| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Padlim tankistom prekomorcem, Podgrad |
— |
Spominska plošča se nahaja na pročelju stavbe na naslovu Podrgrad 12 (v stavbi je gostilna Kokolo in zbirka Brkinski škoromati). |
V PODGRADU STA 7. MAJA 1945 KOT ŽRTEV ŽE BEŽEČIH NEMŠKIH FAŠISTOV PADLA ANTUN ŽAGAR - TONKO R. 1921 V PREZIDU PRI ČABRU NAČELNIK ŠTABA, IN IVAN GRBEC R. 1920 V DVORIH NAD IZOLO, KURIR ŠTABA, PRIPADNIKA 2. BATALJONA 1. TANKOVSKE BRIGADE JA ZA SVOBODO STA ŽIVLJENJE DALA NAJ SVOBODNIM BI ZA ZGLED OSTALA! POSTAVILI NJUNI BOJNI TOVARIŠI TANKISTI PREKOMORCI - BORCI NOVJ IN KS PODGRAD 8. SEPTEMBER 1979 |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 29. 11. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Ilirska Bistrica |
2579 PODGRAD, 1341/12 |
|
18 ustreljenim partizanom, Šmartno v Tuhinjski dolini |
Zelo zanemarjen, zaraščen spomenik. Tu so 26. 12. 1944 ustrelili 18 neznanih partizanov (med njimi tri ženske), ki so jih Nemci ujeli v Zgornji Savinjski dolin v decembrski ofenzivi 1944. Spomenik je bil odkrit 1982. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 28. EŠD 25348 |
Po kolovozu nasproti osnovne šole v Šmartnem v Tuhinju (gl. 3. posnetek), ki pelje od glavne ceste 100 m čez njive proti robu gozda na JV. Takoj ko prečka potok Tuhinjščico, desno od betoniranega gnojišča, pod pobočjem Stebljevške gmajne (Hriba). |
NA TEM MESTU SO NEMCI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 6. 2018 |
— |
— |
— |
granitna skala |
Kamnik |
1917 ŠMARTNO V TUHINJU, 125/2 |
|
Spominsko obeležje na Prvi ravni |
Spominsko obeležje na Prvi ravni pod Blegošem je posvečeno gorenjskemu pokrajinskemu političnemu vodstvu, ki je delovalo na tem območju v letu 1944. Odkrili so ga 27. julija 1986, dostop je iz Gorenje Žetine. Med bivanjem na Jablanovcu nad Hotovljo je Boris Kidrič v prvih dneh decembra 1942 sestavil nov pokrajinski komite KPS za Gorenjsko in Koroško, v letu 1944 se je preimenoval v oblastni komite KPS za Gorenjsko. V neposredni bližini partijskega vodstva so se zadrževali tudi politični delavci OF in drugih organizacij. Tako je bil sedež PK KPS istočasno tudi sedež pokrajinskega poverjeništva IO OF za Gorenjsko, oziroma od maja 1944 pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko. Za varovanje najvišjih predstavnikov gorenjskega političnega vodstva je skrbel zaščitni bataljon. Od avgusta do decembra 1944 se je vodstvo zadrževalo v novozgrajeni baraki, imenovani Tivoli, na Prvi ravni na vzhodnem predelu Blegoša. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 140. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/gorenja-381etina.html |
Dostop je iz Gorenje Žetine. |
TUKAJ NA PRVI RAVNI JE OD AVGUSTA DO DECEMBRA LETA 1944. DELOVALO GORENJSKO POKRAJINSKO POLITIČNO VODSTVO NOB S SVOJIMI ORGANI. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ IN OKROŽNI ODBOR AKTIVISTOV OF 1986 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spomenik |
Gorenja vas |
— |
|
Šoštanj, doprsni kip duhovniku Jožetu Lampretu. |
Partizanski duhovnik, aktivni krščanski socialist in verski
referent XIV. divizije, je bil rojen Šoštanjčan.Duhovnik je v talarju in odprtem
površniku, tako da so vidni pod njem trije gumbi, ki pa niso enakih velikosti,
niti enakomerno razporejeni. Lasje so počesani v pramenih nazaj, obrvi močne in
poudarjene, čelo nagubano, nakazana so tudi očala. |
Kip stoji pred vhodom v šoštanjski kulturni dom, po njem imenovanem Lampretovem trgu. |
JOŽE LAMPRET |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 29.05.2020 |
— |
— |
26.10.2021, S.Gradišnik, dodal fotografijo. |
Bronast kip na granitnem podstavku. |
Šoštanj |
— |
|
MEDVODE- Spominska plošča padlim borcem in žrtvam fašizma |
