1942 pa se je vrnil v Slovenijo. Tu je postal vodnik v zaščitni četi glavnega štaba NOV in POS. V mnogih akcijah je pokazal izredno prisotnost duha, iznajdljivost in drznost. Poleti 1943 je bil Zevnik poslan na Gorenjsko. Tu je bil dodeljen zaščitni patrulji PK KPS za Gorenjsko. Tudi tu se je pokazal kot hraber in domiseln borec. Če je zašel v zasedo, ni izgubil razsodnosti, pač pa je drzno napadel sovražnika, četudi je bil ta močnejši. Po kapitulaciji Italije je Vinko Zevnik postal komandant bataljona v novo osnovani XVI. brigadi »Janko Premrl-Vojko«. S svojim bataljonom je izvedel več drznih akcij in prebojev. Da bi dvignil borbenost svojih borcev, je v enem od spopadov z Nemci nad Idrijo sam drzno jurišal nad sovražnikove tanke. Bil je smrtno zadet. Spominsko ploščo je vzidal krajevni odbor ZB NOV Mavčiče in jo odkril 12. junija 1955. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 111-112. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 224. EŠD: 21285, memorialna dediščina |
Spominska plošča se nahaja na gospodarskem poslopju poleg Zevnikove hiše (p.d. Kokolc), Praše št. 10. |
V TEJ HIŠI SE JE RODIL 28. VII. 1914 LETA NARODNI HEROJ ZEVNIK VINKO - ŽELEZNIK KOMANDANT BATALJONA V XVI. SNOUB J. P. VOJKA MESECA NOVEMBRA 1943 LETA JE PRI IDRIJI PADEL JUNAŠKE SMRTI SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Rudi Zevnik, Lado Nikšič |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Kranj |
2138 PRAŠE, 27/2 |
|
Spominska plošča trem borcem |
Ploščo so odkrili leta 1949. |
Plošča je vzidana pri vhodu v gostinski lokal Rdeča armada,
nekdanji Zadružni dom. |
Na tem mestu so 29.9.1944 žrtvovali svoje življenje za narodno osvoboditev Alojz Tratnik - Gregor Jože Cigale - Frenk Franc Kos - Aleks |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Nazarje |
Kokarje, p.š.614/15, Vovk Boris, Varpolje 87 |
|
Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, pod Jelenovim vrhom na Jelovici |
ŽIVLJENJEPIS: Mirko Sušteršič-France Logar je bil rojen 9. novembra 1922 v Zmajevcu v Baranji, kjer je njegov oče služboval kot gozdni inženir. Nazadnje je stanoval v Ljubljani, Mariborska 17. Po končani gimnaziji leta 1941 se je vpisal v prvi letnik metalurške fakultete ljubljanske univerze. Ze kot dijak je bil politično napredno usmerjen in član SKOJ. Pred razpadom bivše Jugoslavije je vodil študente prostovoljce na Dolenjsko, da bi se vključili v jugoslovansko vojsko. Presenetila pa jih je kapitulacija. Vrnil se je v Ljubljano in se organizirano vključil v delo Osvobodilne fronte. Zbiral je orožje in deloval v trojkah, ki so izvajale razne sabotažne akcije in razoroževale posamezne italijanske vojake. Iz Ljubljane je odhajal k partizanom na Krim in se udeleževal partizanskih vojaških akcij. Dne 12. februarja 1942 so ga zalotili doma na stanovanju italijanski policisti, ga aretirali, vendar mu je uspelo iztrgati se stražarju in se umakniti v ilegalo. Dne 9. maja 1942 je odšel iz Ljubljane v partizane na Gorenjsko, kjer se je vključil v prvo Selško četo drugega bataljona 1. grupe odredov. V četi je kmalu prevzel mesto politdelegata voda. 7. julija pa je bil imenovan za politkomisarja čete. Na tem položaju je ostal vse do 9. septembra 1942. OPIS DOGODKA: ranjen je bil 9.septembra 1942 v bojih na Lipniški planini, padel je v boju z Nemci na Jelovici, med Mošenjsko planino in Jelenj vrhom, skupaj z neznanim tovarišem [ki je bil očitno pozneje prepoznan kot Sava Osredkar in njegova plošča dodana obeležju -- mh]. Njegovi posmrtni ostanki so pokopani v grobišču padlih partizanov v parku v Radovljici. Obeležje je bilo na pobudo Šušteršičevih svojcev odkrito leta 1947.
Nagrobnik je lesen in ima obliko kužnega znamenja s kvadratno bakreno napisno ploščo. V grobu, urejenem leta 1947, sta pokopana borca Selške čete, komisar Mirko Šušteršič in njegov neznani tovariš, ki sta padla v boju z Nemci septembra 1942.
|
Spomenik je postavljen kakih 30 m desno od ceste Dražgoše-Rovtarica, malo naprej od pricepa s planine Kališnik (med vrhom Jelenvrh in Mošenjsko planino). Na drugi strani ceste je gozdarska koča.
