| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spominski kamen pri Debeli skali |
Zaseda Poljanskega bataljona je 20. aprila 1943 na Logu na začetku grape Sopot ustrelila dva obmejna finančna stražarja in carinskega komisarja iz obmejne finančne straže v Črnem Vrhu. Naslednjega dne so partizani uničili nemško motorno kolono in ubili tri policiste ter uničili eno vozilo. Od tedaj dalje so Nemci po Poljanski dolini vozili le v spremstvu oklepnih vozil. V povračilo za ta dva napada so Nemci 28. aprila 1943 iz begunjskih zaporov pripeljali osem talcev in jih nad Spodnjim Logom na obeh straneh ceste postrelili. Spomenik je bil odkrit 27. septembra 1964. Več... Ustreljeni talci 28. aprila 1943 (ne 24. aprila): Franc Hribar, rojen 1. marca 1913 na Veliki Lašni pri Kamniku, pripeljan v begunjske zapore 12. septembra 1942. Franc Jerala, rojen 16. januarja 1900 v Zgornji Besnici, delavec v jeseniški železarni, prvoborec, v begunjske zapore pripeljan 8. aprila 1943. Albin Kokole (ne Kokalj), rojen 17. februarja 1924 v Dolgem Brdu pri Litiji, pripeljan v begunjske zapore 15. aprila 1943. Stanislav Oblak, rojen 19. novembra v Železnikih (ne Kamniku), v partizane vstopil januarja 1943, ujet in v begunjske zapore pripeljan 24. aprila 1943. Ciril Pečnik, rojen 9. julija 1914 v Globokem, stanoval v Mišačah pri Radovljici, v begunjske zapore pripeljan 10. aprila 1943, ko je bila v njegovem domu odkrita Tehnika Meta. Ivan Pogačnik - Ivko, rojen 12. decembra 1913 v Zalošah pri Podnartu, prvoborec, zajet 8. aprila 1943 v Tehniki Meta v Mišačah in istega dne pripeljan v begunjske zapore. Janez Ribič, rojen 21. junija 1883 v Dešnu pri Domžalah, pripeljan v begunjske zapore 2. aprila 1943. Janez Slapar, rojen 4. decembra 1906 v Palovičah pri Tržiču, pripeljan v begunjske zapore 2. aprila 1943. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 118-120. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/gabrk.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264 in 265 (dvakratni vnos istega spomenika pod Gabrk in Log nad Škofjo Loko, prvič z napačnim datumom odkritja 26. julij 1952). Ni v RKD. |
Dostop iz Škofje Loke 9,4 km. Spomenik stoji ob stranski cesti, ki povezuje Gabrk in Log nad Škofjo Loko. |
OD KROGELJ NEMŠKEGA OKUPATORJA JE NA TEM MESTU 24. 4. 1943 PADLO 8 TALCEV ZVESTIH SINOV DOMOVINE RIBIČ JANEZ DEŠEN HRIBAR FRANC LAŠNA OBLAK STANE KAMNIK JERALA FRANC ZG. BESNICA KOKALJ ALBIN DOLGO BRDO SLAPAR JANEZ PALOVIČE PEČNIK CIRIL GLOBOKO POGAČNIK JANEZ ZALOŠE SLAVA PADLIM JUNAKOM! KO ZB NOV ZMINEC 27. 9. 1964 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Kamen |
Škofja Loka |
— |
|
Šentjanž - Izgnanci |
Avtor reliefa je Veljko Toman. |
Šentjanž 23 |
Izgnanci begunci 1941--1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 4. 2017 po fotografiji 17. 7. 2011
D.Divjak 29.8.2022 |
29.8.2022. 00:00 |
— |
Dodal podatke in lokacijo D.Divjak 29.8.2022 |
relief |
Sevnica |
K.o.: 1384-ŠENTJANŽ, št.parc.: 5/2 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.77 |
Osmerokotni kamnit steber, visok 160 cm, premera 30 cm, širina stranice je 12 cm, z vklesanim napisom, kdo ga je postavil in vklesano stilizirano bodečo žico stoji na urejeni površini z rekreacijskimi orodji in klopmi. |
Ob Poti spominov in tovarištva na Golovcu, odsek Rudnik - Hrušica.
