Duderstadt

Geslo: taborišče123

Stanko Pajnič. Sistory

  P  A  J  N  I  Č  -  E  V  I

SIN  STANE  *1921  +1943

Osmerokotni kamnit steber, visok 240 cm, premera 30 cm, širina stranice 12 cm, z vklesanim napisom in vklesano stilizirano žico stoji na robu urejene peščene površine.

Kdaj so pomnik postavili, ni znano, vsekakor po letu 1957, predstavlja pa mesto, kje je potekala bodeča žica, ki jo je italijanski okupator namestil ob popolni zapori mesta Ljubljane.

1942-1945

POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV TRG. PODJETJE VELETEKSTIL

V stanovanju Marjana Kavalarja člana okrožnega komiteja KPS je deloval od jeseni do zadnjih dni decembra 1941 jeseniški okrožni komite KPS, ki ga je vodil sekretar Viktor Kejžar.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 195.

EŠD 5371

                            [zvezda]
V STANOVANJU MARJANA KAVALARJA
  ČLANA OKROŽNEGA KOMITEJA KPS
             JE DELOVAL OD JESENI
        DO ZADNJIH DNI DECEMBRA
                        1941. LETA
         JESENIŠKI OKROŽNI KOMITE
 KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE,
        KI GA JE VODIL SEKRETAR
                  VIKTOR KEJŽAR
 .                OBČINSKA KONFERENCA
   ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
          JESENICE - RADOVLJICA
                          1980

PONGRAC IVAN5.3.1914 - 27.3.1981

EŠD: 26301

Iz kamnitih kvadrov sestavljen obelisk, visok  okoli 5 m, stoji na urejeni ploščadi, do katere je urejena popločena pot z nekaj stopnicami, vse skupaj v parku med Dolenjsko cesto in Šmarsko cesto ter občinsko stavbo.

Prednji del, čelni del, sestavljenega obeliska predstavljajo z mrežami zakritimi reliefne figure, na stranskih ploskvah pa so vklesana imena padlih prebivalcev Škofljice in sporočilno besedilo.

Avtor spomenika je arhitekt Letonja, postavili pa so ga 1958. leta.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 74.

Jugovzhodna stran - od zgoraj navzdol:

LOKHAR Ivan, TONI Uršula;

       1942

BARAGA Andrej, BOH Jernej, DROBNIČ Franc, KRŽAN Valentin, LAUTIŽAR Anton, NOVAK Franc, PEČNIK Jože, RUPNIK Franc, SKUBIC Franc, ŽUMBERGAR Anton, KRAČMAN Franc, OKORN Jože;

NOV SVET S KRVJO PREŽET SE JE RODIL IZ VAŠIH ŽRTEV. JE V SVOBODO VSKLIL. STE V REVOLUCIJO NAM POT IZBRALI, KAR STE PRIČELI, BOMO MI KONČALI.

============================

Severo vzhodna stran - od zgoraj navzdol:

    1941  -  1945

LOHKAR Ivan, MAJCEN Franc, MOŽINA Jože

         1944

BEDENČIČ Ana, BUČAR Jožefa, BUČAR Slavka, KRANJC Janez, PETRIČ Jernej, PODRŽAJ Anton, URŠIČ Vinko, STRAH Anka;

         1943

BOH Janez, ČEPON Ivan, KOLOVIČ Alojz, PETRIČ Mihael, TEKAVC Franc, ŽUMBERGAR Franc;

        1944

OREL Janez

        1945

ANŽIČ Jože, KRAŠKOVIČ Vinko, LANI Alojz;

        1943

MOZETIČ Vekoslav, OGRINC Janez, OREL Stanislav, PLESNIČAR Leopold, POTOKAR Jože, PUCIHAR Viktor, SAMEC Franc, SAMEC Jože, STARIČ Stanko, ZAKRAJŠEK Ivan;

       1944

FINC Alojz, PRIMC Anton, PUCIHAR Jože,

       1942

AHLIN Franc, PETRIČ Srečko, SKUBIC Alojz, TONI Karel;

       1945

GERDEN Mirko, HRIBAR Anton, SLAPŠAK Jože;

        1944

KRANJC Ivan

        1945

KOŽUH Mirko

============================

Severo zahodna stran - od zgoraj navzdol:

        1942

GRČAR Anton, KASTELIC Franc, KRIVEC Jože, NUČIČ Anton, STRLE Ivan, TONI Jože, ZAKRAJŠEK Stane, ZORE Marija;

         1943

BUČAR Anton, GLAVIČ Frančiška;

         1943

AHLIN Janez, AJDIČ Franc, BEBER Franc, GANTAR Jože, GRAT Jože, HABIČ Janez, HABIČ Franc, JAMNIK Franc, JENKOLE Janez, JERAS Franc, KASTELIC Alojz, KASTELIC Anton, KRIVEC Jernej, LEŠNJAK Franc, BEDENČIČ Ivan;