Pred Mošenjsko planino Vzhodno: 435332.17Severno: 125716.01GPS koordinate:Geog. širina (N ): 46°16'20.83"Geog. dolžina (E): 14°9'22.18" |
9. IX. 1942 TUKAJ PADEL V BOJU 4. XI. 1942 SKUPAJ Z MIRKOM JE TUKAJ 9. IX. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik in Lado Nikšič |
— |
— |
— |
leseno znamenje |
Železniki |
— |
|
Medvode, pokopališče Preska, Iskra Slavko |
Sistory navaja Kraj rojstva: Ljubljana, Kraj bivanja: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 00. 5. 1944, kraj smrti/izginotja: Volaka nad Poljanami, Kraj pokopa: Preska. Podatki o starših se ujemajo s podatki na nagrobniku. »Sovražnik je za zbiranje raznih podatkov uporabljal tudi drugačne načine. […] Še nevarnejši od teh so bili agenti, ki jih je sovražnik pošiljal ali kako drugače pridobival med političnimi aktivisti in borci naših enot. Dogodek, ki ga bomo opisali, se je sicer zgodil nekaj mesecev kasneje, je pa zelo značilen za gorenjske razmere. Ko se je moral v prvih dneh junija 1944 okrožni komite KPS Škofja Loka zaradi sovražnikove hajke umakniti iz vasi Jelovica pod Blegošem v Voljako, je pred njimi nekdo od tam zbežal. Ko so pri ljudeh povprašali, kdo je, so zvedeli, da gre za nekega Slavca, ki večkrat prihaja z Blegoša in nosi pošto v dolino. Naslednjega dne so ga prestregli. Bil je v partizanski uniformi s podoficirskim činom na rokavu. Imel pa je neko staro in sumljivo dovolilnico. Ljudje so povedali, da je bil nasilnež in da so se ga zelo bali. Dekletom je grozil z aretacijo, če niso hotela z njim. Za velikonočne praznike je zbiral darila, vendar ne za borce, temveč zase. To pa še ni bilo vse. Ugotovili so, da je bil Slavko Iskra – to je bilo njegovo pravo ime – v Žetini tistega dne, ko je bil v nepojasnjenih okoliščinah ubit nek borec Vojkove brigade, in tudi tam, kjer je neki neznanec streljal na šefa obveščevalnega centra, ki pa ga ni zadel. Pa tudi to so ugotovili, da je nosil pošto Nemcem. Za vse to res ni zaslužil drugega kot smrt.161) 161) Prav tam. 160) Dopis OK KPS Škofja Loka z dne 8. junija 1944 (IZDG, fasc. 267–III).« (Stanko Petelin, Vojkova brigada, Ljubljana: Založba Borec, 1980, str. 149-150) |
M.Kermavnar, 3.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
ISKRA TOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 3.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
3.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Medvode |
1976 PRESKA, 81/1 |
|
Osnovna šola Pohorskega bataljona |
— |
Pred OŠ v Oplotnici, h. št. 19. |
Osnovna šola |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
31.7.2020. 00:00 |
— |
— |
ime |
Oplotnica |
— |
|
Mirke, Slemena - kurirska postaja TV-17 |
EŠD 23306 - spominski objekti in kraji, skupina objektov, spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka. Kurirska postaja TV - 17. postavljena in urejena v letu 1977, sestavljajo tri šotorasta lesena zavetišča - bivaki, pokrita z lubjem oz. z deskami ter brunarica s spominsko sobo, v kateri so predmeti in dokumenti iz NOB ter s fotografijami pohodov na TV - 17, ter s spominsko kovinsko ploščo, z vgravirano vsebino in je montirana levo od vrat. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Skozi Verd gremo proti kamnolomu, kjer izpod žel. mostu takoj zavijemo desno na makadamsko cesto, ki pelje mimo Ljubljanskega vrha na Pokojišče. Sledimo oznakam in gremo v desno proti Dolgim talom oz. proti Slemenom. Gremo mimo Planinskega zavetišča na Dolgih talih in pri stojišču za čebelnjake zavijemo na zgornjo cesto in po njej še okoli kilometer, ko pridemo na izogibališče oz. parkirni prostor za TV - 17. Od tu sledimo oznakam in po dobrih 300 m že zagledamo brunarico. |
