V avli osnovne šole narodnega heroja Alojza Kebeta - Štefana v Šentvidu je bil ob 40. obletnici ustanovitve KPJ in SKOJ na pobudo Osnovne šole Alojza Kebeta leta 1959 postavljen in odkrit doprsni kip narodnega heroja Alojza Kebeta - Štefana, delo akademskega kiparja Antona Sigulina.

S sklepom Skupščine občine Ljubljana Šiška z dne 18. februarja 1992 o soglasju k preimenovanju osnovnih šol se je osnovna šola preimenovala v Osnovno šolo Šentvid.

• "Da ne bomo nikoli pozabili ...", Javna tribuna, št. 118, 1975, str. 16 (vir slike 3) (povezava).
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 51.
• Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 66-67 (vir slike 2).

Opomba 1: 7. 7. 2022 je doprsni kip narodnega heroja Antona Kebeta-Štefana shranjen v depoju Osnovne šole Šentvid. Ogled bi bil možen po predhodni najavi.

NARODNI HEROJ

ALOJZ KEBE

• Anton Levar. Sistory. 
  datum rojstva: 3. 11. 1895, kraj rojstva: Bočna, vojni status: Civilist, datum smrti: 13. 11. 1942, kraj smrti: Auschwitz-Birkenau, država smrti: Poljska, kraj pokopa: Auschwitz-Birkenau, država pokopa: Poljska, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

• Bogomir (Friderik) Levar. Sistory. 
  datum rojstva: 13. 4. 1918, kraj rojstva: Bočna, vojni status: ?, datum smrti: 7. 7. 1942, kraj smrti: Celje, kraj pokopa: Gradec, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

• Marija Levar. Sistory. 
  datum rojstva: 28. 8. 1923, kraj rojstva: Bočna, vojni status: Civilist, datum smrti: 24. 11. 1942, kraj smrti: Auschwitz-Birkenau, država smrti: Poljska, kraj pokopa: Auschwitz-Birkenau, država pokopa: Poljska, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

Fotografija: Levar Anton, Mirko, Marija Geneanet, Pokopališče Bočna, str. 2.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

ERJAVČEVI

LEVAR ANTON

ANTON
* 3. 11. 1895          + 12. 11. 1942
MIRKO
* 30. 4. 1918           +  7.   7.  1942
MARIJA
* 28. 8. 1923           + 25. 12. 1943

Miran Jarc  (5. 7. 1900 - 24. 8. 1942) je študiral slavistiko v Zagrebu in v Ljubljani. Služboval je kot bančni uradnik v Ljubljani. Kot avtor, igralec, violinist in vodja je sodeloval v Slovenskem marionetnem gledališču M. Klemenčiča.

Pisati je začel že v dijaških letih v Novem mestu, prvo pesem pa je objavil 1918 v Ljubljanskem zvonu. Kasneje je izdal več pesniških zbirk in danes velja za enega glavnih slovenskih ekspresionističnih pesnikov. Poleg tega je bil tudi uspešen književni kritik in prevajalec. 1942 se je pridružil partizanom in padel v boju v okolici Starega Loga.

Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005

"Na pokopališču v Starem Logu stojita kar dve obeležji pesniku Miranu Jarcu. Prvotno je bilo 2002 postavljeno obeležje iz rdečega kamna, na katerem so napisani verzi Jarčeve pesmi. 

Leta 2024 je zelo težko berljivo,  ker ga tako rekoč ni več. Vidi se na zadnji sliki na naslednji povezavi.

Istega leta je Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu pred staro obeležje postavilo novo spominsko obeležje. Na podstavek (81x82cm) je postavljena rjava marmornata plošča (160x79x8 cm) z napisom.

Avtor idejnega osnutka je arhitekt Samo Černač. Spomenik je bil slovesno odkrit oktobra 2002." (Franc Štibernik, 2020)

"V Starem Logu je stala tudi spominska plošča Miranu Jarcu, ki jo je 13. septembra 1952 postavilo Društvo slovenskih pisateljev, a so jo zaradi nujno potrebne obnove odstranili." (Franc Štibernik, 2020)

...POKOPLJI ME VNOVIČ GLOBJE, MOJ SIN!

.

PREMALO STE NAM NASULI PRSTI.

KAKO, O KAKO TO BOLI, BOLI!

KATERIH JEZDECEV KONJI BIJO

TRDO NA TO POSVEČENO ZEMLJO? ...

.

MIRAN   JARC

PESNIK IN PISATELJ  5.7.1900 - 24.8.1942

                                            .

                       DRUŠTVO ZA VZDRŽEVANJE

                         PARTIZANSKIH GROBOV

                                      V ROGU

                                                                 2002

.

       napis na rdeči skali poleg spomenika:

.

Nekje so pokrajine v soncu in v težki vonjavi,

nekje se ljubijo, molijo in pojó ...

tam, kamor ne vidi oko, ki se ozira v tesen pravokotnik nebá ...

O kako je daleč daleč ta pesem srcá!

• Franc Milost. Sistory. 
• Stanislav (Slavko) Milost. Sistory. 

»Franc Milost je umrl v decembru 1943 v Mauthausnu, njegov sin Slavko je padel kot borec Cankarjeve brigade v oktobru 1943 na Črmošnjicah.«

• Tomaž Marušič, Spomin na žrtve druge svetovne vojne iz Solkana, v: Jako stara vas na Goriškem je Solkan, Zbornik ob tisočletnici prve omembe kraja, Solkan: Krajevna skupnost Solkan, 2001, str. 222.

..................................................................

