| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
MEDVODE - Spominska plošča padlim delavcem |
Na pročelju glavne stavbe tovarne barv Color v Medvodah je bila vzidana spominska plošča šestim nekdanjim delavcem tovarne, ki so padli v NOB. Plošča je bila odkrita 10. avgusta 1950 na pobudo delovnega kolektiva tovarne. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 56. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 103. Od 31. 10. 2022 se obnovljena plošča nahaja v Spominskem parku v Gramozni jami v Medvodah |
Na stavbi nekdanje tovarne barv Color, danes je tam trgovski center Spar.
Nova lokacija: Spominski park v Gramozni jami.
Pristop po Donovi ulici, vzporedni z Gorenjsko cesto, zavijemo na ulico talcev, spomenik je nižje, v nekdanji gramozni jami.
Hiša v bližini: Donova cesta 7C, Medvode |
zvezda Triglav BABNIK JANEZ BAJT MARKO BARBO JANEZ FERBEĆAR LADO MERJASEC JERNEJ VELKAVRH FRANC . SLAVA PADLIM TOVARIŠEM . ZA KAR STE ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA, URESNIČUJEMO S PREVZEMOM TOVARNE V UPRAVO DELAVCEV - 10.8.1950 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
19.avgust 2021 D.Divjak |
25.8.2023. 00:00 |
20.9.2025. 06:41 |
M. Kermavnar, 25.8.2023, informacija o novi lokaciji plošče |
— |
Medvode |
1973 MEDVODE, 388/25 |
|
Rojstna hiša Janka Glazerja |
Profesor Janko Glazer je bil borec za severno mejo; Leta 1941 je bil z družino izgnan v Srbijo. Sodeloval je z NOB, sin Matija Glazer je padel kot borec NOV.Vir: Ruški delavec, september 1986, str.5. |
Glazerjeva ulica 37, Ruše |
V TEJ HIŠI SE JE RODIL PESNIK JANKO GLAZER 21.III. 1893 - 2.II. 1975 OB DEVETDESETLETNICI ROJSTVA KS IN DPO SMOLNIK - FALA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik in T. Gržina |
20.9.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 22. 9. 2024 popravil besedilo. |
Spominska plošča |
Ruše |
— |
|
Jože Majer, Celje |
Spominska plošča na "Plečnikovi" stavbi - banke; Vir slik: Vlado Gaberšek |
Center mesta Celje; Vodnikova ulica; stavba "Celjske banke" |
V TEJ HIŠI JE FAŠIZEM POČEL GROZODEJSTVA NAD SLOVENSKIM LJUDSTVOM V LETIH 1941-1945 RAJE KAKOR DA BI IZDAL PRI ZASLIŠANJU KATEREGA IZMED SOTOVARIŠEV JE SKOČIL SKOZI OKNO IN SE UBIL - ILEGALEC TOVARIŠ MAJER JOŽE Z.B.II.ČETRTI |
— |
— |
— |
— |
Ludvik S.; 13.3.2017 |
13.3.2017. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Celje |
1077 CELJE, 2136 |
|
Stari trg ob Kolpi, OŠ |
Sedež komande mesta Stari trg. Plošča je bila odkrita 30. maja 1955.
|
OŠ Stari trg ob Kolpi 7
|
TU JE BILA KOMANDA MESTA STARI TRG OB KOLPI OD 9.IX.1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
N, Hladnik neobiskano
Dopolnil D.Divjak,1.maj 2020
14.april 2021 dopolnil D.Divjak |
29.4.2024. 00:00 |
— |
14.4.2021 dopolnil s fotografijama D.Divjak
4. 2. 2022 dodal fotografijo Pavleta Majerleta Kukina. M. Hladnik
Dodal sveži fotografiji. M. Hladnik 29. 4. 2024 |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K.o.: 1557 STARI TRG OB KOLPI, št. parc.: 1430 |
|
TVD Partizan Ilirska Bistrica |
https://www.kamra.si/en/album-slovenije/tvd-partizan-ilirska-bistrica-1960/
|
Ilirska Bistrica, Koseze 054 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
25.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Telovadnica |
Ilirska Bistrica |
— |
|
Plovanija, Padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja |
Spomenik so še za časa skupne države skupaj postavili Slovenci in Hrvati leta 1981 na mestu starega spomenika. Posvečen je civilistom in vojakom padlim na tem slovensko - hrvaškem istrskem prostoru. Glavni element krožnega kompleksa je spomenik visok 12 metrov, sestavljen iz treh betonskih elementov trikotne oblike. Na njih so trije mozaiki, ki prikazujejo ples tradicionalnih istrskih likov, tradicionalno življenje s skupino kmetov z volovsko vprego ter skupino borcev, ki se bori s sovražnikom in brani žene in otroke. Pred spomenikom je v zemljo vkopana ploščad s steno, na kateri sta dve plošči s trojezičnim posvetilom in dve plošči z imeni žrtev. Med njimi je tudi pet talcev iz Nove vasi na Slovenski strani. Avtor spomenika je hrvaški kipar Aleksandar Rukavina. Datum odkritja: 22.6.1981 vir: glasistre.hr/istra/2022/11/14/spomenik-padlim-Plovanija . Podatki o (nekaterih) slovenskih žrtvah: Sistory: Ivan Perič, Oče: Anton, Mati: Antonija, Datum rojstva: 06.04.1925, Kraj rojstva: Nova vas nad Dragonjo, Kraj bivanja: Nova vas nad Dragonjo, Datum smrti / izginotja:02.10.1943, Kraj smrti / izginotja: Kaldanija, Kraj pokopa: Nova vas/Dragonja ………………………………………………………………………………………. Sistory: Jožef Pucer, Oče: Anton, Mati: NULL, Datum rojstva: 01.12.1925, Kraj rojstva: Nova vas , Kraj bivanja: Nova vas , Datum smrti / izginotja:02.10.1943, Kraj smrti / izginotja: Kaldanija, Kraj pokopa: Nova vas/Dragonja ………………………………………………………………………………………. Sistory: Albin Grižon, Oče: Matija, Mati: Antonija, Datum rojstva: 08.02.1925, Kraj rojstva: Nova vas nad Dragonjo, Kraj bivanja: Nova vas nad Dragonjo, Datum smrti / izginotja:02.10.1943, Kraj smrti / izginotja: Kaldanija, Kraj pokopa: Nova vas/Dragonja ………………………………………………………………………………………. Sistory: Franc Bolčič, Oče: Anton, Mati: Ivana, Datum rojstva: 01.02.1925, Kraj rojstva: Nova vas, Kraj bivanja: Nova vas, Datum smrti / izginotja:02.10.1943, Kraj smrti / izginotja: Kaldanija, Kraj pokopa: Nova vas/Dragonja ………………………………………………………………………………………. Sistory: Matija Rojac, Oče: Ivan, Mati: Antonija, Datum rojstva: 13.08.1905, Kraj rojstva: Nova vas, Kraj bivanja: Nova vas, Datum smrti / izginotja: 02.10.1943, Kraj smrti / izginotja: Kaldanija, Kraj pokopa: Nova vas/Dragonja Grobovi talcev, Nova vas nad Dragonjo ………………………………………………………………………………………. Sistory: Frančiška Miklavčič, Oče: Leopold, Mati: NULL, Datum rojstva: 00.00.0, Kraj rojstva: Sečovlje, Kraj bivanja: Sečovlje, Datum smrti / izginotja: 00.03.1945, Kraj smrti / izginotja: nad Dragonjo, Kraj pokopa: NULL |
Plovanija, Hrvaška, ob križišču cest Dragonja-Umag-Buje-Kaštel |
Prva plošča, v hrvaškem, italijanskem in slovenskem jeziku: DA BI SE STOLETNE TEŽNJE NJIHOVIH . Druga in tretja plošča: 44 imen padlih in žrtev fašističnega nasilja . Četrta plošča, v hrvaškem, italijanskem in slovenskem jeziku: TA SPOMENIK JE SVOJIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 8.8.2023 |
8.8.2023. 00:00 |
20.9.2025. 15:49 |
— |
— |
Hrvaška |
— |
|
GOLO - Park spominov borcev NOB Petelinove doline, Dom partizanov Mokrec |
EŠD: 5573 Na Mokrcu je od jeseni 1942 taborila Šercerjeva brigada s svojimi bataljoni. Vsak tabor predstavlja bivak z betonsko streho in spominsko ploščo. Na tej točki sedaj stoji obvnovljena baraka (Dom partizanov Mokrec), v kateri je bil štab brigade in nedaleč stran še t.i. dnevna učilnica za učenje in usposabljanje borcev (sedaj pokriti prostor za druženje obiskovalcev). fotografija 3/3: facebook.com/NOB_Slovenije-pomniki_upora |
Z Iga nas široka in asfaltirana cesta pelje na Kurešček. V vasi Škrilje pri turističnem kozolčku, kjer je smerokaz za Petelinove doline, zavijemo desno in se še nekaj sto metrov peljemo po asfaltirani cesti. Za njo pridemo na makadamsko gozdno cesto, ki nas po oznakah pripelje na cilj. Od vasi Škrilje do Petelinovh dolin je okoli 6 km. |
TABORIŠČE 2. BAT. SNOUB L. ŠERCERJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 15.4.2018, 9.6.2018. |
8.5.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8. 5. 2023, po predlogu M. Luštrek popravil ime obeležja in napis na plošči ter dodal fotografijo 3/2 |
spominsko območje na Mokrcu, kraj zgod. dogajanja |
Ig |
k.o. 1713 - Krvava peč, parc. št. 22/33 |
|
Hudi Kot - Partizanska bolnišnica Svoboda |