TU V GOZDOVIH ZA LJUBLJANSKIM VRHOM JE MED NOB OD NOV.1942 DALJE DELOVALA PARTIZANSKA KURIRSKA POSTAJA TV - 17 BORCI TE ENOTE SO VZDRŽEVALI KURIRSKE ZVEZE Z TV 10 PRI ZAVRHU NAD IČKO - SMER NOTRANJSKA, DOLENJSKA, TV 2a KALIŠE PRI LOGATCU - SMER PRIMORSKA, TV 2 DOLOMITI - SMER HORJUL, DOBRAVA, LJUBLJANA, V LETU 1943 PO POTREBI TUDI DIREKTNO ZVEZO PREKO NEMŠKE OKUPACIJSKE MEJE Z ENOTAMI IN USTANOVAMI NOV IN POS NA PODROČJU ŽIROVSKEGA VRHA, SMER GORENJSKA. Z DOSTAVLJANJEM POŠTE, LITERATURE, VODENJEM FUNKCIONARJEV, PARTIZANSKIH ENOT, SPREMLJANJE PROSTOVOLJCEV, KI SO ODHAJALI V PARTIZANE, JE TV POVEZOVALA TEDANJE PART. ENOTE RAJONSKE, OKRAJNE IN OKROŽNE ODBORE OF IN KOMITEJE KPS NA OBMOČJU DANAŠNJIH OBČIN CERKNICA, VRHNIKA, LOGATEC, LJUBLJANA - VIČ. KURIRSKE POTI TV 17 PREKO MOČNO ZASTRAŽENE ŽEL. PROGE IN CESTE LJUBLJANA - TRST OB GOSTO POSAJENIH SOVRAŽNIH POSTOJANKAH NA DOLOMITSKEM PODROČJU, SO BILE ENE NAJTEŽJIH V SLOVENIJI. NA TEM MESTU SO KURIRJI TABORILI V ZIMI 1943 DO MARCA 1944, KO SO TABORIŠČE IZSLEDILI NEMCI. SKUPAJ PA JE BILO V TEH GOZDOVIH V ČASU OBSTOJA TV 17 PREKO 20 TAKIH TABORIŠČ, KER SO JIH MORALI ZARADI KONSPIRACIJE IN VARNOSTI MENJAVATI SKORAJ VSAK MESEC. TA POMNIK SO NA MESTU, KJER JE NEKDAJ STALA KURIRSKA BARAKA V JUBILEJNEM LETU 1977 OB 40. OBLETNICI USTANOVITVE KPS, 40. OBLETNICI PRIHODA TITA NA ČELO KPJ IN NJEGOVI 85 LETNICI, POSTAVILI NA INICIATIVO BIVŠIH SKOJ-EVCEV OBČINE VRHNIKA. VRHNIKA, 4. JULIJA 1977. |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 20.2.2017 |
— |
— |
— |
kurirska postaja, spominska plošča |
Vrhnika |
k.o. 2003, parc. št.: 1986 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.35 |
— |
Pred OŠ Franceta Bevka, Ulica Pohorskega bataljona 1, Ljubljana |
1942-1945 LJUBLJANSKE MLEKARNE (brez napisa) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018 |
— |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 966/1 |
|
Vrbje |
10 imen padlih iz kraja. Pred prestavitvijo je bila plošča na gasilskem domu Vrbje 48. EŠD 10468 fotografiji 3/1 in 3/2: Wikimedia Commons |
Pred Domom krajanov, Vrbje 68 |
V SPOMIN COKAN KONRAD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 8. 2019
25. 5. 2020 |
12.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na plošči.
M. Kermavnar, 12.7.2024, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 z dne 16.12.2021, ki kaže, da je sedaj plošča pred Domom krajanov Vrbje 68, pred tem pa je bila na (sedaj že prenovljenem) gasilskem domu Vrbje 48, popravil lokacijo. |
Spominska plošča |
Žalec |
K. o. 996 Žalec, parc. št. 2239 |
|
Spomenik planina Talež |
Kamnit pokončen steber s "tabernakljem" na vrhu. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250. |
Na desni strani markirane pešpoti od mosta čez Savo pod Bodeščami proti planini Talež, kjer se vzpon neha in pot izravna, 300 m pred lovsko kočo, zraven znamenja s krucifiksom. |
1943 Partizani, Med nami je nekdo umrl. Lepo mirno in tiho oči je zaprl, a nismo jokali na glas. Le pest je stisnil vsak- nas ne podreš, sovrag. Na drugi navpični ploskvi: 1945 (lik rdeče zvezde) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
kamnit steber |
Bled |
— |
|
Slovenj Plajberk, družinski nagrobniki |
— |
Tik ob južnem vhodu na pokopališče pri cerkvi sv. Erharda v Slovenjem Plajberku. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
12.8.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobniki |
Avstrija, Slovenj Plajberk |
— |
|
Spominsko obeležje petim talcem |