Plošča je bila odstranjena. Govoril z obhodnim varnostnikom, ki je dejal, da je v papirnici zaposlen šest let, vendar se table ne spomni. Domnevam, da je bila odstranjena v času kot z gradu v Goričanah, katerega prenovo je morala papirnica financirati ... Ga. poslovna sekretarka Papirnice Goričane je 27. 10. povedala, da je tabla spravljena v zgodovinskem arhivu Papirnice, ni pa dostopna javnosti. Fotografija table je objavljena v knjigi Spomin je moč. Plošča je bila vzidana v avli upravne stavbe tovarne celuloze "AERO" na Ladji pri Medvodah v spomin osemnajstim delavcem, ki so padli kot borci NOV, bili ustreljeni kot talci ali umrli v koncentracijskih taboriščih. Odkrita je bila 1. maja 1954 na pobudo delovnega kolektiva. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 56. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 104. |
Nekdanja papirnica Aero, zdaj papirnica Goričane, Ladja 10 |
PADLIM BORCEM V NOV IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA OD LETA 1941 - 1945 . BEČAN FRANC 1908 - 1945 POREZEN BERNARD STANKO 1902 - 1945 HOTOVLJE BURGAR STANKO 1914 - 1944 ZG. PERNIČE BERGANT ALOJZ 1918 - 1944 GORIČANE ČERNE RUDOLF 1912 - 1945 NAVAKE HOČEVAR FRANC 1906 - 1945 KROPA KRIŽNAR VINKO 1899 - 1945 STARA OSEKA KRŠINAR JOŽE 1906 - 1944 KNEŽAK PIVKA KALAN JANEZ 1920 - 1945 RENČE KEBER FRANC 1904 - 1945 KRIŽNA GORA MRAK FRANC 1900 - 1944 SV. OLBENK PEKLAJ ANTON 1906 - 1945 POREZEN ŠKOF FRANC 191 - 1944 PRIMORSKA TEHOVNIK VALENTIN 1912 - 1944 SORA TRAMPUŠ IVAN 1907 - 1943 GORIČANE VOLČIČ FRANC 1903 - 1944 MEŽAKLJA ČARMAN SLAVKO 1920 - 1942 BEGUNJE ŠTALC ALOJZ 1902 - 1942 AUSCHWITZ . SLAVA PADLIM BORCEM |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Dušan škodič, 16.10.2017 Dopolnil od Ga.poslovna... Matjaž Rebolj 27.10.2017, 3.9.2021 D.Divjak |
3.9.2021. 00:00 |
— |
3.9.2021 dodal napis s plošče, opis in dodal podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Medvode |
K.o.: 1972 - SENICA, pt.parc.: 474/18 |
|
Bolnica Stanetov dom, Borovška gora |
Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 114-115 (kot leto odkritja navedeno 1965) in 125 (kot "spomenik-obelisk in skupna grobnica umrlih borcev iz partizanske bolnišnice Stanetov dom"). Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Ob gozdni cesti med Strmo rebrijo in pragozdom Krokar na križišču |
15 km od Borovca se nahaja spominsko obeležje. Sestavljeno je iz kamnitega oboka (4,20 m) in bele plošče (80x58 cm): NA TEM VRHU JE BILA ZB KOČEVSKA REKA Ostali podatki niso znani. Spominsko obeležje je bilo odkrito 1963. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 9.3.2017 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Osilnica |
— |
|
PRISTAVA nad Stično - spominska plošča Plankarjevi družini |
EŠD: 24411 Pravokotna plošča iz zglajenega tonalita, velikosti 55 x 100 cm, z vklesanim posvetilom je postavljena na kovinskem stojalu, na katerem je leseno nosilo. Stojalo s ploščo stoji na vrtu, a tik ob cesti, ki pelje do Partizanskega doma na Pristavi, na naslovu Pristava nad Stično 4, v kateri je živela partizanska Plankar - Tonjeva družina. V času NOB sta padla dva od devetih otrok. Ploščo so odkrili 1982. leta. Ploščo so prestavili ob obnovi hiše. |
Ivančna Gorica - Stična - Mekinje - Dobrava - Pristava nad Stično 4. |
NA TEJ DOMAČIJI JE ŽIVELA DUŽINA PLANKAR - TONJEVA. V ČASU NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA 1941 - 1945 JE BILO V PARTIZANIH ŠEST SINOV IN TRI HČERE. PADLA STA IVAN IN ALBIN PLANKAR. DOM SO OKUPATORJI DVAKRAT POŽGALI. Družbeno politične organizacije in krajevni skupnosti Metnaj - Stična 28.8.1982 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 3.2.2018 |
— |
— |
Albin po "Sistory" rojen 28.03.1928, padel 22.02.1944 v Stopičih, Ivan pa rojen 16.05.1925, padel 09.04.1944 v Stični.