Šesta
in obenem zadnja med zahodno-pohorskimi je bila zgrajena aprila 1945 v Drčah nad
Vuzenico. Imenovala se je svoboda ali Nova bolnišnica. Za razliko od prejšnjih
je bila v Dravski dolini. Naročilo za gradnjo je dal že na začetku marca 1945
referent za bolnišnice pri štabu 4.operativne cone, s pripombo, da mora biti
zgrajena uro hoda od drugih bolnišnic, da bi v primeru evakuacije dotedanjih
bolnišnic prenesli vanjo najtežje ranjence; torej jim je bilo še posebej
naročeno paziti na tajnost lokacije in
gradnje.Za
graditelja in ekonoma so določili dotedanjega vodjo sanitetnega ekonomata
Valentina Pogorelčnika-Zdravka, ki si je smel iz osebja vseh bolnišnic izbrati
deset
najboljših.Bolnišnica
je imela celo vodovod ter posebej urejen prostor s kopalno kadjo in kotlom za
segrevanje vode, česar ni imela nobena druga. Čeprav so pazili na tajnost
lokacije, so domačini kmalu izvedeli zanjo, vendar je nobeden ni izdal;
nasprotno, med gradnjo je domačin pritekel h graditeljem in jih opozoril na
nevarnost.V
bolnišnici se je zdravilo vsega deset ranjencev, ranjenih v zadnjih bijih za
Dravograd, ki jih je vidila Šercerjeva brigada. Prinesli so jih, ko je bila
bolnišnica še v gradni. Zdravila zanje so dobivali iz Maribora ter celo iz
Gradca in
Dunaja.Bolnišnico
so zgradili leta 1945. V njej sta bila dva prostora: operacijska soba in soba za
bolnike. V bolnišnici se je zdravilo od 15 do 20 partizanov. Leta 2000 je bil
objekt
obnovljen.Vir:Marjan
Lenasi,Pavčkove partizanske bolnice, str.36.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123
|
Sv. Primož na Pohorju. Bolnišnica leži pod Malo Kopo, v bližini Kopnikovega hriba.
Druga varianta: Slovenj Gradec, Legen, mimo bolnice Trška gora, do Kaštivskega sedla. Na Kaštivskem sedlu zavijemo v desno in nadaljujemo cca 2 km do bolnice Svoboda. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 6. junija 2020 |
— |
— |
— |
Opozorilna tabla ob cesti in kamnit steber z oznako "Svoboda". |
Vuzenica |
— |
|
Idrija, Plošča dvema padlima gasilcema |
spominska plošča je pravokotne oblike (70 x 65 cm) izdelana iz granita z vklesanim napisom Datum odkritja: 22.7.1951 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 19472 |
Spominska plošča je locirana na cestni fasadi nekdanjega Gasilskega doma v Idriji, Rožna ulica 4 |
ZA SVOBODO DELOVNEGA LJUDSTVA BRATUŠ LEOPOLD PGD IDRIJA 22. JULIJA 1951 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 1350/1 |
|
Idrija, Padlemu topilničarju |
Opis v RKD: Posvečena padlemu topilničarju A. Kendi. Plošča je bila vzidana
22. 7. 1951. foto 1: Zavod za spomeniško varstvo-Gorica, 1981 |
Plošča je bila vzidana na južni fasadi nekdanje topilnice rudnika, blizu mosta čez Idrijco. Na tej lokaciji je nova proizvodna hala, nahajališče plošče ni znano. |
TOPILNIČAR RUDNIKA IDRIJA KENDA ANTON 14.I.1914 PADEL V BORBI PROTI FAŠIZMU 20.XI.1944 Sind. podr. rudarjev 22.7.1951 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik, M. Kermavnar, 2.7.2020 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 488/8 |
|
Spominska plošča - Petkova Bolnica |
Partizanska bolnišnica z nazivom SUH - ROK je sodila med srednje velike partizanske bolnišnice. Njena skrivna lokacija je bila v petkovem grabnu na višini 992 m. Imela je 72 ležišč in ločene barake za operacije, skladišče in kuhinjo. Bolnica je delovala od maja 1944 do 8.1.1945, ko so jo napadli Nemci. Šestinštirideset ranjencev se je z dr. Krasnikom uspelo rešiti proti Tuhinjski dolini. Del ranjenecv se je reševal posamično, del se pa je po umiku Nemcev vrnilo v bolnico. Nemci so se vrnili, pobili 12 težjih ranjencev in požgali bolnico. Vir. arhiv Združenja za vrednote NOB Zg. Savinjske doline Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Iz Luč po cesti za Podvolovljek in Kranjski Rak - po 8 km ob cesti na parkirišču parkiramo, oziroma s Kranjskega Raka po 3,5 km. S parkinga gremo na makadamsko cesto in kaj hitro nas oznake popeljejo desno v hrib. Pot je lepo označena in strma. Pot se dviga po grebenu po desni strani potoka. Po 600m - 700m pridemo do spominske plošče, kjer je stala bolnišnica. |