OPIS DOGODKA: Policisti in gestapovci so 11. julija 1942 ob 5:45 zjutraj pripeljali iz Kranja pet talcev. Prič ni bilo, le sosedje so slišali streljanje. Ko so Nemci odšli, je ležalo pod cesto pet pobitih mladih ljudi s pritrjenimi listki: "Mi ležimo tukaj v zadoščenje za padlega Nemca". Za vsakega Nemca, ki bo poslej ubit bo padlo 100 Slovencev." Domačini jih niso poznali. Po nalogu občinskega komisarja iz Preddvora so morali domačini istega dne ob 18. uri pokopati trupla na travniku pod cesto, kjer so prej ležali ves dan. Ustreljeni so bili: Alojz Krek (35 let) Ivan Kristan (16 let) Anton Nučič (24 let) Rudi Pintar (28 let) Štefan Potrebuješ (42) Vzrok za ustrelitev petih talcev je bil napad partizanov na nemški tovornjak, ki je peljal na Koroško razno opremo in hrano. Šofer je bil ubit, spremljevalec sodelavec Nemcev pa je pobegnil in sporočil okupatorju o napadu na tovornjak. Partizani so po napadu tovornjak zažgali. Napad na nemški tovornjak je bil 4. julija, talce pa so postrelili šest dni kasneje, 11. julija 1942, zato je podatek na plošči napačen. Bes okupatorjev se je osredotočil na Kokro tudi zato, ker so partizani že 30. junija 1942 zaprli cesto in sicer tako, da so s pobočij nanjo navalili skale, podrta drevesa in plazove grušča. razen tega so tudi uničili vse strojne naprave v kokrškem kamnolomu. namen teh partizanskih akcij je bil zapreti ali vsaj začasno preprečiti nemške transporte po dolini, ki so prihajali s Koroške čez Jezersko. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 146; Kokra - Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in NOB na Slovenskem; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 219. Spominsko obeležje je odkril krajevni odbor ZB NOV Kokra v juliju 1959. Načrt za obeležje je napravil arhitekt Nande Jocif. EŠD: 15823, memorialna dediščina |
Obeležje je postavljeno na osojni strani ob cesti ( pri km 14), ki vodi po dolini Kokre. Kraj se imenuje po domače "Polajnarjeva knežca" |
5. 7. 1942 JE BILO NA TEM MESTU USTRELJENIH 5 TALCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc |
— |
— |
— |
V surovo obklesan blok vdelana marmorna plošča |
Preddvor |
— |
|
Lobnica- Spominsko obeležje Lojzetu Dežmanu-Branku |
OPIS SPOMENIKA: Obeležje je sestavljeno iz samostoječega marmornatega bloka bele barve, v obliki skale z zglajeno čelno ploskvijo (dimenzije: višina 160 cm, širina 80 cm, debelina 5-10 cm), na katero je pritrjena spominska plošča iz sivega hotaveljskega marmorja z vklesano rdečo petokrako zvezdo in napisom (dimenzije: višina 50 cm, dolžina 60 cm, debelina 2 cm). Avtor: Damjan Renko, izdelava: Kamen Jerič, Jože Jerič s.p., Struževo 3/b, 4000 Kranj in Cumulus d.o.o., Savska loka 21, 4000 Kranj. Ilegalna partizanska tehnika »JOŠT« je delovala nekje od sredine leta 1944 ter je bila sestavni del Kranjske okrožne tehnike. To je bil čas izredno nevarnih aktivnosti ranjene okupatorske zveri, ki so ji izdatno pomagali domači izrojenci – domobranci. Ti so bili še toliko bolj nevarni saj so kot domačini poznali ljudi in kraje. Konec oktobra 1944 je vodenje tehnike »JOŠT« prevzel Alojz Dežman-Branko, ki se je do tedaj zdravil zaradi strelne rane, ki jo je dobil v boju z domobransko zasedo pri Bobovku maja 1944. Ob prevzemu tehnike ji je Dežman dal konspirativno ime Jošt, po gori, ki jo je skupaj z delavci kranjskih tovarn pred vojno redno obiskoval za prvi maj. Tehnika Jošt je delovala v sila neprijaznih razmerah, še posebej v zimskem času, primanjkovalo je hrane, tiskarskega materiala, ljudi, še posebej pa se je situacija zaostrila po uničenju partizanske tehnike Greben, ki je prav tako delovala v Kokri. Izredno nevarni so bili domobranci iz Tupalič, ki so pogosto hajkali in hodili na lov, kot so se sami hvalili, v Kokro in dolino Podstoržič. Tako so zdesetkali partizanske kurirje, ki so povezovali tehniko Jošt z drugimi enotami v tem delu Gorenjske. Kljub tem, skoraj nemogočim razmeram, je Dežmanu in njegovim uspelo decembra 1944 natisniti 1000 letakov s pozivom zapeljanim Slovencem, torej švabobrancem, naj