• Venceslav Uršič. Sistory.
  datum rojstva: 5. 9. 1923, kraj rojstva: Jazne, vojni status: Civilist, datum smrti: 26. 12. 1942, kraj smrti: Jazne (Laniše), vzrok smrti: Nesreča, povezana z vojnimi dogodki, povzročitelj smrti: Sam

»NEVARNI PREHODI V LANIŠAH
Ko so Nemci napletli žico in postavili mine, je tudi poprej idilična dolinica, ki se mimo zadnje domačije - Lanišarja spušča proti Sovodnju in po kateri smo nekoč, če ni bilo italijanskih financov, brezskrbno hodili mimo graničarske karavle, postala smrtno nevarna. Domačini so sicer vedeli, kam noga ne sme stopiti in kod je varno, če si dovolj oprezen, a vseeno so kmalu vznemirile ljudi prve smrtne nesreče, ki so jih povzročile nemške mine. Še dobro se spominjam, kako nas je prizadelo, ko se je razširila žalostna novica, da je mina raztrgala 19-letnega Laniškega Vinka (Uršiča). Njegov brat Pavle Uršič (1925) mi je pred kratkim povedal, kako se je to zgodilo:
    'Bila je nedelja na dan svetega Štefana (26. decembra). Brat Vinko je bil ravno prejšnji dan dobil poziv za služenje vojaškega roka. Skupaj sva bila pred štalo, jaz sem šel pokladat živini, on pa se je usedel na kolo in se odpeljal po vozniku proti meji. Pod vozno potjo, tik ob meji, a še na italijanski strani, je bilo z bistrim pogledom možno opaziti spremembo na površini, tla so bila komaj opazno in plitvo ugreznjena, ker so bile tam zakopane protitankovske mine. Nekatere so se tudi videle. Ker je Vinko dobro poznal zemljišče, je skoraj izključeno, da bi nevede stopil na mino. Bolj se mi dozdeva, da je skušal mino najprej sprožilno onesposobiti, potem pa bi jo odstranil in morda razstavil. To so pozneje počeli vsi pobje ob meji in mine so zbirali tudi za partizane. Vinko je bil vajenec v avtomehanični delavnici pri Čargu v Cerknem in je že zaradi tega imel nekaj več poznavanja in spretnosti, najbrž pa ga je zapeljala tudi mladostniška radovednost. Kakor koli že, bil sem pri živini. ko je zagrmela eksplozija in vsi smo prestrašeno pogledali proti meji, kjer se je vzdignil pravi oblak dima in prahu. Eksplozija je bila silovita, Vinko pa je moral biti prav v središču, saj ga je razneslo na koščke. Vsi smo zdrveli proti meji, a z one strani so prišli Nemci, ki so nas odganjali in vpili Marsch! Bilo je pa tudi zares nevarno, da se nesreča še poveča. Na italijanski strani meje ni bilo nobenega stražnika že dolgo tega.'
   Pisateljica Marija Vogrič, doma iz bližnjih Jazen, v knjigi z naslovom Ljudje bodo ostali (Koper 1964) ta dogodek prav dramatično opiše. Navajam samo delček opisa:
    'Napet kot struna se je pripravil, da jo izkoplje. Od nerodne lege ga je zabolela desna noga. Za slab čevelj jo je potegnil k sebi. Oglušujoč pok je presekal ozračje. Pod nebo je puhnil oblak prsti in dima, pomešan z drobci razmesarjenega telesa. Dolino je napolnilo votlo bobnenje. Zemlja je trepetala, kot bi se v njenih nedrih premikali skladi. Druga za drugo so eksplodirale štiri protitankovske mine. Na kraju nesreče je zazijala globoka jama. Na obronku je nepoškodovano slonelo kolo in čakalo gospodarja …'

• Tomaž Pavšič, Ob stari meji, Pričevanja in spomini, Idrija: Bogataj, 1999, str.102, 103.

• Peter Uršič. Sistory.                
  datum rojstva: 28. 6. 1926, kraj rojstva: Laniše, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: XVI. SNOB Janka Premrla - Vojka, 1. bat., datum smrti: 29. 3. 1945, kraj smrti: Vojsko, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Fotografija: Uršič - Laniški Vinko, Peter Geneanet, Pokopališče  Otalež, str. 7.

[križ]

URŠIČ - LANIŠKI

VINKO       * 6. 9. 1923   + 26. 12. 1942
PETER        * 28. 6. 1926  padel 1945

• Nikolaj Šavli. Sistory. 
  datum rojstva: 6. 12. 1911, kraj rojstva: Masore, vojni status: NOV in POS, datum smrti: 3. 7. 1944, kraj smrti: Kojca, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Fotografija: Šavli Nikolaj Geneanet, Pokopališče Otalež, str. 10.