Bor1974 - 18.XII.2022 |
kamnita plošča, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1804, parc. št.:50 |
|
Odbor OF. |
Na Rižnerjevi hiši št.40 je spominska plošča, kjer je bil leta 1941 ustanovljen prvi odbor OF.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.585. |
Ponikva 40. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik. |
26.3.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, hiša porušena, plošča odstranjena, 20.10.2022 |
Spominska plošča. |
Šentjur |
— |
|
Franc Knaflič, grob |
Da je to grob Franca Knafliča, domnevam zato, ker je približno na tem mestu v RKD vrisana njegova spominska plošča, ki dejansko stoji 500 m nižje. |
Ob potoku Žakelj, kjer se nemarkirana pot iz Mlince razcepi (ena vodi desno nad potokom Žakelj, ki se spušča v slapovih, druga pa levo proti Staniču in Šiji. Spominska plošča padlemu je dobrih 500 metrov nižje, kjer se Žakelj izlije v Mlinco. |
— |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 20. 4. 2017, foto 14. 10. 2012 |
— |
— |
— |
Grob(išče) |
Kranjska Gora |
2171 DOVJE, 637/3 |
|
Spominska plošča na Boltetovi hiši |
Spominska plošča je bila odkrita leta 1961. |
Ob glavni cesti Bočna - Gornji Grad, v naselju Kropa - št.12 na pročelju Boltetove hiše. Od Bočne do Boltetove hiše je dobrih 600m vožnje in hiša stoji z leve strani ceste. |
V TEJ HIŠI JE BIL NOVEMRA 1941 USTANOVLJEN ODBOR OF ZA BOČNO IN NJENO OKOLICO |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 23.11. 2017 |
— |
— |
— |
Šest stranska marmorna plošča pritrjena na pročelje hiše |
Gornji Grad |
K.o. 941 Bočna, parc.št.1368/3, lastnik:fizična oeba |
|
STIČNA - spomenik rajonskemu odboru OF Stična |
EŠD: ni Kamnita plošča z vklesanim napisom, rdečo zvezdo in stiliziranim Triglavom, temno sive barve, velikosti 50 x 80 cm in 1,8 m od tal, je pritrjena na obcestno stran stavbe Stična 11, levo od vrat, ki vodijo do stiške Knjižnice. |
Stična 11 |
V TEJ HIŠI JE OD 11.9.1943 DO KONCA VOJNE DELOVAL KOT PREDSTAVNIK OBLASTI OF RAJONSKI ODBOR OF STIČNA. Krajevna konf. SZDL Stična, 3.10.1981 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 10.5.2019 |
— |
— |
— |
kamnita plošča, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1810, parc. št: 833/1 |
|
Podgrad pri Šentjurju |
Spominska
plošča 4 članom Arzenškove družine, ki so izgubili življenje v boju za
svobodo. |
Podgrad pri Šentjurju, Arzenškova hiša |
V borbi za našo svobodo |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik
S.Gradišnik, 26.3.2022. |
24.7.2020. 00:00 |
— |
Spominska plošča je odstranjena. Obvestil sem predsednika in tajnico ZB Šentjur. Povratne informacije nimam. S.Gradišnik, 26.3.2022. |
Spominska plošča |
Šentjur |
— |
|
Kriška vas |
EŠD: 24327 Šesterostrani kovinski plošči, odkriti 1981. sta posvečeni Dolenjskemu odredu, ki je bil tu ustanovljen 1.12.1943. Na spodnji plošči z ornamentiranim okvirjem je reliefni napis, na zgornji pa je relief dolenjskega ozemlja, napis ter peterokraka zvezda. |
Kriška vas 1, na obcestni fasadi hiše. |
Dolenjski odred NOV POS 1943--1945 Druga plošča: V Kriški vasi je bil 1. decembra 1943 ustanovljen Dolenjski odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije Tretja plošča: 1943--1953 Tu so se prvič zbrali borci Dolenjskega odreda in odšli v boj za svobodo Ob desetletnici ustanovitve Nekdanji borci |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, slikano 28. 6. 2014 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Ivančna Gorica |
k.o.1814, parc. št.183/2 |
|
CIRKULANE- Spominska plošča Maks Bračič - odstranjena |
Osnovna
šola v Cirkulanah se je med leti 1962 in 1992 imenovala po partizanu
Maksu
Bračiču,
o čemer je pričala napisna plošča na pročelju šole.