Steber je bil sem verjetno prestavljen, na originalnem popisu je bil izpuščen. |
1942-1945 O. ŠOLA LEDINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 22.5.2018. |
— |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
k.o.1732 - Štepanja vas, parc. št.:650/3 |
|
Padlim |
— |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974, 06.II.2020-nedokončano |
6.2.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Žetale |
— |
|
Čezsoča, Grobnica padlim |
— |
Na koncu vasi Čezsoča levo pokopališče. Smerokaz.
|
PADLI BORCI NOV 1941 - 1945 Kravanja Ferdo-Skalar roj. 10.8.1912 Mlekuž Franc-Vanja roj. 11.3. 1915 Mlekuž Pavel-Grilc roj. 9. 1. 1915 Komac Anton-Toran roj. 9. 6. 1925 Ivančič Andrej-Saša roj. 12. 11.1920 Čopi Leopold-Darko roj. 1. 2. 1925 Komac Snton-Tine roj. 5. 4. 1915 NARODU NA VEK STE PRIBORILI SVOBODO NOVIH SREČNIH DNI. ZB- NOV ČEZSOČA |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 23.4.2019
3.marec 2021 dopolnil D.Divjak |
3.3.2021. 00:00 |
— |
3.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Grobnica |
Bovec |
K.o.: 2211-ČEZSOČA, št.parc.: 1952/3 |
|
Horjul, pokopališče, Velkavrh Jože (*1893), Velkavrh Jože (*1924), Korenčan Ciril in Stanovnik Tone |
datum rojstva: 5. 11. 1893, kraj rojstva: Horjul, vojni status: NOV in POS, datum smrti: ??. ??. 1944, kraj smrti: Dachau, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
datum rojstva: 21. 3. 1924, kraj rojstva: Zaklanec, vojni status: NOV in POS,
voj. enota, čin: Dolomitski odred, datum smrti: 19. 3. 1943, kraj smrti: pri
Babni gori, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: MVAC - Italijanske
okupacijske enote
Opomba: Letnica rojstva je v Sistory in na nagrobniku (1924) druga kot v knjigi Zločini okupatorjevih sodelavcev (1921).
datum rojstva: 8. 7. 1925, kraj rojstva: Zaklanec, vojni status: NOV in POS, datum smrti: , kraj smrti: 29. 11. 1942, vzrok smrti: Nesreča, povezana z vojnimi dogodki, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote Opomba: Letnica smrti se v Sistory (1942) razlikuje od letnice smrti na nagrobniku (1943).
datum rojstva: 4. 1. 1925, kraj rojstva: Horjul, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Dolomitski odred, datum smrti: 19. 3. 1943, kraj smrti: Belški graben, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: MVAC - Italijanske okupacijske enote Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Horjul pokopališče, od glavnih pokopaliških vrat po poti proti razpelu, desno, 14. vrsta (zadnja pred vrsto ob zidu), 2. grob desno od poti.