PARTIZANSKA BOLNICA V PETKOVEM IV. OPERATIVNE CONE 1943 - 1945 4.7.1970 ZB LUČE |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 6.11.2017 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča |
Luče |
k.o. Podvolovljek, par.št. 110/2, Lastniki:Rak Porekar Alenčica Frankfurt;Rak Marko, Oljčna pot 63a, Koper; Porekar Tomaž, CestaX/43, Vrhovci - Ljubljana |
|
Ustreljenim talcem, Sovra |
Spomenik je betenske podlage cca.1,5m krat 1 m, oblike triglava.Na sredini je marmornata plošča temne barve z napisi padlih borcev in žrtve terorja Vir ZB Logatec EŠD 21538 |
Tik pred naseljem Rovte zavijemo levo po cesti proti Vrhu nad Rovtami. Za naseljem Rovte pa vodi cesta desno proti Smrečju, po približno 500 m opazimo v križišču spomenik. |
V SPOMIN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA-USTRELJENI 2.8.1942 Imena in priimki padlih Corn Franc,Jereb Matevž, Križaj Bernard,Malovrh Franc, Nagode Jože, Corn Matevž,Kogovšek Matija, Lukančič Matevž, Nagode Franc, Trpin Matevž KO ZB ROVTE |
— |
— |
— |
— |
Ivan Pergovnik, april, 2017 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Logatec |
1275/1,k.o.Rovte,Kogovšek Janez Rovte 118. |
|
Mošnje, Plošča padlim gasilcem |
Bronasta spominska plošča odkrita v spomin šestim gasilcem, ki so padli med 2. svetovno vojno. Ploščo je 20.7.1968 odkrilo Gasilsko društvo Mošnje in v letu 2018 prestavilo na nov gasilski dom, ker je bil stari spremenjen v stanovanjski objekt EŠD 10035 |
Na cestni fasadi gasilskega doma v Mošnjah |
V SPOMIN PADLIM GASILCEM V NOV 1941 -1945 BRINŠEK VALENTIN GLOBOČNIK ANTON PEČNIK CIRIL PRAPROTNIK JANKO REŠ JANEZ ŠEBAT FRANC SLAVA JIM PGD MOŠNJE 20 7 1968 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 26.12.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Radovljica |
K.o.: 2158-MOŠNJE, št.parc.: 1/19
|
|
Grobišče na Rabonih |
Grobišče 9 partizanov, ki so padli ob pohodu XIV. divizije v Zgornjo Savinjsko dolino konec februarja 1944. Grobišče je obeleženo z zidanim nagrobnikom s spominsko ploščo. Boji v okolici domačije Roban so opisani v knjigah Živi zid in Krvavi sneg. Tu je tudi pokopan znani borec Šavli. EŠD 4565 |
Peljemo se po cesti Ljubno - Rastke - Travnik. Spomenik stoji blizu domačije Rabon. Pri kapelici gremo približno 100 m pod cesto ob robu pašnika. N:46 23 35, E: 14 50 58, 880 m
Hiša v bližini: Planina 8
|
[zvezda] GROB 9 NEZNANIH PARTIZANOV IN 2 BORK, KI SO PADLI NA POHODU 14. PART. UDARNE DIVIZIJE V FEBRUARJU 1944 |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 16.7.2018 |
— |
— |
— |
iz kamna zidan spomenik z marmorno ploščo |
Ljubno |
K.o.:Ter, parc.št.: 451, lastnik: Janez Kramer |
|
Mengeš - Zdravstvena postaja dr. Tineta Zajca |
Tine Zajec - Miha je bil krščanski socialist, ki je zdravil partizane od vstaje 1941 dalje. 1943 so ga za 6 mesecev zaprli v begunjske zapore, po vrnitvi domov 1944 je odšel v partizane. V Komendskem borštu je zasnoval bolnico Klanec za 14 bolnikov, vanjo iz Mengša prenesel svoja zdravila in opremo in 1. maja začel z ordinacijo, v glavnem borcev Gorenjskega odreda. Sicer je imel na skrbi še devet partizanskih ambulant v okolici. V nedweljo 11. julija je nekdo bolnico izdal. Nemci so pred zvezanim zdravnikom pokončali osebje, ga zmetali v bunker in zažgali. Ker jih je zmerjal z zločinci, so mu s puškinim kopitom razbili zobe in nazadnje še njega vrgli v ogenj. Naslednji dan so aktivisti pokopali zoglenela trupla. Zajca so po vojni prekopali na pokopališče v Mengšu. Po Zajcu se imenuje tudi ulica v Mengšu.