Postavili
so jo na predlog odbora Zveze borcev Cirkulane, odkrita je bila 1. januarja
1968. Načrt za izdelavo plošče je pripravil Janez Rebernak, izdelal pa jo je
kamnosek Mrevlje iz
Ptuja. Ob
obnovi šole je bila plošča odstranjena, na njeno mesto pa postavljena nova (
prof.dr. Vladimir Bračič) ter na podstavku doprsni kip Vladimirja
Bračiča.
Vir; 556-Vodnik "Otroška leta je preživel v domačem kraju, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Leta 1934 je opravil malo maturo na ptujski gimnaziji in se še istega leta vpisal na učiteljišče v Mariboru. Zaradi okupacije se je leta 1941 prepisal v 4. letnik učiteljišča v Ljubljani. Tega leta je v okupirani Ljubljani deloval med mladinci OF (Osvobodilne fronte) in bil na učiteljišču član odbora OF. Decembra se je pred aretacijo umaknil v ilegalo. Marca 1942 je bil pri eni od racij zajet in obsojen na pet let zapora. Kazen je prestajal po raznih zaporih v Italiji, kjer so ga junija 1944 zaradi bolezni izpustili. Septembra 1944 se je ponovno povezal z organizacijo OF in odšel k partizanom. Postal je pomočnik komisarja jurišnega bataljona 18. divizije. Padel je aprila 1945 v bojih v Suhi krajini. Po njem se je imenovala osnovna šola v Cirkulanah, ki je od 1962 do 1992 nosila ime Osnovna šola Maksa Bračiča Cirkulane. Marca 1945 je bil odlikovan z redom za hrabrost." Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/bracic-maks/ |
— |
O S N O V N A Š O L A M A K S A B R A Č I Č A KI JE LETA 1945 JUNAŠKO PADEL ZA OSVOBODITEV DOMOVINE |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D.Divjak, 19.april 2020 |
19.4.2020. 00:00 |
— |
Življenjepis in slika "3" Bor1974, 27.VIII.2021 |
Spominska plošča |
Cirkulane |
K.o.: 474-CIRKULANE, št.parc.: 104/2 |
|
Padlim iz Pirešice |
Kamnita plošča z imeni 14 borcev NOB iz Velike Pirešice. |
Galicija 18 e, Trje, Velika Pirešica, na stavbi osnovne šole, ob vhodu. |
V SPOMIN PADLIM BORCEM NOV IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA IZ PODROČJA VELIKE PIREŠICE 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
Stane Gradišnik, 22. 09. 2020 |
9.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Žalec |
— |
|
Partizanska pokrajinska tehnika za Gorenjsko, Zala |
V mesecu oktobru 1944 se je rodila potreba po novi skupni baraki za pokrajinsko tehniko. Lokacija za novo veliko barako je bila izbrana v soteski potoka Zale, desnega pritoka rečice Davče. Ozka soteska s strmimi bregovi na obeh straneh se je nekdaj končala s skalnato steno, v katero je Zala izdolbla svoje korito in se nato prek slapa zlivala v rečico Davčo. Ta stena je zapirala dostop iz doline rečice Davče v sotesko Zale in pomenila naravno prepreko za vse nepovabljene. Težko bi si zamislili, da za tem nedostopnim terenom stoji velika baraka. Prek stene je bilo med vojno mogoče priti le po 5 metrov dolgi lestvi, ki so jo po uporabi potegnili navzgor, razen za plezalce. Do same barake je bilo nato možno priti delno po 5 lesenih brveh in prek desk, kar je trajalo nekako 10 minut. Položaj za obrambo je bil enkraten. Normalen dostop je bil mogoč le od zgoraj iz vasi Zale, po strmih bregovih soteske. Do vasi Zale pa je med vojno bilo mogoče priti le preko vasi Potok. Po vojni so skalnato steno razstrelili in zgradili cesto (fotografija 3/4) po vsej soteski, na koncu ceste pa začeli izkoriščati kamnolom in peskokop. Sedanja cesta tako poteka natančno po prostoru, kjer je stala baraka pokrajinske tehnike. Od doline je bila oddaljena okoli 300 m, še višje, okoli 80 m pa je mali slap (Mohorjev slap), ki je med vojno rabil za zajetje vode za elektrarno. V drugi polovici oktobra 1944 so že razžagovali les. Za izdelavo barake so porabili okoli enega vagona in pol lesa raznih profilov in desk ter okoli 300 kg papirja za izolacijo. Baraka je bila dolga 24 metrov ter površine 83 m2. Ker teren, kjer je stala baraka, rahlo pada, so bile med zgornjim in spodnjim delom barake stopnice okoli 80 cm. Imela je naslednje prostore: radiodelavnico, fotolaboratorij, jedilnico, ki so jo kasneje v letu 1945 uporabili za tehnično delavnico, pisarno pokrajinskega