• Miroslav Fikfak. Sistory. 

..................................................................

Geslo: zvezda123

[zvezda]
REZ. KAPETAN JLA
DRUFOVKA LADO
18. 6. 1906 -- 27. 6. 1956
BORIL SI SE, 
PRISPEVAL, KAR SI MOGEL
A NISI DOLGO UŽIVAL
SADU LEPŠE BODOČNOSTI
ZVEZA BORCEV NOVA GORICA

..................................................................

                FIKFAK
[zvezda]   MIRKO 1913--1945

..................................................................

[zvezda]
MERVIČ

..................................................................

MILOST
FRANC 1889 V MAUTHAUSNU 1943
SLAVKO 1923 PADEL V N. O .V. 1943

..................................................................

FRANCE
BEVK 

..................................................................

1971 je občinska uprava v spomin na požig vasi 16. 8. 1944 postavili ploščo pri Skalunah. 25 Medvejcev je bilo deportiranih, dva sta padla, eden je bil umorjen v Rižarni.
LSI 1: 224

     TO VAS SO LETA 1944
   V UNIČEVALNEM BESU
    POŽGALI NACIFAŠISTI.
.
      NELL' ANNO 1944
QUESTO PAESE E STATO
DISTRUTTO DALLA FURIA
        NAZIFASCISTA.

• Albert Stanič. Sistory. 

»STANIČ ALBERT, r. 7. marca 1923 Prvačina, (Nova Gorica), p. 6. februarja 1944
v bližini vasi Oraov Dol pri Prilepu v Makedoniji, pripadnik Samostojne slovenske partizanske čete »Primorje« pri ELAS na otoku Kefaloniji, nemški ujetnik, pripadnik Slovenske čete 3. bataljona 1. makedonsko-kosovske udarne brigade (bil je pomočnik političnega komisarja čete).

• Albert Klun idr.,  Boj pod Olimpom, Slovenci v NOB Makedonije, Grčije in Albanije 1941−1945, Ljubljana: Založba Borec in  Koper: Založba Lipa, 1984, str. 472.

• Fotografija: Stanič Albert Geneanet, Pokopališče Prvačina, str. 25. 

STANIČ

ALBERT          [fotografija v medaljonu]
1923     1944

• Jožef Čeplak. Sistory. 
  datum rojstva: 26. 9. 1903, kraj rojstva: Bočna, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: XIII. SNOUB Mirka Bračiča, datum smrti: 1. 2. 1945, kraj smrti: Šentvid nad Šoštanjem, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

»ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IZ BOČNE
[…]
1. Seznam padlih v partizanih:
[…]
- Čeplak Jože, roj. 26. 9. 1903, splavar, padel 28. 2. 1945 na Št. Vidu nad Šoštanjem«

• Zoran Tratnik, Gornji Grad med 2. svetovno vojno, Zbornik, Celje: Muzej novejše zgodovine,  2000 str. 180.

• Fotografija: Čeplak Jože Geneanet, Pokopališče Bočna, str. 5. 

[križ]

OGRADNIKOVI

OČE JOŽE ČEPLAK
* 27. 9. 1903     + PADEL V BORBI
27. 2. 1945

Postavitev stebra je zagotovila VESNA FILM . Napisa na stebru ni.

1942-1945

Spominsko ploščo, ki jo je izdelal kamnosek Alojz Vurnik je vzidala krajevna organizacija ZB NOV Lesce. Odkrili so jo 30. 7. 1961 (po drugem viru 1959).

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 143.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249.

V TEJ HIŠI JE BILA 24. 9. 1939 
 USTANOVLJENA OSNOVNA 
        ORGANIZACIJA KPS 
     ZA LESCE IN OKOLICO

• Franc Kozem. Sistory. 
  datum rojstva: 25. 9. 1927, kraj rojstva: Rim, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Goriško vojno področje, kurir odseka za zvezo, datum smrti: 25. 2. 1945, kraj smrti: Štjak, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Fotografija: Kozem Franc Geneanet, Pokopališče Prvačina, str. 17. 

                                            KOZEM

[fotografija v medaljonu]    FRANC     * 25. 9. 1927
                                               PADEL V NOV 25. 2. 1945

1942-1945

POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA KEMIJA IMPEX

EŠD: 17246

Pokopališče je ograjeno z zidom. Ohranjeni stari nagrobniki, spomenik žrtvam 1. svetovne vojne, skupni grob borcem, talcem in internirancem, grob neznanih partizanov in spomenik žrtvam komunističnega nasilja.

Avtor obeh fotografij je Primož Šmajdek

Grob umrlim med NOV je na JZ strani od same cerkve Marijinega rojstva, ob stopnicah prvi grob na desni strani, ki peljejo mimo kapele iz zgornjega na spodnji nivo.

Grob predstavlja ograjen prostor z betonskimi okviri, velikosti 2,50 x 1,20 m in je razdeljen na dve površini, bližnja je za zelenje in cvetje ter je velikosti 0,90 x 1,20 m, oddaljeno pokriva pesek in služi za prineseno cvetje in sveče. Nagrobnik je na podstavku - polici in je kamnita plošča, granit, z vklesanimi in z rdeče pobarvanimi črkami, velikosti 0,70 x 1,00 m.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73.

                   V SPOMIN
VSEM NEZNANIM PADLIM BORCEM,
TALCEM IN UMRLIM V INTERNACIJI
Z OBMOČJA KS POLHOV GRADEC
           V LETIH 1941 - 1945

                                   ZZB NOV
                            POLHOV GRADEC