Hiša v bližini: Center starejših Horjul, Slovenska cesta 17 |
OČE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.5.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
20.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Horjul |
K. o. 1992 HORJUL, parc. št. 15/1 |
|
Juvan Alojz |
27. aprila 1944 so partizani napadli mesto Šoštanj. Pri požigu šole, kjer je bila nemška postojanka, je ogenj zajel partizana Alojza Juvana, ki je zaradi hudih opeklin obležal, nato ga je ubil vodja šoštanjskega gestapa. Zaradi rušenja stavbe je bila plošča odstranjena. Začasno je hranjena v arhivu občine Šoštanj. Vir: Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj. |
Kajuhova cesta 10 (bivša osnovna šola Biba Röck v Šoštanju). |
JUVAN ALOJZROJ. 8.5.1916V TRBOVLJAH.V TEJ ZGRADBI JE L.1944 KOT PARTIZANDAL SVOJE MLADO ŽIVLJENJE ZA SVOBODO.SLAVA MU! |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
10.3.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Šoštanj |
— |
|
Spomenik osvoboditvi 87 zavezniških vojnih ujetnikov |
3.bataljon Šercerjeve brigade je 31. avgusta 1944 na pobudo pobeglega vojnega ujetnika Ralpha F. Churchesa osvobodil 80 britanskih vojnih ujetnikov, ki so jih Nemci pripeljali zaradi vzdrževalnih del na odsek proge 600 m nad HC Ožbalt. Britanci so sicer prestajali namško ujetniško taborišče STALAG XVIII D v Melju v Mariboru. Ralph F. Churches je otem napisal knjigo, ki ima v slovenskem prevodu naslov Vranov let v svobodo. Vir;dokumentacija Društvo Vranov let |
Pri HE Ožbalt (pozvonimo, da nam odprejo rampo) prečkamo Dravo in spomenik stoji 500 m nižje med želežniško progo in Dravo. |
MED ŠTEVILNIMI PARTIZANSKIMI NAPADI NA PROGO MARIBOR - DRAVOGRAD NEPOZABNO ŽIVI V NAŠEM SPOMINU 31.AVGUST 1944, KO JE 3. BATALJON ŠERCERJEVE BRIGADE OSVOBODIL 87 ZAVEZNIŠKIH VOJNIH UJETNIKOV. TU ŠERCERJEVCI SMO ZDROBILI JETNIKOM BRATSKIM SUŽNOSTI OKOVE, ČEZ REKE IN PLANINE, SKOZ GOZDOVE V PROSTOST. V NOV BOJ SO SPET KRENILI. 22.SEPTEMBER 1985 KO ZB NOV LOVRENC NA POHORJU TO MARIBOR |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 28.10.2018 - nedokončano |
— |
— |
— |
Na skalo pritrjena marmorna plošča |
Lovrenc na Pohorju |
— |
|
Spominska plošča kraja delovanje tiskarne "PUNKT 7" |
Na domačiji Ugovšek v lenartu pri Gornjem Gradu je od poletja 1944 delovala partizanska tiskarna imenovana "PUNKT 7". Prej se je tudi imenovala Tiskarna 7A, imenovana tudi "Pravica", ki je prej delovala v Kamniški Bistrici. Ko je prenehala z delom delovati tiskarna na Kropi pri Bočni, so tiskarno leta 1944 iz Bistrice pretsavili pod Lepenatko h kmetu Alojzu Jelšniku. Tiskala je Slovenski poročevalec, brošure in priložnostni tisk. Med drugimiso natisnili znamenito ilustrirano brošuro Pravljica o osvobodilni fronti. Delovala je do nemške decembrske ofenzive proti osvobojenemu ozemlju. Spominska plošča je bila odkrita leta 1954. Vir: arhiv KO ZB za vrednote NOB Gornji Grad |
Z državne ceste smer Gornji Grad - Črnivec v kraju Dol pri Gornjem Gradu zavijemo desno na lokalno cesto in po dobrih 3 km smo pri kmetu, po domače imenovan Ugovšek. |
TU JE DELOVALA 1944 TISKARNA "PUNKT 7" |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 19.2.2018 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča |
Gornji Grad |
K.o. 929 Lenart pri Gornjem Gradu, p.š. 19/1, lastnik: fizična oseba |
|
Turje |
Ni v RKD ne kje drugje. V brošuri Hrastnik (KNSS 77), 29 je omenjena še plošča štirim prvim ubitim aktivistom OF na Orožnovi hiši v Turju -- katera hiša je (bila) to? |
Na križišču cest sredi vasi, 130 m pod cerkvijo, nasproti hišne št. Turje 19. |
Tovariši, zdaj nismo ZZB NOV Hrastnik Druga plošča: OROŽEN MARTIN Tretja plošča: PADLIM ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2019 |
— |
— |
— |
triptih |
Hrastnik |
1858 TURJE, 898 |
|
Usmrtitev Jožeta Dujmoviča - Ostrovica |
— |
Spominska plošča se nahaja na stavbi vaškega vodovoda, čez cesto nad hišo s hišno številko Ostrovica 2. |
NA TEM KRAJU JE BIL ZVERINSKO UBIT OD NEMŠKEGA NACIZMA 23. 2. 1944 JOŽE DUJMOVIČ - ŠIMAJ 1887 VEDNO BILE SO NJEGOVE BESEDE "DLJE OD VODOVODA MENE NE BODO GNALI" POKLONILA ŽENA JOŽEFA |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 2. 9. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Hrpelje-Kozina |
K.o.: 2562-ARTVIŽE, št.parc.: 2060/4 |
|
Bombaš, Poljče |
Bronast kip partizana z bombo je realistično kiparsko delo, ki izraža dinamiko partizanskega boja proti okupatorju.