se najkasneje do 15 januarja, ko je še veljala amnestija, pridružijo osvobodilnemu gibanju in 7200 propagandnih trosilnih lističev. OPIS DOGODKA: Usodnega 13. januarja sta bila v tehniki vodja Dežman in partizanka Angelca Šmid, saj sta partizana Zdenko in Vekoslav odšla na Javorniški preval po hrano. Okoli 07. ure se je tehniki približala enota tupaliških domobrancev, sedemnajst po številu, ki je razpolagala z informacijo izdajalca, kje se tehnika nahaja. Med obkoljevanjem je eden od domobrancev nehote z nogo zapel za žico, ki je bila položena od barake do stražarskega mesta in povzročil zvonjenje zvončka na katero je bila žica privezana. Vodja Dežman je nemudoma skočil proti izhodu iz barake in posegel po edinem orožju, ki so ga imeli, to je po italijanski ročni bombi in jo zalučal pred vhod. Takrat ga je švabobranec z brzostrelko ustrelil v prsa, tako da je bil na mestu mrtev.V baraki so izdajalci ujeli partizanko Šmidovo in jo zvezano in med pretepanjem odvedli v dolino. Še pred odhodom so izropali tehniko in pokojnemu Branku ukradli nove gojzarje, iz skrivališča blizu tiskarne pobrali tiskarski material in kočo zažgali. Med potjo v dolino in na bližnji kmetiji so se hvalili in vsem pripovedovali o svojem » junaškem » napadu na dva tako rekoč neoborožena partizana. Žalostna novica o moževi smrti je že v dopoldanskem času dosegla tudi njegovo ženo Jožico Dežman, ki se je nato s sposojenim konjem in sinovoma Alojzem in Brankom in mladoletnim sosedom Mihom Nagličem odpeljala na kraj zločina in domov pripeljala truplo svojega moža. Moža in očeta svojih otrok je nameravala po krščanski navadi pokopati na pokopališču v Predosljah, vendar ji to cerkovnik in domobranci niso dovolili. Tako je bil zaveden in pogumen Slovenec pokopan na Kokrici za pokopališkim zidom in šele po osvoboditvi je bil deležen pogreba, kot se spodobi. VIRI: - Marijan Masterl, Kranjski Zbornik 1990, Tehnika JOŠT - V spomin Lojzetu Dežmanu (1912-1945), - Ana Benedetič: Partizanske tehnike in tiskarne na Gorenjskem, Kranjski zbornik 1970, str. 32-41, - Niko Kavčič: Škofjeloško okrožje - zibelka partizanskega tiska na Gorenjskem, Loški razgledi III/1956, str. 26-38, - Jože Krall: Partizanske tiskarne na Slovenskem: Gorenjske in Štajerske tiskarne, Ljubljana 1976 (Knjižnica NOV in POS, 40), - Janez Kopač: Razvoj partije in osvobodilne fronte v okrožju Kranj, Kranjski zbornik 1980, - Nada Holynski: Zveze med narodnoosvobodilno borbo na Gorenjskem (PTT arhiv, Bg 1978/78), - Niko Kavčič: Varnostno obveščevalna dejavnost med NOB na Gorenjskem, Varnost, strokovni bilten RSNZ SR Slovenije, letnik I/1981, št. 5 in 6; letnik II/1982, št. 1, - Marijan Masterl: Partizanske tehnike in ciklostilni tisk v Kokri, Kokra, izdala ČZDO Komunist in Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana 1985, - Telesna kulturna skupnost Kranj: Padlim športnikom 1941-1945, Kranj 1985, Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 220. Spominsko obeležje je postavila KOBZV NOB Kokrica, odkrito je bilo 24.8.2014. |
(Satelitska pozicija: Kota 910 mnv, N460 20.304, , E 0140 27.780,)! Do lokacije bunkerja se pride po makadamski cesti v dolino Lobnice, ki se od regionalne ceste RC 210 Kranj-Jezersko odcepi v levo, pri kmetiji "Povšnar" (602 mnv). Makadamska pot v spodnjem delu doline Lobnice poteka približno 1,5 km ob potoku, kasneje pa se strmo vzpne na južna pobočja Riglija ter po nadaljnjih 1,5 km vožnje ta prečka in nas pripelje vse do parkirišča na nekako 900 mnv, kjer parkiramo vozilo. Nadaljujemo po strmi gozdni poti in prečkamo potok Vobenca ter po približno 15 metrih zavijemo desno proti vzhodu. Po ozki gozdni stezi prehodimo še približno 100 m in prispemo do spodnjega roba precej velikega melišča, kjer so pod njegovim SV robom tudi ostanki nekdanjega bunkerja partizanske "Tehnike JOŠT". |