tehnika, ležišče, kuhinjo z zidanim štedilnikom, nabavni oddelek, kolportražni oddelek, grafični oddelek, vzdolžni hodnik. Zunaj barake je bilo še skladišče za gorivo – oglje ter stranišče. Prvo nadstropje (podstrešje enokapnice) se služilo za spalnico za okoli 25 oseb, kamor je vodila zunanja lestev. Streha je bila pokrita s papirjem, ki so ga prevlekli z bitumenom, obtežena s kamenjem ter zakamuflirana z vejami in listjem. Baraka je imela dva vhoda. Do izgradnje lastne elektrarne so prostore osvetljevali s petrolejkami in karbidovkami, po izgradnji centrale pa so vso barako opremili z električno inštalacijo za okoli 30 žarnic. V novembru 1944 je bila baraka pokrajinske tehnike zgrajena. Začele so se selitve iz dislociranih barak in bunkerjev. Vir: Bogdan Osolnik, Svetko Kobal: Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944/1945, 1998
|
ob potoku Zala, cca 300 m preko mosta JV od ceste proti Davči, ob gozdni cesti nasproti kamnoloma |
NA TEM MESTU JE |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Lado Nikšič, 12.9.2021 |
30.4.2023. 00:00 |
— |
OPOMBA: v času nastanka foto posnetka, 9.9.2021 je bila plošča poškodovana, po vsej verjetnosti vandalizirana, baje že večkrat
M. Kermavnar, 30.4.2023, dodal opis in fotografije 3/2 do 3/4. |
spominska plošča |
Železniki |
— |
|
Gasilcem, Stražišče |
Plošča iz sivega marmorja je vzidana na pročelju Gasilskega doma v Stražišču. Odkrili so jo 20. julija 1952. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 37. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 229. EŠD 21450 |
Gasilska ulica 14, Stražišče, Kranj. |
PADLI GASILCI STRAŽIŠČE KRIŽNAR ANTON JESE FRANC BENEDIK FRANC GROS ANTON VOLČIČ MIRKO BAJŽELJ ŠTEFAN BERNIK FRANC DOLENC PETER DEMŠAR IVAN PROSEN IVAN KAVČIČ ANTON TRILAR SLAVKO HOMAN VIKTOR ROZMAN MAKSA KRIŽNAR ROZI . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 8. 2013, 16. 4. 2017, zgodovinska slika Zdenka Likar |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Kranj |
2131 STRAŽIŠČE, 278/10 |
|
STIČNA - spomenik narodnoosvobodilnemu gibanju |
EŠD 24428 Pravokotna plošča iz glajenega tonalita (temen marmor) z vklesanim napisom, Triglavom in peterokrako zvezdo, je pritrjena na obcestni strani hiše, desno od glavnih vhodnih vrat okoli 2,5 m visoko. Ploščo so odkrili 1984. leta. |
Stavba z naslovom Stična 1b je nekako na sredini poti med Ivančno Gorico in Stično in sicer na levi strani cestišča ter okoli 120 m oddaljena od odcepa. |
V TEJ HIŠI SO PO KAPITULACIJI FAŠISTIČNE ITALIJE SEPTEMBRA 1943 DELOVALA OKROŽNA VODSTVA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA, KOMUNISTIČNE PARTIJE, MLADINE IN SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE TER USMERJALA DELOVANJE POLITIČNIH ORGANIZACIJ STIŠKEGA OKROŽJA. TU JE DELOVALA TUDI OKROŽNA KOMISIJA VARNOSTNE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE. 20.9.1943. JE BILA TUKAJ OKROŽNA PARTIJSKA KONFERENCA IN POSVETOVANJE AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE. V SPOMIN NA OSVOBODILNI BOJ JE TO PLOŠČO VGRADILA DELOVNA ORGANIZACIJA LJUBLJANSKIH MLEKARN, TOZD STIČNA 25.4.1984. |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 3.10.2017. |
— |
— |
— |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja |
Ivančna Gorica |
k.o.1810, parc. št.958/3 |
|
Prvih 12 žrtev na Bloški planoti |
Spomenik je narejen in sive skale,trikotne oblike, visok okoli 180 cm,pri tleh je širok okoli 90 cm, v vrhu okoli 20 cm. Na mestu kjer je napis je kamen gladko izbrušen v kamen dimenzij 60 x 40 cm. Del, kjer je napis, je cca 50 cm od tal. Spomenik stoji na Bloškem hribu, dostopen je po gozdni pešpoti,katera je trasa Krpanovega pohoda. Pot prečka cesto, ki je včasih vodila v kasarne na Velikih Blokah na glavno cesto. Postavljeno 1956. EŠD 28641 Foto:Miloš Toni |
Stoji na robu gozda SZ pod Bloškim hribom, v predelu Zalopate. |
1942 NA TEM MESTU JE MESECA JULIJA PADLO PRVIH 12 ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA NA BLOŠKI PLANOTI ZB BLOŠKA PLANOTA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Aleksander DROLE, 26. 4. 2017