Je delo hrvaškega kiparja Vanje Radauša (1905-1975) iz petdesetih let 20. stoletja. Signatura RADAUS. Kip je bil na to lokacijo prestavljen izpred vile Bled. 29. 4. 2022 kipa ni več na tej lokaciji. Pred kakim mesecem so ga odpeljali v vojaški muzej v Pivki. M. Kermavnar
|
Spomenik je stal pred stavbo Poljče 28, v okviru Centra za obrambno usposabljanje Poljče. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik nedokončano |
— |
— |
M. Kermavnar, 29. 4. 2022, sprememba statusa
Spremenil ime v skladu z RKD. -- M. Hladnik 9. 6. 2022 |
celopostavni kip |
Radovljica |
K. o. 2151 Begunje, parc. št. 1036/1 |
|
Jože Felc |
Konglomeratna skala z napisom borcu Jožetu Felcu, ki je padel na tem mestu 11. 9. 1943. Postavljeno je bilo leta 1960. EŠD 24796 |
Z glavne ceste čez most v D.Trebuši. Ploščo najdete na levi strani za cesto cca 200 m za mostom.
Na travniku na sredi poti med mostom čez Idrijco in mostom preko potoka Hotenja. |
BOREC NOV FELC JOŽE PADEL NA TEM KRAJU 11. 9 .1943 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 28.9.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Srednja vas pri Črmošnjicah - Spomenik NOB |
Kamniti steber je posvečen delovanju Baze 80a, v kateri so 1944 delovali strokovni člani slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Spomenik, izdelan po predlogi arhitekta Alojza Rojca, je bil na pobudo Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS postavljen 21. julija 1954. EŠD 9383 |
Na koncu Srednje vasi pri Črmošnjicah, križišče cest, cca 10 m s ceste Podturn - Semič, na trati |
V tej vasi so v letu 1944 delali strokovni organi predsedstva SNOS in se pripravljali na upravne in gospodarske naloge osvobojeni domovini. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 26.8.2017 |
— |
— |
— |
Betonski steber |
Semič |
Srednja vas 4 |
|
Tehnika na Duplici |
Posvečena prvi tehniki Okrožnega komiteja KPS Kamnik, ki je delovala od 9. 2. 1943 do 25. 4. 1943. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 55. EŠD 11954 |
Ljubljanska cesta 44, Duplica. Na obcestni fasadi Vengustove hiše. |
NA TEM MESTU V STARI VENGUSTOVI HIŠI OO ZZB NOV KAMNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 6. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Kamnik |
1908 PODGORJE, 1440/1 |
|
Udin boršt – Spomenik partizanskemu taborišču Kapnik |
OPIS SPOMENIKA: Obeležje je sestavljeno iz stoječega marmornatega stebra v obliki petokrake zvezde ter rdečo zvezdo na vrhu (višina 170 cm) in na bližnji večji skali pritrjene spominske plošče iz sivega hotaveljskega marmorja (dimenzije: 80 cm x 50 cm). Avtor: ARHITEKTURNA SKUPINA KRAS v sestavi Vojteh Ravnikar, Janez Koželj, Irena Černič in Damjan Gale. Prvotno je na tem mestu stala spominska plošča, posvečena 22 borcem, ki so padli v spopadu v Udin borštu sredi septembra 1942. To ploščo je ob 10. obletnici dogodka oktobra 1952 odkril krajevni odbor ZB NOV Naklo. OPIS