V LETIH 1944-1945 JE OD TU PARTIZANSKA TEHNIKA JOŠT VLIVALA POGUM V SRCA SVOBODOLJUBNIH GORENJK IN GORENJCEV. PO IZDAJI JE 13.1.1945 OKUPATORJEVA KVIZLINŠKA ENOTA IZ TUPALIČ TEHNIKO NAPADLA IN UNIČILA. V NEENAKEM BOJU JE DAROVAL ŽIVLJENJE ZA SVOBODO NJEN VODJA LOJZE DEŽMAN-BRANKO S KOKRICE. KRAJEVNA ORGANIZACIJA BORCEV ZA VREDNOTE NOB KOKRICA 2014 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Damjan Renko |
— |
— |
— |
beli in sivi hotaveljski marmor |
Preddvor |
— |
|
Padlim v NOB, Matavun |
Na prostoru, ograjenem z nizko kovinsko ograjo, je postavljen zid, zidan iz obdelanega kamna, v katerega je vzidana plošča, na kateri so izpisana imena padlih borcev, žrtve fašističnega terorja in umrlih v koncentracijskih taboriščih v letih 1941 do 1945. Odkrit 10. 8. 1952. |
Spomenik se nahaja v Matavunu ob cesti, ki pelje iz Famelj v Divačo, nasproti hiše s hišno številko Matavun 1. |
V TRAJEN SPOMIN NAJBOLJŠIM SINO= BORCI PADLI V NOV: ŽRTEV FAŠISTIČNEGA TERORJA UMRLI V KONC. TAB. V NEMČIJI: VEČNA JIM SLAVA ! MATAVUN 10. 8. 1952 ZV. BORCEV NOV - MATAVUN |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 28. 10. 2018 |
— |
— |
— |
Prostostoječi spomenik |
Divača |
— |
|
Marija in Jurij Debič |
— |
Pokopališče Žalec, ob zahodnem zidu. |
MARIJA - ŽRTEV OKUPATORJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 1. 10. 2020 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Žalec |
— |
|
Čirče - Spominska plošča Valentinu Gregoriču |
OPIS OBELEŽJA: Spominska plošča iz sivega marmorja vzidana v pročelje hiše v kateri je Valentin Gregorič stanoval po svoji naselitvi v Kranj. Napis je vklesan in rdeče obarvan. OPIS DOGODKA: Ustreljeni talec Valentin Gregorič je bil član KP že od leta 1933 in sicer v Lazah pri Ljubljani. Za OF je začel delati takoj po poletju 1941. Zaradi izdanih političnih sestankov na njegovem domu je bil Gregorič 24. januarja 1944 aretiran, odpeljan v Begunje in že čez nekaj dni ustreljen kot talec v skupini, ki je padla pri Šentvidu nad Ljubljano. Spominska plošča je bila odkrita ob tedanjem občinskem prazniku 1. avgusta 1953. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 21-22. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 222. EŠD: 21449, memorialna dediščina |
Smledniška cesta 39, Čirče, na pročelju hiše. |
IZ KRVI TALCA VALENTINA GREGORIČA PADLEGA 31. 1. 1944 JE VZKLIL CVET SVOBODE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
ZB NOB KO Čirče, junij 2014 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Kranj |
2123 ČIRČE, 214/51 |
|
Družina Miklavčič iz Suše |
Svojci, ki so skrbeli za grob, želijo opustiti skrb zanj in odstraniti ploščo, čeprav v evidenci upravljavca niso navedeni kot najemniki ali lastniki grobnih polj in zato tudi nikoli niso plačevali najemnine ali drugih dajatev. kakor je to v primeru vojnih grobišč. Aprila 2020 je grob lepo urejen. Napis na nagrobniku je obnovljen. M.Kermavnar Glej tudi spominsko ploščo družini v Suši. |
Pokopališče na severnem robu vasi Poljane. |
MIKLAVČIČ IZ SUŠE OČE JANEZ ROJEN L. 1893 MATI ANA 1898 OTROCI ALOJZIJA 1930 ANTON 1932 JANEZ 1933 METOD 1935 IVANKA 1937 ANA 1939 OD OKUPATORJA USTRELJENI 25.3.1945 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik po podatkih Milene Sitar 6. 3. 2019 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Gorenja vas |
2047 DOBJE, 297 |
|
Borovlje |
Postavljen 30. 4. 1959, ko je bilo odprto novo pokopališče in so prekopali
pokopane s starega. Gre za borce Bračičeve brigade, ki so padli 12. in 13. maja
v borbi z nemškimi in drugimi enotami, ki se niso hotele predati.
|
Borovlje Ferlach pokopališče na V robu mesta.