|
Na pročelju zdravstvene postaje, Zoranina ulica 3, Mengeš. |
ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 25. 7. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Mengeš |
1938 MENGEŠ, 703/3 |
|
SKOJ Semič |
V spomin delovanju šole voditeljev SKOJ je dal Centralni komite LM Slovenije dal 4. novembra 1951 vzidati ploščo. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 96. |
Stavba TIC Semič |
[zvezda] V času NOB je bila v tej zgradbi šola voditeljev SKOJ 4.11.1951 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 26.8.2017 |
26.8.2017. 00:00 |
— |
— |
Plošča na zidu |
Semič |
Štefanov trg 7, Semič |
|
Milanu Majcnu, spomenik NOB |
Tudi prvi strel proti okupatorju na mokronoškem območju je zagrmel iz Majcnove puške. Na tem mestu, kjer je Milan Majcen oddal prvi strel, 20.oktobra 1941,na Priči nad Mokronogom, so postavili spomenik v obliki Triglava. Sezidan je iz neobdelanega kamna. Na srednjem vrhu je petero kraka zvezda, vgrajena plošča pa priča o tem pomembnem dogodku. EŠD 20814 |
— |
20. 10. 1941 je iz tega mesta oddal prvi strel v mokronoški dolini proti ukopatorju partizanski junak Majcen Milan |
— |
— |
— |
— |
b.jerčič,23.4.2018 |
— |
— |
— |
štirikotni kamniti spomenik, na vrhu oblika Triglava s peterokrako zvezdo |
Mokronog-Trebelno |
1412 Mokronog, parcela št. 88/4 |
|
Kamniško sedlo |
Nekje na Kamniškem sedlu je bila še leta 1980 spominska plošča ilegalnim prehodom aktivistov Kominterne čez mejo pred drugo svetovno vojno, ki ga je uporabil leta 1934 tudi Josip Broz Tito. Kje je ta plošča zdaj? Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 50. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 209-210. Po informaciji ZB Kamnik, na slovenski strani ni tega obeležja. Morda ne na avstrijski strani ob Nemški poti, ki pa je že vrsto let opuščena. Še poizvedujejo. MK |
Kamniško sedlo, kje natančno? nedokončano xxx neobiskano |
? |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2018 |
— |
6.8.2025. 10:53 |
Ker ni verjetno, da bi plošča še obstajala, saj nihče ne ve zanjo, sem jo označil kot uničeno. M. Hladnik 6. 8. 2025 |
Spominska plošča |
Kamnik |
— |
|
Spominsko obeležje kurirjem in vezistom |
Avtor skulpture je kipar Janko Dolenc iz Mute. Odkritje spomenika je bilo septembra 1982. Podatki so iz knjige: Samo en cvet (Karel Destovnik - Kajuh) : Mozirje in Rečica ob Savinji v obdobju NOB zbornik |
Mozirski gaj |
PADLIM KURIRJEM GORNJE SAVINJSKE DOLINE 1941 – 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marjan Borovšak, 13.10.2018 |
— |
— |
— |
Leseni kip na kamnitem podstavku z marmorno ploščo |
Mozirje |
Mozirje, 692/3, Vodna skupnost Celje |
|
Spominske plošče na požganih domačijah-Planica |
Akcijo na Planici je 24. septembra izvedla nemška enota pod vodstvom stotnika Mauntza. Zgorele so domačije: Dominek, Kovačnik, Pavc, Klavž, Baron, Trglavčnik in Frtnad. . Preveriti ali se nahajajo plošče na naslednjih naslovih: Dominek: Planica 10 Kovačnik, Planica 9 Pavc, Planica 8 Klavž: ??? Baron, Planica 6 Trglavčnik (Triglavčnik): Planica 4 Frtnad: Zgornji Frtnad, Planica 3, oziroma Spodnji Frtnad, Planica 1 |
Lokacija je približna. Na vseh sedmih požganih domačijah so spominske plošče.