DOGODKA: Priprave na narodnoosvobodilni boj so se na kranjskem območju pričele že kmalu po okupaciji. Kranjski komunisti so imeli že pred 2. svetovno vojno močno organizacijo, zato so ob njenem začetku takoj pričeli zbirati orožje. Kljub najstrožji tajnosti ilegala ni ostala prikrita okupatorju, zaradi česar je Nemcem uspelo presenetiti nekatere komuniste in jih zapreti. Nekaterim pa se je kljub temu uspelo izogniti aretacijam. Slednji so navezali stike s kmeti po vaseh, v katere Nemci niso pogosto prihajali ter pridobivali nove zaupnike pri katerih so potem partizanske enote kasneje našle podporo. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo so Nemci hoteli aretirati vse ljudi, ki so bili pred vojno osumljeni komunistične dejavnosti. Vsak dan je bilo bolj napeto in v takih razmerah je bilo težko začeti oboroženo vstajo. Večina članov kranjskega okrožnega komiteja, ki je v tistem obdobju že deloval v ilegali se je sestala 23. ali 24.julija 1941 v Udin borštu pod Seničnim. Sklenili so, da bodo 27. julija 1941 izvedli več diverzantskih akcij ter kaznovali izdajalce in predstavnike okupatorskih oblasti, nato pa ustanovili partizanske čete. Nemci so vedeli, da imajo partizani postojanke v Udin borštu, zato so velikokrat v strelcih izvajali akcije preiskave terena v Udin borštu. Ker pa so Nemci skupine partizanov vztrajno zasledovali po Udin borštu je bilo bivanje vse težje. Nekaj partizanov se je polotilo malodušje, ker so spoznali, da vojne ne bo tako kmalu konec, kot so prvotno menili. Zato jih je nekaj odšlo v Ljubljano. Najštevilčnejši del Kranjsko-tržiške čete pa je Jože Pesjak povedel čez Savo pod Mohor, kamor pa se je vrnila tudi I. kranjska četa. Partizani Kokrškega odreda so se sicer v obsežnem gozdu bojevali v letih 1941 in 1942, ko so kot začasno bivališče in center za nadaljnje akcije uporabljali zatrep doline Želin, t. j. kotlino Kapnik, in čeprav prve kranjske čete niso izpolnile vseh načrtov ustanoviteljev, jih Nemcem vseeno ni uspelo v celoti pregnati iz njihovega operativnega območja Udin boršt. Ker pa so se priprave za oborožen upor pričele prav v Udin borštu že meseca julija 1941, ko so ustanovili Tržiško in Kranjsko četo v Udin borštu in na njegovih obronkih je bil sprejet odlok o spominski ureditvi tega območja z namenom, da se ustrezno uredi in zaščiti, tako da bo ostal trajen spomin na grozote vojne ter številna junaštva in tragedije borcev za osvoboditev. Danes pa o tem pričajo številna spominska obeležja o padlih borcih, aktivistih in talcih. VIRI: - kras.hostei.com/paper.php?knjiga=feniksova_skrivnost_konglomeratnega_krasa, Poglavje 2.3.3 NOB. Pomniki NOB v občini Kranj, str. 122. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 225. Spominsko obeležje je postavil KO ZB NOV Naklo, odkrito je bilo v letu 1984. EŠD: 5152, memorialna dediščina |