2.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
2.6.2021. 00:00 |
— |
2.6.2021 dopolnil podatke in dodal povezavo D.Divjak |
Monolit, samostoječ, trikotne oblike |
Bloke |
K.o.: 1673-NOVA VAS, št.parc.: 723/2 |
|
Pomnik bojem 2. grupe odredov na Muljavi |
Dva metra visoka, nepravilno oblikovana četverostrana piramidalna granitna skala z vklesanim napisom, postavljena 1969, spominja na zmago II. grupe odredov nad Italijani junija 1942. Spomenik je bil postavljen na pobudo borcev II. grupe odredov 8. junija 1969
Spomladi leta 1942 je II. grupa odredov - takrat najmočnejša partizanska enota na Slovenskem - bila zelo dejavna na Dolenjskem in uspela pridobiti osvobojeno ozemlje, zajeto v krogu Grosuplje - Turjak - Dobrepolje - Žužemberk - Trebnje - Višnja Gora - Grosuplje. Konec maja in v začetku junija je grupa tudi izvajala sabotaže na železniški progi med Ljubljano in Novim mestom ter zavirala njeno popravilo. To je vzbudilo pozornost poveljstva italijanske divizije Isonso, ki je sklenilo, da je za zaščito železniške progre treba očistiti in zavarovati ozemlje med Temenico in Krko. Prišlo je do Krško-muljavske bitke, ki je trajala med 6. in 12. junijem 1942. V prvih dveh dneh bojev, 6. in 7. junija, so partizani z zasedami uspešno zadrževali italijanske enote, ki so poskušale prodreti tako iz žužemberške smeri kakor tudi iz Ivančne Gorice. Toda italijanske okrepitve so iz Ivančne Gorice prihajale v vedno večjem številu, vključno z oklepniki in lahkimi topovi, zato so v poveljstvu II. grupe odredov sklenili, da Italijanom prepustijo Muljavo in se umaknejo v bližnje gozdove, da bi jih nato obkolili, ko bodo ti prispeli v Muljavo. Taktika se je zjutraj 8. junija obrestovala, ko so se v manjših skupinah približali italijanski vojski, katero so spremljali tanki in celo letala, in jih z nenadnim napadom popolnoma presenetili. Pri tem so partizani uporabljali taktiko hitrega umika na nove položaje in s tem sovražne vojake slepili v napade v prazno ter nato po njih udarjali z boka in jih silili k umikom. S tem načinom bojevanja, ki je sovražniku preprečeval, da bi ta uspel uveljaviti svojo številčno in tehnično premoč, povrhu tega pa mu povzročal zmedo in negotovost, so se partizani vse do konca bitke enakovredno kosali z italijanskimi silami in imeli pobudo pri vojskovanju. Zaustavili so tudi vse poskuse nadaljnjih sovražnikovih okrepitev; najprej poskus popravila železniške proge Ljubljana – Novo mesto, s čimer so jim prekrižali poskus prodora na Muljavo iz severovzhoda preko Bojanjega Vrha, nato pa so 9. junija v obkolitveni obroč zvabili še 1. bataljon 1. grenadirskega polka, ki je okupatorju prišel na pomoč iz Ribnice. Obroč okoli Italijanske vojske so držali še skozi 10. in 11. junij, ko jih je že načenjala utrujenost. 11. junija, ko so Italijani začeli s požiganjem zasedenega dela Muljave, je pod partizanskim ognjem padel tudi njihov polkovnik. V noči na 12. junij so se Italijani ob popuščanju partizanskih napadov odločili za umik iz Muljave v Stično in 2. grupa odredov je posledično ohranila nadzor nad tem delom osvobojenega ozemlja. V njej so italijanske sile imele izrazito številčno in tehnično premoč nad partizani. Italijanskih vojakov je bilo med 3500 in 4000, imeli pa so boljšo oborožitev kot partizani, podporo oklepnikov, lahkih topov in celo letal. Partizanov, med katerimi so bili borci II. grupe odredov in oddelkov narodne zaščite (med narodnoosvobodilnim bojem je bila narodna zaščita vojaška organizacija pod vodstvom glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet za zaščito naroda pred nasiljem okupatorjev in pred domačimi izdajalci), je bilo okoli 500. Na prvi pogled smo lahko upravičeno presenečeni, da so Italijani bitko izgubili. Toda partizanska vojska je z razdelitvijo na manjše enote, ki so se držale postavljene taktike, zvabila nasprotnika v način bojevanja, ki mu je bil tuj. Tehnološka premoč je bila ob tem neuporabna in iniciativa praktično ves čas v rokah partizanov. Žal so poročila o padlih vojakih na obeh straneh preveč si nasprotujoča, zato ne morem navesti objektivne ocene.