Vir: Spominska obeležja NOB v Maribor-Tezno, str. 26.. |
TO DOMAČIJO JE POŽGAL OKUPATOR 24.9.1944. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 25.11.2021
M.Kermavnar 26,11,2023 |
26.12.2023. 00:00 |
20.9.2025. 07:11 |
M. Kermavnar, 26.12.2023,v opis dodal možne lokacije požganih hiš
31.X.2024 obiskal domačijo Planica 008, popravil lokacijo, dodal fotografije, drugih lokacij nisem-Bor1974, 03.XI.2024 |
— |
Rače - Fram |
— |
|
Okroglo nad Županjimi Njivami |
Padli so bili člani VDV. Postavljen maja 1978, Zveza borcev Kamniška Bistrica, obnovil julija 2017 SPT Davovec.
|
V sadovnjaku nad cesto, ki se konča v zaselku Okroglo, med h. št. 2 in 3. |
OKROGLO ŠE PADLA PADLI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2018 |
— |
— |
— |
skala |
Kamnik |
1892 BISTRIČICA, 612/7 |
|
Spominska plošča 26 talcem in umrlim v taboriščih |
Žrtve odpora med NOB v Skornem: |
Pri cementninarstvu Polak zavijemo levo v hrib proti Skornemu. Po cca kilometru vožnje je na levi strani lovski dom. |
ŽRTVE ODPORA MED NOB V SKORNEM1941 -
1945 SLAVA JIM ! ZVEZA BORCEV IN OBČINA ŠMARTNO OB PAKI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 15. 08. 2020 |
— |
— |
— |
Plošča na lovskem domu Skorno. |
Šmartno ob Paki |
— |
|
Fredi Klos - Ivan, Gabrovec pri Dramljah |
Domačija Grilc. |
Gabrovec pri Dramljah, dostop iz Bovš, Bezovice ali Gabrovca pri Dramljah. |
Dne 6. 7. 1944 JE V TEJ HIŠI IZKRVAVEL ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 3. 2018 nedokončano
Stane Gradišnik 1. 5. 2020 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Vojnik |
— |
|
MAKS VALENTINČIČ |
Maks Valentinčič je bil Španski borec. |
Solkan, Cesta IX. korpusa 51 |
[zvezda] MAKS |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko |
25.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.7.2024, uredil besedilo na plošči in dodal fotografiji 3/1 in 3/2. |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2303 Solkan, parc. št. 2740 |
|
Velike Lašče - Družine Ivanc - Ličen - Grebenc, pokopališče |
IVAN IVANC: SIstory navaja Ime in priimek: Ivan Ivanc, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 06. 03. 1921, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Stope, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Datum smrti/izginotja: 17. 11. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dobrnič, Kraj pokopa: Velike Lašče. »Isti dan, 16. novembra 1944, je oddelek 1. bataljona skupno z borci štabne patrulje odšel v prehranjevalno akcijo v bližino kovorske domobranske postojanke. […] Ponoči na 16. november je zapadel nov sneg, zato je bilo zaradi sledov še posebej nevarno. Tako kot vsako jutro je tudi 17. novembra 1. bataljon na razvalinah gradu Kamen, ob vhodu v dolino Drage spet razmestil zasedo. […] A vdor v Drago je bil po vsej verjetnosti le manever, hkrati pa dokaz, da Nemci o partizanih tega območja marsikaj vedo. V Podgori nad Srednjo vasjo pa je potem kmalu prišlo do tragedije. […] Najhujši udarec je ta dan pretrpel bunker pomočnika okrožnega pooblaščenca OZNE za Kranj. Temu je bil tudi namenjen osrednji udarec. Nemci so presenetili izdane borce v bunkerju. Padlo jih je 8 in vsi so bili iz predanih partizanskih družin. […] Padla sta tudi stari partizan Mirko Renko-Lado, domačin iz Srednje vasi, in pomočnik pooblaščenca OZNE za kranjsko okrožje Ivan Ivanc-Janko, doma v Stopah pri Velikih Laščah. Naj tu omenim, da je njegovo mamo Marijo, verno ženo in mater enajstih otrok, in tudi njeno hčerko oziroma Ivanovo sestro Francko 15. maja 1944, torej natanko pred pol leta, doma ubila črna roka.