V Udin borštu, vzhodno med vasema Strahinj in Spodnje Duplje, na koncu gozdne poti (GPS lokacija: 46.299598, 14.315175). Dostop z avtom je možen po gozdnih cestah ali po gozdnih poteh iz smeri naselij Strahinj, Cegelnica in Tenetiš (mimo bivše deponije smeti) ali peš iz smeri Krive jelke (povezava iz Zgornjih Dupelj). V vseh treh primerih prispemo po kakih petih minutah vožnje do ribiških jezerc v Račniku ob vstopu v dolino Želin. Nadaljujemo vožnjo po gozdni cesti ob desnem bregu jezera še 1,7 km do zatrepa doline Želin, kjer prispemo v kotlino imenovano Kapnik, kjer se gozdna pot konča tik ob spominskem obeležju. |
KOTLINA KAPNIK JE BILA V LETIH 1941 – 1942 ZBIRALIŠČE BIVALIŠČE IN IZHODIŠČE ZA AKCIJE BORCEV NOV V OKOLICI UDINEGA BORŠTA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, Damjan Renko |
— |
— |
— |
beli in sivi hotaveljski marmor |
Kranj |
— |
|
Gornja Radgona |
20 metrov visok obelisk iz sivega granita (kamnoseško podjetje Idrija). Na stranici z napisno ploščo sta reliefa dveh figur. Spomenik, odkrit 15. oktobra 1961, je delo arhitekta Milana Černigoja. EŠD 18303 |
Na ploščadi med Partizansko cesto in Panonsko ulico sredi Gornje Radgone, nasproti pokopališča. |
NEUKLONLJIVIM, KI ŽIVLJENJA SVOJA |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 17. 6. 2018
Dopolnil D.Divjak, 15. november 2020 |
— |
— |
15.11.2020-dopolnil podatke D.Divjak |
Obelisk |
GORNJA RADGONA |
K.o.: 184-GORNJA RADGONA, št.parc.: 367/1 |
|
Spomenik talcem iz Mokronoga in okolice |
Sredi pravokotno oblikovanega in s peskom posutega grobišča stoji spodaj ožji in proti vrhu širši steber iz belega kamna s posvetilom 15 padlim borcem NOB in talcem. Spomenik je bil urejen 1955 po zamisli J. Zamljena. obnovljen 2014
»Majda Peterlin – Vida Brest, 16−19-letno kmečko dekle, sekretarka SKOJ-a za Notranjsko in Trebanjsko okrožje, borka v Gubčevi in Cankarjevi brigadi, članica uredništva Pionirja. […] Majda Peterlin – Vida Brest, (glej spredaj). Besedilo je nastalo spomladi 1942 na Dolenjskem, ko so v Mokronogu pobili petnajst talcev. Objavljeno v glasilu Narod v ječi, št. 1, XII: 1942. Besedilo se je ohranilo tudi v rokopisnem prepisu M. Verčičeve. Re 222, SM 406; Sc 257.
Petnajstim mučenikom
Le pij, le pij, ti žejna zemlja, saj te življenjski sok poji, le pij, le pij, ti žejna zemlja, grenke solze, rdečo kri.
Petnajst ljudi, ljudi brez greha, brez greha in brez misli zle, petnajst sinov – mladosti polnih, je dalo srčno kri za te.
Petnajst ljudi, otrok trpljenja, dela, pomanjkanja, boli, ki niso znali še življenja, moritve ne in ne krvi.
Nikomur niso nič storili, le dom ljubili so gorko, pa vendar so jih umorili, kot Krista farizeji so.
Le pij, le pij, ti žejna zemlja, saj te življenjski sok poji, mar ni ti že, ti žejna zemlja, dovolj solza, dovolj krvi?
|
Pokopališče v Mokronogu, JV stran, ob vhodu na pokopališče. |
NI MRTEV KDOR IZKRVAVI ZA SREČO, ZA PROSTOST LJUDI NOB 1941-1945 |
— |
— |
— |
— |
b. jerčič, 4. 4. 2018.