Zdravko Klanjšček et al., Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 – 1945, Ljubljana 1978, str. 272 – 273.
EŠD 5766 |
Spomenik se nahaja ob cesti Krka - Ivančna Gorica kakšnih 15-20 metrov stran od zadružnega doma na Muljavi. |
Na Muljavi in okolici je v juniju 1942 I. slovenska partizanska brigada – II. grupa odredov NOV in POS vodila večdnevne zmagovite boje z italijanskim fašističnim okupatorjem. 8. junija 1969 Borci II. grupe odredov |
— |
— |
— |
— |
Stanko Podržaj, 15. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Kamen |
Ivančna Gorica |
1822 MULJAVA, 63/17 |
|
Obeležje 7 padlim partizanom Gorenjskega odreda pod Malo Poljano |
OPIS SPOMENIKA: Bronasta plošča, vzidana v skalo. Ploščo je v spomin padlim borcem Gorenjskega odreda dne 28. januarja 1944 v letu 1988 postavila KS Goriče. Pred tem je na istem mestu bila plošča iz belega marmorja, vzidana v skalo. Obeležje je odkril 26. junija 1953 občinski odbor ZB Goriče. Napis na plošči ni bil točen, saj govori o padlih borcih Kokrškega odreda. Ta odred je bil ustanovljen šele 27. avgusta 1944. ti padli borci pa so pripadali 2. bataljonu Gorenjskega odreda. Novo obeležje na istem mestu je bilo odkrito leta 1988. OPIS DOGODKA: Tretja kranjska četa Gorenjskega odreda se je od septembra 1943 pa vse do nemškega napada 28. januarja 1944 v glavnem zadrževala na Kozjeku pod Malo Poljano oziroma na širšem področju Storžiča. Nekaj dni pred sovražnim napadom se je četa reorganizirala zaradi nenehnega prihajanja novincev – mobilizirancev in ubežnikov iz nemške vojske. Iz prejšnje čete je bil osnovan 2. bataljon Gorenjskega odreda, ki je imel tri čete in je štel že okrog 90 borcev. 28. januarja 1944 so okrog šeste ure zjutraj prihiteli v taborišče obveščevalci z novico, da se bližajo nemške enote. Ob pol desetih so Nemci že prvič napadli partizansko taborišče. Glavnina bataljona se je srečno umaknila proti vzhodu na južno pobočje Storžiča. Padle je naslednjega dne pokopala v skupni grob posebna skupina borcev. Janko Čimžar, rojen 21. aprila 1920, je padel zadnji, še istega dne pri Babnem vrtu, ko se je prebijal skozi nemške zasede. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 88-89; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 226; Podatki o spomenikih in spominskih obeležjih na območju KO ZB NOV Goriče, ki s svojo dejavnostjo pokriva KS Golnik, Goriče, Tenetiše in Trstenik Ni v RKD. |
Spominsko obeležje stoji v grapi na poti Zalog – Mala Poljana, v grapi pod Malo Poljano na pobočju Storžiča. |
V TEM OKOLIŠU SO PADLI ZA SVOBODO FRANC VREČEK, PRIMSKOVO JANKO ČIMŽAR, BRITOF ALOJZ DOLINŠEK, TUPALIČE FRANC MALI – MATJAŽEK, VETERNO STANISLAVA OVSENIK, ZVIRČE STANKO ŽEPIČ, DOLENJSKA NEZNANI ŠTUD. MED. IZ LJUBLJANE V SPOMIN BORCEM GORENJSKEGA ODREDA PADLIM 28. JAN. 1944 V GRAPI POD MALO POLJANO POSTAVILA 1988 KS GORIČE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mirko Mali |
— |
— |
— |
bronasta plošča |
Kranj |
2086 SREDNJA VAS, 237/1 |
|
GRM pri Radohovi vasi - spomenik trem padlim partizanom |