« (Ivan Jan, Kokrški odred, Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami, II, Ljubljana, 1980, str. 379, 380, 381) »Ivan je padel kot oficir Ozne 17. novembra 1944. leta. star 23 let, v nekem bunkerju blizu Tržiča na Gorenjskem. Zaradi izdaje je takrat v tistem bunkerju padlo več partizanov. […]« ( (Ivan Vidic, V Stopah pri Velikih Laščah: umor matere in hčerke, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 488) __________________________________________________________________________ VLADISLAVA LIČEN: SIstory navaja Ime in priimek: Vladislava Ličen, Oče: Viktor, Mati: Marija, Priimek matere: Ivanc, Datum rojstva: 22. 11. 1930, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Dvorska vas, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): učenec, Datum smrti/izginotja: 24. 01. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dvorska vas, Kraj pokopa: Dvorska vas. »Julka Rogač, ki stanuje Ob Ljubljanici v Ljubljani, mi je pripovedovala: […] S tem pa tragedija naše družine še ni bila končana. Sestra Marija Ličan, ki se je poročila že pred vojno, je z možem imela v Sodražici trgovino. Po bombardiranju Sodražice sta prišla v Dvorsko vas pri Velikih Laščah. Delala sta za partizane. Zaradi tega so sestro in njenega 15-letnega sina aretirali in odgnali v Auschwitz. Doma sta ostala njen bolni mož in 12-letna hčerka Vladislava. Nekega dne so prišli domobranci, da ga ubijejo. Niso ga dobili, ker se je skril na streho. Jezni, ker se jim je zadnji trenutek izmuznil iz rok, so pred hišni zid postavili hčerko in jo ubili. Strele so slišali partizani in so od daleč začeli streljati. Domobranci so zbežali, partizani pa so s strehe rešili nesrečnega očeta.« (Ivan Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 489 (tudi fotografija Ladke Ličan)–490) Opomba: V tem viru se zapis priimka (Ličan) razlikuje od zapisa v drugih virih (Ličen). __________________________________________________________________________ MARIJA IVANC: SIstory navaja Ime in priimek: Marija Ivanc, Oče: Jožef, Mati: Marija, Datum rojstva: 18. 06. 1889, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Stope, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Datum smrti/izginotja: 16. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Stope, Kraj pokopa: Velike Lašče.
FANI IVANC: SIstory navaja Ime in priimek: Frančiška Ivanc, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 05. 12. 1908, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Dvorska vas, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Datum smrti/izginotja: 16. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Stope, Kraj pokopa: Velike Lašče. »Julka Rogač, ki stanuje Ob Ljubljanici v Ljubljani, mi je pripovedovala: »Moja mama Marija Ivanc je bila zelo pobožna. Z očetom sta nas vzgajala strogo versko. Še kot mlado me je nagovarjala, naj grem v samostan, sina Vladimira pa za duhovnika. Spominjam se, kako je mama večkrat tarnala duhovniku Ramovšu iz Velikih Lašč: Gospod župnik, enajst otrok imam in težko jih preživljam. Hudo moram garati za vsak košček kruha. Imamo le majhno kmetijo, kako naj preživim otroke? Med vojno sem bila v Ljubljani pri usmiljenih sestrah. Mama mi je večkrat pisala, da ji grozijo črnorokci. Njeno pošto mi je skrivaj prinašal domobranec Jože iz Malih Lašč, ki je sodeloval s partizani. Domobranci so odkrili njegove zveze in ga zaprli v ljubljanski grad. Sedaj živi v Kranju. Dva dni pred smrtjo mi je mama v pismu ponovno izrazila bojazen, da jo bodo ubili. Prosila me je, naj ji pošljem sveče, ker v vasi ni bilo elektrike. Ubili so mi mamo in sestro. Duhovnik Ramovš ni povzdignil glasu. Ko sem zvedela, da so ju ubili tisti, ki so trdili, da branijo vero, sem zapustila red usmiljenih sester, Nisem mogla prenesti licemerstva, ki se je šopirilo okrog mene. […] Velikolaški črnorokci so v nedeljo, 14. maja 1944. leta, šli s hinavsko sklonjenimi glavami k maši in obhajilu. Po maši jih je poklical kaplan Franc Malovrh v zakristijo – tam je bilo namreč najbolj varno pred