Zdenka Primožič 18. 8. 2024 dopolnila Opis z besedilom pesmi Petnajstim mučenikom avtorice Majde Peterlin-Vide Brest. |
— |
— |
— |
steber iz kamna cca. 2 m, v ozadju marmorna plošča z zvezdo |
Mokronog-Trebelno |
— |
|
Plošča pokrajinski partijski šoli v Podstanajci |
Spominska plošča, pravokotne oblike (40 x 30 cm) izdelana iz granita in z vklesanim napisom. Plošča je pritrjena na naravno skalo. V kraju Podstajnajca, ob lazu Zabržnice so partizani avgusta 1944 zgradili barake. V teh barakah je 5. 9.1944 začela pouk nova pokrajinska partijska šola za Primorsko in Gorenjsko. Do 25. 3.1945 se je zvrstilo 7 tečajev. Partijsko šolo sta vodila Jože Lesar in Anica Zrimšek. Med zadnjo ofenzivo so se tečajniki 25. 3.1945 umaknili, Nemci so barake požgali. Datum odkritja: 6.7.1980 Foto: Miloš Kermavnar |
Spominska plošča je locirana pod vasjo v kraju Podstanajca, v samotnem lazu Zabržnica ob potoku Kopačnica. (GPS 46°05'23.5"N 13°55'27.2"E)
Dostop: V Šebreljah v križišču pri hiši Šebrelje 59 se odpravite v smeri Jagršč. Kmalu izberete cesto v levo proti hiši Šebrelje 66 (po domače Brložnik). Po 440 metrih zapeljete v gozd, kjer se levo odcepi makadamska pot. Po njej peljete 350 m, ko se na nad in pod cesto v strmem bregu odpre gozdna jasa. Parkirate in se odpravite levo navzdol po kolovozu. Pod jaso je konec kolovoza, ki se nadaljuje v gozdno stezo. Steza poteka po strmem gozdnatem pobočju. Nad in pod stezo so previsne skale. Po 680 m prispete do mesta, kjer se steza razcepi. Naravnost že vidite 15 metrski slap, ki ni ravno bogat z vodo, levo navzdol pa opazite ravnino, po kateri mirno teče voda iz slapa in na sredi katere se na skali nahaja spominska plošča. Vse naokrog je gost gozd, drevesa pa niso debela. Plošča je posvečena je pokrajinski partijski šoli, ki je tam delovala od marca 1944 do marca 1945. Steza je bila leta 2019 lepo obnovljena. Spusta je okoli 150 višinskih metrov. Na njej ni odcepov in vodi direktno do obeležja. Na enem mestu se odpre lep pogled po dolini Kopačnice priti Kojci in Poreznu.
|
NA TEM MESTU JE DELOVALA POKRAJINSKA PARTIJSKA ŠOLA OD 5.9.1944 DO 22.3.1945 KO ZB NOV ŠEBRELJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 20.10.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Cerkno |
K. o. Šebrelje, parc. št. 2224 |
|
Črmošnjice, kapela sv. Križa s pokopališčem na Novem taboru |
Grob neznanih padlih partizanov z nagrobno ploščo. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 102. EŠD 2820 |
Kapela s pokopališčem stoji v nekdanji kočevarski vasi Novi Tabor, severno od Črmošnjic, na vzpetini levo od ceste Podturn-Semič. |
Neznanim borcem NOV in POJ 1941 - 1945 Postavila KO ZB Črmošnjice |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano, nedokončano
Obiskal Dušan Škodič 14.7.2022 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Semič |
— |
|
Blaž Močnik - Stane |
OPIS SPOMENIKA: Kamnito obeležje z zglajeno ploskvijo na kateri je vklesan napis. OPIS DOGODKA: Blaž Močnik-Stane je padel v gozdu Veliki vrh nad Bašljem, kjer ga je zadela nemška brzostrelka. Njegovi bojni tovariši so ga nato pokopali na mestu, kjer sedaj stoji obeležje. Svojci pa so zemske ostanke pokojnega Močnika pozneje prepeljali na domače pokopališče. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 60. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 226. EŠD 15800 |
Pod gostiščem "Gamsov raj".