EŠD: 24425 Na stopničastem kvadrastem podstavku je iz sivorjavih lomljencev zgrajen simbol Triglava, ki ima na sprednji strani vzidano kamnito ploščo, bele barve, s posnetima zgornjima ogloma, velikosti 40 x 50 cm ter napisom. Spomenik je posvečen trem padlim partizanom z dne 19. 9.1942. Odkrili so ga 1961. leta. Stoji na robu gozda, v Polonščevi dolini, severovzhodno od vasi Grm. Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf stran 248 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 108 in 111 (po pomoti dvakratni vnos). |
Radohova vas, odcep za Štorovje oz Selo in sicer okoli 800 m od tega križišča |
NA TEM MESTU PADLI ZA SVOBODO 19.9.1942 KRALJ IGNAC KRALJ ALOJZ DUŠEK IGNACIJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak,1.10.2017; 19.5.2018; |
19.5.2018. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka |
Ivančna Gorica |
k.o.1805 - Bukovica, parc. štev. 162/1 |
|
TEMENICA - spomenik partizanu Milanu Mahne in kmečkim upornikom |
EŠD: 24346 Spominska plošča prvoborcu Milanu Mahnetu predstavlja njegov reliefirani portret iz kovine, kot tudi napis, velikosti okoli 35 x 30 cm, ki je pritrjen na pravokotno kamnito ploščo svetle barve, velikosti 60 x 80 cm. Oboje je pritrjeno levo od vhoda v šolo, okoli 2,5 m od tal. Spomenik partizanskim bojem in kmečkim uporom pa predstavljata dve pokončni, okoli 2,5 m visoki hrastovi debli, premera okoli 50 cm, z izrezljanimi figurami s puškami oboroženih partizanov in kmetov, ki so oboroženih s kmečkim orodjem primernim za boj. Eno deblo - skulptura stoji pred žično ograjo, desno od vhoda na šolsko dvorišče, ki je sicer urejeno kot nekakšen muzej na prostem s spomeniki, skulpturami in z etnološkimi predmeti, drugo deblo - skulptura stoji na urejeni zelenici, v levem kotu dvorišča. Rezljani pokončni hrastovi skulpturi z upodobljenimi partizani in kmečkimi puntarji so delo kiparja samouka Petra Jovanoviča, postavljeni pa sta bili 1976. leta. |
Temenica 2, pročelje osnovne šole, kot dvorišče pred šolo |
MILAN MAHNE PRVOBOREC NOV 1922- 1941 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 8. 4. 2017; T.Bizjak, 19.5.2018; |
— |
— |
— |
spominska plošča z reliefom, skulpture iz lesa, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1807 - Temenica, parc. št.:338/4 |
|
Padli domačini. |
Na pogorišču kmetije Krempuš je spominski kamen s ploščo, na kateri so imena padlih domačinov Ivana in Angele Krempuš, ter padlih borcev Ernesta Drakslerja in Mirka Košenine.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Rečica, kmetija Krempuš. Pred Fermetom zavijemo desno v hrib, gremo mimo Gaberška (Zg. Rečica 102) in še 1 km do spomenika, kjer je vikend prikolica. |
V LETU 1942 SO ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA BOLJŠO BODOČNOST SLOVENSKEGA NARODAIVAN KREMPUŠ, ANGELA KREMPUŠ,ERNEST DRAKSLER, MIRKO KOŠENINA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
4.4.2022. 00:00 |
— |
— |
Spomenik. |
Laško |
1022 REČICA, 528 |
|
Spomenik pod Malim Vrhom |
— |
med Šmartnim ob Paki (približno 200 m od prečenja žel. proge v smeri Paška vas ob cesti na desni |
DNE 26.NOV. 1944 JE PADLO ZA SVOBODO 5 NEZNANIH TOVARIŠEV IZ ŠERCERJEVE BRIGADE V ZIMSKI OFENZIVI NEMCEV NA OSVOBOJENO ZG. SAVINJSKO DOLINO |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
kamen s ploščo |
Šmartno ob Paki |
— |