nezaželenimi očmi in ušesi – ter jim razložil, kakšno nalogo morajo opraviti naslednjega dne zvečer. Napočil je ponedeljek, zadnji dan življenja 55-letne Marije Ivanc in njene hčerke Francke. Kako so opravili zločin, mi je pripovedovala Marijina hčerka Helena Grebenc iz Velikih Lašč. »Oče Franc je bil terenski delavec OF. Med nemško ofenzivo 1943. leta so ga Nemci aretirali in odgnali v Dachau, od koder se je vrnil po vojni. Brata Ivan in Vlado sta bila oficirja Ozne, torej partizana. Na dan umora smo bili doma mati Marija, jaz z dveletnim sinom Janezom, sestri Francka in Boža in brat Zmago. Doma je bila kmečka hiša. Že smo se pripravljali spat, ko so potrkali na vrata. V hišo sta vstopila dva zakrinkana domobranca iz velikolaške postojanke in zahtevala, da se vsi takoj oblečemo in gremo z njima. Sestra Boža, stara 14 in brat Zmago, star 12 let, sta šla v kuhinjo po čevlje. Medtem sta izkoristila priložnost in zbežala skozi zadnja vrata. Mati in sestra Francka sta se v sobi oblačili za odhod. Ko sta črnorokca opazila, da sta Zmago in Boža pobegnila, sta se brez besed ali groženj ihtavo vrnila v sobo in sprožila rafal iz brzostrelk. Obe sta bili takoj mrtvi. V tem trenutku sem bila v sosednji sobi. Po umoru mame in sestre sta prišla v mojo sobo in že pripravila brzostrelki za strel. Vame sta posvetila z baterijo, jaz pa sem dvignila otroka, ki sem ga držala v naročju in kriknila: Ne streljajta otroka, ne streljajta nedolžnih ljudi! Kričala sem kot še nikdar dotlej in nikdar več pozneje. Črnorokca sta se spogledala, povesila orožje in začela brskati po predalih. Pokradla sta ves denar ter druge vrednosti in nato odšla. Po njunem odhodu sem položila otroka na posteljo in skočila k mrtvi mami in sestri. Bilo je grozno, preveč grozno, da bi vam lahko opisala tisti prizor, tisto noč, ko sem ostala sama z otrokom v hiši. Nisem mogla razumeti, zakaj so ubili mater enajstih otrok. Toliko je trpela ta revica, na koncu trpljenja pa so jo še ubili. Tako rada je molila in hodila v cerkev, potem pa so jo ubili tisti, ki so trdili, da branijo vero in domovino. Ne, tega nisem nikoli in tudi ne bom mogla razumeti. Sestra Boža in brat Zmago sta še isto noč odšla v partizane na Mokrc. Brata, zaradi katerih sta bili ubiti mati in sestra, sta tudi sklenila življenjsko pot v nesrečnih okoliščinah. Ivan je padel kot oficir Ozne 17. novembra 1944. leta. star 23 let, v nekem bunkerju blizu Tržiča na Gorenjskem. Zaradi izdaje je takrat v tistem bunkerju padlo več partizanov. […]« ( (Ivan Vidic, V Stopah pri Velikih Laščah: umor matere in hčerke, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 486–488, fotografiji Marije Ivanc in Francke Ivanc na str. 488) »1. IVANC Francka, rojena 1911 in 2. IVANC Marija, rojena 1889, njena mati, iz Stop pri velikih Laščah. 16. maja 1944 so ju doma ubili domobranci iz postojanke Velike Lašče. Marijo so sredi sobe ustrelili v tilnik. Hišo so izropali in plen odpeljali v Velike Lašče. (Vir: Dr. Makso Šnuderl, Fašistično domobranski teror, str. 59; Jože Vidic, Po sledovih črne roke, str. 449) [Besedilo pod fotografijama Francke in Marije Ivanc] Francka in Marija IVANC, ki so ju 16. maja 1944 doma v Stopah umorili domobranci iz posadke v Velikih Laščah«« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 120, 121)
|
Pokopališče Velike Lašče, dostop skozi glavni vhod ali vhod pri mrliških vežicah, grob je v bolj severnem delu pokopališča, blizu glavne poti. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po posnetku in podatkih Franca Štibernika 27.4.2022
D.Divjak 1.7.2022 |
16.9.2023. 00:00 |
20.9.2025. 07:25 |
Dodal fotografije 2,3 in 4 ter dopolnil opis D.Divjak, 1.7.2022
M.Kermavnar, 16.9.2023, dodal Opis po podatkih Zdenke Primožič |
Nagrobnik |
Velike Lašče |
K.o.: 1717 - VELIKE LAŠČE, št.parc.:241/1 |