Dostop preko Bašlja do naselja Laško. |
ZA SVOBODO SE JE ŽRTVOVAL PARTIZAN KURIR 18. 9. 1944 BLAŽ MOČNIK-STANE ZG. BELA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc |
— |
— |
— |
Kamnito obeležje |
Preddvor |
— |
|
Ricmanje Italija plošča |
V vasi Ricmanje na pročelju hiše je postavljena spominska plošča tretji proletarski brigadi, ki je v drugi svetovni vojni zavzemala Trst. |
Vas Ricmanje - San Giuseppe della Chiusa Italija. |
1945 MAJ - JUNIJ MAGGO - GIUGNO VAS JE GOSTILA BORCE IL PAESE OSPITO I COMBATTENTI DEL 2. BAT. 3. PROLETARSKE KRAJIŠKE UDARNE BRIGADE NOVJ >>UZOR BRIGADA >> V SPOMIN- IN MEMORIA SKD SLAVEC RICMANJE 2005 |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 12. 04. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija |
— |
|
30 talcem, Nikova, Čekovnik |
Plošča iz črnega marmorja je vzidana v skalo. Posvečena je tridesetim mučenim in ustreljenim talcem. Postavljena je bila leta 1958. To so zadnje žrtve na Idrijskem in poslednji zločin, ki so ga Nemci na tem območju zagrešili v 2.svetovni vojni. Spominska plošča je v kamniti steni nad cesto, na kraju zločina. EŠD 21148 |
Ob cesti iz Idrije na Vojsko ob potoku Nikova, plošča je vzidana v skalo pod zaselkom Nikova.. |
NA TEM MESTU JE BILO DNE 30. 4. 1945 MUČENIH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 20. 1. 2017, foto Jurij Hladnik |
— |
— |
— |
kamnita plošča |
Idrija |
K. o. 2356 Čekovnik, parc. št. 472/14 ? |
|
spominska plošča narodnemu heroju |
Spominska plošča narodnem heroju. Plošča nameščena na pročelju hiše na naslovu Bogneča Vas 14 - kmetija Berk. Izvirna hiša je bila lesena in je bila podrta. Nova zidana stoji na istem mestu. |
Trebelno - Češnjice - Bogneča Vas, na koncu vasi. |
V tej hiši je bil rojen NARODNI HEROJ FRANC KRESE - ČOBAN 1919 - 1980 Kar je velikega, rodi trplenje Zbežite sence, vzidi čisti dan. 4.3.1982 oozzb nov Trebnje |
— |
— |
— |
— |
B.jerčič,4.4.2018.,B.jerčič,24.2.2025 |
— |
— |
26.10.2024 je bila spominska plošča v celoti obnovljena,(napisi, zvezda...). |
črna marmorna plošča z napisom na pročelju hiše |
Mokronog-Trebelno |
k.o. Trebelno, parc. št. 1820, Berk Franci |
|
Črni vrh nad Idrijo |
Na dve pokončni naravni skali sta pritrjeni bronasti plošči. Na levi je relief s skupino borcev, na desni pa posvetilni napis. Postavljen je bil 30. 8. 1981. EŠD 21151 Foto: Miloš Kermavnar |
Na levi strani ceste, ki pelje iz Črnega Vrha v Zadlog, v Trebčah med h. št. 19 in 20. |
OSEMINTRIDESET BORCEM III. IN IV. BAT. GRADNIKOVE BRIGADE PADLIM 6.1.1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
— |
— |
— |
— |
Idrija |
K. o. 2365 Črni vrh, parc. št. 71/3 |