Hiša v bližini: Georg-Lora-Straße 41, 9170 Ferlach, Avstrija |
centralno obeležje: ŠTEFAN TRBOVŠEK JOŽE CIGOVC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
6.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografijE 1 do 3 ter 4/3, dopolnil napis na spomeniku
M.Kermavnar, 22.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povezavo na Slovenski Tednik
M.Kermavnar, 6.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povezavo na Slovenski Tednik |
— |
Avstrija |
— |
|
ZAVRŠE-Spomenik padlim borcem 1. Pohorskega bataljona v Završah |
Tragedija v Završah. Patrulja Pohorskega bataljona se je po 8. januarju 1943 zadrževala na mislinjskem območju. 16. januarja je krenila iz Zgornjega Doliča v Završe. Prenočila je na župnijskem seniku. Tosa bila je izdana. Ko so Nemci pričeli streljati, se je skupina partizanov naglo ločila. Poskušali so se prebiti v gozd, ki je bil blizu hleva. Karel Dolinšek-Čiko, Franc Hudomalj-Milorad, Karel Rotovnik-Gojko in Jožefa Tekauc-Pepca so se drug za drugim pognali iz hleva, vendar so smrtno zadeti obležali na ozki čestini. Peti je skočil iz hleva Sandi-Maks Kink. Sovražne krogle so ga zadele v roko in nogo. Nemci so ga ujeli. Kmalu sta se iz hleva zaslišala še dva strela. Fortunant Verboten in Anton Žmavc-Janko sta si vzela življenje, da ne bi prišla v roke sovražnika. Hlev so Nemci zažgali. Zamisel za spomenik sta načrtovala ing.arh. Branko Kocmut in ing.arh. Ivan Kocmut. Spomenik so odkrili 4. 7. 1968 VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. Vir: Vodnik 304 |
Iz glavne ceste Mislinja-Velenje, pred Gornjem Doliču zavijete na desno za naselje Završe. Pred pokopališču pred veliko lipo stoji granitni spomenik. |
TRUDNI POČIVAJOČI IZDANI SO TU PADLI ZADNJI PARTIZANI SLAVNEGA POHORSKEGA BATALJONA 17. 1. 1943. DOLINŠEK KAREL - ČIKO, HUDOMAL FRANC - MILORAD, ROTOVNIK KAREL - GOJKO, TEKAVEC PEPCA, VERBOTEN FORTUNAT, ŽMAVC ANTON - JANKO, IN ALEKS. SPOMINSKO ZNAMENJE JE PADLIM PARTIZANOM POSTAVILO LJUDSTVO TEGA KRAJA 1968 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 4. november 2017
21.4.2021 popravil M.Hladnik
6.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
6.6.2021. 00:00 |
— |
Popravil besedilo na spomeniku po opozorilu Mojce Luštrek. M. Hladnik 21. 4. 2021
6.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Granitni spomrnik |
Mislinja |
K.o.: 886-ŠENTVID NAS VALDEKOM, št.parc.:498/2 |
|
Partizanska bolnica Pavla, Spomenik umrlim bolnici |
Spomenik predstavlja napisna plošča pritrjena na naravni kamen. Fotografija 1: mesto, kjer se iz gozdne cest spusti steza proti bolnici.
Sedaj vidnih ostankov bolnice ni več, stoji pa obeležje. EŠD 4803 za Partizanska bolnišnica Pavla |
Spomenik je lociran v gozdu globoko pod Hudim poljem v kraju imenovanem pod Botam.
Dostop: S ceste Vojsko – Predmeja na Hudem polju (6,5 km z Vojskega) zavijete levo mimo spomenika bolnici Pavli proti Krekovšam (Idrijski Bela 21). Naravnost po slabi gozdni cesti se peljete 4,3 km. Tu je na drevesu majhen smerokaz za Pavlo (GPS 45°58'46.8"N 13°55'50.6"E). Steza vodi po pobočju navzdol skozi gozd. Čez 400 m pridete do struge potoka, ki je verjetno večino časa suha, se rahlo povzpnete levo okoli grebena in takoj spustite na prejšnjo višino. Tu zaradi žleda ni drevja in močno podrastje zakriva stezo. Polagoma se spuščate po pobočju in povzpnete na naslednji greben (cca 100 m od potoka). Na levi strani opazite obeležje 69 partizanom, ki so umrli v SVPB Pavla in njenih oddelkih (GPS 45°58'42.1"N 13°55'27.4"E). Steza vodi še 100 m naprej do mesta, kjer je bila bolnica Pavla in kjer stoji spomenik. (GPS 45°58'43.0"N 13°55'20.3"E).
Dostop je možen tudi iz doline Belce od lovske koče na Krekovšah, Idrijska Bela 21. Pri koči je smerokaz za planinsko pot. Na njem je predviden čas 50 minut hoje. Vodi tudi izjemno slaba gozdna pot, ki zaradi strmine in grobega kamenja na njej za avto ni primerna.