[križ]                                                      

ŠAVLI

NIKOLAJ   * 6. 12. 1911    * 30. 6. 1944

Spominsko znamenje Živi zid je leta 1983 zraven spomenika Iliji Badovincu postavil ljubiteljski kipar Rudi Stopar v spomin šolskim otrokom, katere so Nemci pri boju s 14. divizijo uporabili kot živi ščit. Spomenik v obliki telohovih cvetov simbolizira pričetek pomladi. Eden izmed teh cvetov leži na tleh kot znamenje, da je en šolar umrl, dva zlomljena cvetova pa simbolizirata štiri ranjene. Izdelan je iz oplemenitenega jekla in kamna, zaokroža ga pladenj za sveče v obliki zvezde in verz Karla Destovnika – Kajuha iz njegove pesmi 14. diviziji: Plovi pesem borb in zmage preko gmajn, gora. Na nasprotni strani ceste so zgrajena še tri stopnišča z imeni treh brigad divizije: Tomšičeve, Bračičeve in Šercerjeve.

Zgodovinsko ozadje

Izmed mnogih srečanj 14. divizije s sovražnikom na njenem pohodu skozi Hrvaško in bojem na Štajerskem med tritedensko nemško ofenzivo izstopa dogodek iz dne 12. februarja, ko je divizija (natančneje Šercerjeva brigada) pri prečkanju reke Gračnice naletela na nemško predhodnico, ki je štela okoli 40-50 mož, pred njimi pa je po ukazu Franza Steindla, vodje Štajerske domovinske zveze, korakalo okoli 20-25 šolskih otrok. Poveljnik brigade Ilija Badovinac je vseeno ukazal napad in velel otrokom, naj zbežijo v kritje. Predhodnico so borci uspeli premagati, a pri tem je bilo pet šolarjev ranjenih, eden od njih, Ivan Lapornik, tudi smrtno. Steindl in njegovi podrejeni v svojih poročilih niso omenjali, da so za živi zid uporabili šolarje, kar nakazuje, da na svoje dejanje najverjetneje niso bili ponosni. Glavnina Steindlove skupine je nato zavzela višje položaje ob cesti, kar je Šercerjevo brigado prisililo v umik, med katerim sta padla poveljnik Badovinac in politični komisar 1. bataljona brigade Mihael Srpčič - Martin. Prehod Gračnice je bil izveden še pred nenačrtovanim umikom, zato jedro divizije ni bilo ogroženo

Viri: 

• Marjan Žnidarič, Na krilih junaštva in tovarištva, Ljubljana 2009, str. 115.

Viri slik:

• Naložene z dovoljenjem avtorja fotografij, dostopne na: http://spomeniki.blogspot.si/2012/05/gracnica-spominsko-obelezje-zivi-zid.html

Plovi pesem borb in zmage preko gmajn, gora

Plošča je bila odkrita leta 1960.

V ČAST USTANOVITELJEM IN V SPOMIN VSEM V VOJNI PADLIM ČLANOM PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA GORNJI GRAD. SLAVA JIM!

»
ABECEDNI SEZNAM BORCEV 1. ODREDA NOV JUGOSLAVIJE NA BLIŽNJEM VZHODU (1943−1944)
[…]
BEVK IVAN, r. 17. 10. 1912 Otalež, b. Otalež 36, Cerkno, Idrija«

• Albert Klun, Iz Afrike v narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije, Ljubljana: Partizanska knjiga,  1978, str. str.  793.

• Fotografija: Bevk Ivan, Angela Geneanet, Pokopališče Otalež, str. 8.

[zvezda]

BEVK IVAN
1912     1983

ANGELA
1914     2003 

Plošča je bila že več krat tarča vandalov. V napoto jim je rdeča zvezda. Do sedaj sem jo že dva krat obnovil (Vojko Hobič)

18. 7. 1943 je prišlo do hudih bojev med italijanskimi enotami in 2. bataljonom Gradnikove brigade vzhodno od vrha Krna na Batognicah in Peskih. Italijani so imeli precejšnje izgube, partizani pa 3 mrtve in 8 ranjenih. Z nočjo so se partizani umaknili proti planini Leskovca, tam izročili ranjence, nato pa pri Kamnem prešli Sočo in se povzpeli na pobočje Kolovrata. Spominska plošča je posvečena padlim borcem Gradnikove brigade julija 1943 in Gregorčičeve brigade avgusta 1944 ter drugim v tem gorovju padlim borcem, odkrita je bila 19. 8. 1956.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 255-256.

[planika                                                                zvezda].
"VAŠE TRPLJENJE NI BILO SKRITO SVETU
IN PADLI STE JUNAKI V TEH PLANINAH;
HRABROST IN ŽRTVE VAS NAJ NAM
BO VZOR IN ZGLED BODOČIM RODOVOM."
.
          V SPOMIN PADLIM BORCEM GRADNIKOVE BRIGADE
          V JULIJU 1943 IN GREGORČIČEVE BRIGADE
          V AVGUSTU 1944 TER OSTLIM
          PADLIM BORCEM NOV V TEM GOROVJU.
Krn, 19. VII. 1956                                                 ZB Kobarid

Ivan Kovač. Sistory

Geslo: taboriščeRab123

K   O  V  A  Č

IVAN *1911 +1942