|
V SPOMIN DEVETINŠESTDESETIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 24.10.2019 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Idrija |
K. o. 2356 Čekovnik, parc. št. 892/1 |
|
ČATEŽ - spomenik padlim borcem različnih brigad |
EŠD: 20800 Sredi petokakega granitnega platoja s stranicami dolgimi 140 cm, stoji 270 cm visok okrogli obelisk - steber premera 25 cm, sestavljen iz svetlega kamna in več delov. Na višini 110 cm je vgrajena kamnita plošča, temne barve, velikosti 50 x 50 cm in z vklesanim napisom. Posvečen je 118 tu pokopanim partizanom in aktivistom. Spomenik je delo arhitekta Jožeta Zamljena - Drejča, postavili in odkrili so ga 1966. leta. Spomenik so obnovili 2016. leta. |
Krajevno pokopališče na Čatežu pri Veliki Loki, v severnem delu, med pokopališkim zidom, cerkvijo in nekdanjo mrtvašnico. |
V tej okolici je darovalo svoja Za socialistično domovino |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 3. 10. 2017, b.jerčič 21. 2. 2018, slika 2 in 3 M. Hladnik 10. 11. 2018 |
— |
— |
— |
grobišče, steber z vklesanim napisom |
Trebnje |
k.o.1403, parc. št.737/4 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.81 |
V elipsastem okviru, visokem okoli 70 cm, velikosti 5 x 10 m, zgrajen iz betonskega temelja, visokem okoli 20 cm, štirih vrst položenih opek ter z zgornjo betonsko ploščo, debelo okoli 8 cm, široko 50 cm, stoji na oddaljenem kraju kamnit osemrobni kamnit steber, visok 2 m, premera 30 cm, z vklesanim napisom in vklesano stilizirano bodečo žico. Elipsast okvir naj bi predstavljal temelj italijanskega bunkerja. Kdaj so pomnik postavili ni znano, prav tako ni znan avtor. |
Pri gostišču Zajček na Jurčkovi cesti gremo na Mihov štradon in po njem okoli 200 m. Pridemo na križišče s Potjo spominov in tovarištva in gremo na levo. Pomnik stoji okoli 150 m od križišča z Mihovim štradonom. |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV " DOZ " |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 18.5.2018. |
— |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
k.o. 1695 - Karlovško predmestje, parc. št.: 350/499 |
|
Primskovo, osrednji spomenik padlim domačinom |
Spomenik višine 3,8 m, širine enega vodoravnega kraka 2,8 m, širine drugega vodoravnega kraka 2,2 m, je namesto spominske plošče padlim domačinom, ki je bila od 22. Julija 1957 vzidana v pročelje Doma krajanov in je bila odstranjena (hrani jo Zavod za spomeniško varstvo Kranj). Spomenik je v celoti zasnoval in izdelal akademski slikar in kipar Vinko Tušek. Spomenik je bil odkrit 17.10.1982. Izdelan je iz belega štokiranega betona in je sestavljen iz šestih zaobljenih kvadrov. Pokončna nosilna kvadra nosita štiri vodoravne, ki so v stiku z izvotljeni, V izvotljenih delih so vzidane štiri bronaste plošče na katerih je vgravirani 56 imen v NOB umrlih krajanov, v vsakem letu vojne posebj. Na spominski plošči, ki je bila nekdaj vzidana na Domu krajanov je bilo navedenih samo 53 imen umrlih krajanov, trije pa so bili pomotoma izpuščeni. Torej so na novem spomeniku dodana še imena treh umrlih krajanov. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, ZBNOB KO Primskovo-arhiv EŠD 21689 FOTO: Bogomil Praček |
Spomenik se nahaja na trati pred osnovno šolo Primskovo, Zadružna ulica 11 |
BORCEM IN TALCEM PADLIM V NOB 1941 - 1945 1941 KOSMAČ FRANC ŠPAROVEC PETER TOMAŽIČ ALOJZ 1942 BOŽIČ GREGOR HROVAT ALOJZ JELENC GREGOR JELENC STANA JAN MARJAN KUNSTELJ FRANC KOVAČIČ STANE KRAŠNA FILIP LEVSTIK FRANC NUČIČ ANTON NOVAK KARLO RUČIGAJ ERNEST REŠ DRAGO SUHADOLNIK ZORKA ŠTIRN FRANC VADNOV MIRKO VIDIC ALBERT ZORKO IVAN ZUPANEC IVO RUČIGAJ BOŽO NOVAK FRANC ARHAR JOŽE BAKOVNIK KONRAD URBANC IVAN BREZAR DRAGO GAJŠEK FRANC JENKO FRANC PERDIH KAREL STREHOVEC IVAN 1943 OBLAK FRANC PROSEN FRANC PUNGARTNIK VIKTOR ŠUC EMIL 1944 ČERMELJ MATIJA GREGORIČ STANE JELENC MARJAN JAKLIČ SILVO KALINŠEK FRANC KERN IVAN MOŽINA JAKOB MATKOVIČ PETER OPREŠNIK VALENTIN OPREŠNIK STOJAN PERDIH KAREL STARE IVAN UDIR SLAVKO SUŠNIK FRANC ŽAN JOŽE 1945 ANDOLŠEK FRANC FENDE TONE JELENC MARIJA KRAŠNA VIKTOR KOŠNIK MIRKO LAVRENČIČ SREČKO TOMAŽIČ JOŽE REŠ MILOŠ . ZZB PRIMSKOVO 1982 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Janez Bešter ZBNOB KO Primskovo, Lado Nikšič, jan. 2015 |
— |
— |
M. Kermavnar, 22.5.2022, fotografija 4/1 |
pokončna nosilna kvadra, ki nosita štiri vodoravne |
Kranj |
2120 PRIMSKOVO, 62/5 |