EŠD: 5723

Skozi portal porušene stavbe vstopimo v ograjen prostor, ki je zasajen z okrasnim zelenjem. V sredini stojita dva kamnita stebra, sestavljena iz manjših obdelanih kamnitih kvadrov,  prvi - nižji je velikosti 280 x 30 x 30 cm, drugi - višji z vklesanim posvetilom, je velikosti 500 x 60 x 60 cm, med njima pa je kamnit nagrobnik v obliki ležečega kvadra, velikosti 50 x 130 x 120 cm.

Avtorica spomenika je arhitektka Janja Lap, postavili in odkrili so ga 3. oktobra 1958. leta, po tem, ko so v letih 1956 in 1957 tja pokopali posmrtne ostanke okoli 130 borcev.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 105.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69 in 75.

VAM PLAMENI TA OGENJ BO OSTAL NAŠ KAŽIPOT IN BO SIJAL ZA VSAK BODOČI ROD

VSE KAR PO NAŠI ZEMLJI ZDAJ VESELO ZA SREČO IN PROSTOST LJUDI GORI, SE JE OB OGNJU VAŠIH SRC RAZVNELO, KI ŠE IZ GROBA DNA

TU JE POKOPANIH 130 NEZNANIH BORCEV XIV. IN XVIII. UDARNE DIVIZIJE NOV SLOVENIJE. PADLI SO V LETIH 1943 DO 1945

SLAVA JUNAKOM, KI SO DALI ŽIVLJENJE ZA NAŠO SVOBODO

Geslo: izgnanci123

Na vogalu gasilskega doma sta  pokončni pravokotni plošči iz svetlega naravnega kamna z vklesanim napisom (odkriti 1962, obnovljeni 1976).  Posvečeni sta v NOB padlim borcem, talcem in žrtvam nasilja iz Rovt in okolice.

• ZB Logatec
• EŠD 21544
• Jakob Molek. Wikipedija.  

Molk Jakob: SIstory navaja Ime in priimek: Jakob Molk, Oče: Anton, Mati: Ivana, Datum rojstva: 20. 07. 1914, Kraj rojstva: Petkovec, Kraj bivanja: Petkovec, Stara občina: Rovte, Nova občina: Logatec, Datum smrti/izginotja: 07. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: pri Srednji Bistrici, Kraj pokopa: Gorenja Bistrica.

______________________

Krča Franc: SIstory navaja Ime in priimek: Franc Krča, Oče: Ivan, Mati: Marija, Datum rojstva: 18. 08. 1915, Kraj rojstva: Retje pri Trbovljah, Kraj bivanja: Rovte, Stara občina: Rovte, Nova občina: Logatec, Datum smrti/izginotja: 27. 02. 1943, Kraj smrti/izginotja: Gabrje pri Vipavi, Kraj pokopa: NULL.

[…]7. Krča Franc – Čuč, poveljnik 2. bataljona. Doma iz Rovt. Padel je 20. marca1943 v Belški grapi.  (Vir: ARS II, fasc. 120/III, ital. fond)« (Silvo Grgič, Partizani Dolomitskih odredov, ki so padli v boju s pripadniki MVAC in domobranci (I), in v bojih, v katerih so pripadniki MVAC in domobranci sodelovali z Italijani oziroma Nemci (II), Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 2002, str. 502)

______________________

Modrijan Rozalija: SIstory navaja Ime in priimek: Rozalija Modrijan, Oče: Franc, Mati: Marijeta, Datum rojstva: 03. 09. 1924, Kraj rojstva: Hleviše, Kraj bivanja: Sadinja vas pri Dvoru, Stara občina: Dvor, Nova občina: Žužemberk, Datum smrti: 18. 12. 1942, Kraj smrti/izginotja: Ključ nad Dobrovo, Kraj pokopa: Hruševo.

»Modrijan Rozalija – Zalka. roj. 3. septembra 1924 v Sadinji vasi pri Novem mestu, hčerka malega kmeta, kmečka delavka; 18. avgusta 1942 iz Hleviš pri Logatcu v Dolomitski odred, 1. četa, II. bataljon, četna bolničarka, padla 18. decembra 1942 na položaju v bližini Ključa kot pomočnica mitraljezca.« (Stana Gerk, Ivka Križnar, Štefanija Ravnikar Podbevšek (ur.),  Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, I, Zbornik dokumentov, člankov in spominov, Ljubljana: Zavod Borec, 1970, str. 690)

______________________

»PODPESEK

Konec julija 1942 so Italijani poleg požigov hiš v Podpesku, Podlipi in Praprotnem Brdu aretirali deset simpatizerjev OF. Z Italijani so pri racijah sodelovali pripadniki MVAC, oblečeni v italijanske uniforme. Takrat so bili ustreljeni iz Podpeska: Franc in Jože Nagode, po domače Dolenji Plečnik ter Matija Kogovšek; iz Sovre: Martin in Franc Corn, Jereb, po domače Kuhinjčan, Matevž Trpin in Bernard Križaj; s Praprotnega Brda pa: Franc Malovrh in Matija Kogovšek. (Vir: Tone Kebe, O nastanku bele garde na Šentjoštu in Rovtarskem, Borec št. 9, leto 1989, str. 971)«

(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 441)

______________________

Žerjal Alojzija: SIstory navaja Ime in priimek: Alojzija Žerjav, Oče: Peter, Mati: Marija, Datum rojstva: 13. 06. 1908, Kraj rojstva: Rovte, Kraj bivanja: Rovte, Stara občina: Rovte, Nova občina: Logatec, Datum smrti/izginotja: 24. 08. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rovte, Kraj pokopa: Rovte.

»Šentjoški belogardisti so kmalu pokazali, kako si zamišljajo boj proti partizanom. Pravzaprav so to pokazali že pred svojim javnim nastopom. Dne 2. julija … Tu so Italijani po nalogu šentjoških belogardistov aretirali učiteljico Betko Nagode z Mirk, šolskega upravitelja Jožeta Mivška iz Borovnice, gostilničarja Tomaža Vrhovca in Leopolda Lebna … Druga žrtev je bila Alojzija Žerjal, rojena Kavčič. Gnusen zločin, ki so ga napravili nad to kmečko žensko, je razburil vso okolico, celo ljudje iz belogardističnih družin so se zgražali nad tem. Dne 24. avgusta so požgali Žerjalovo domačijo na Podpesku. Čez nekaj dni so zverinsko pobili gospodinjo Alojzijo. Po umoru so njeno truplo razsekali in kose stlačili v cementno kad, ki je Žerjalovim služila za pranje repe, pese in korenja. Truplo so pokrili s slamo in dračjem in to zažgali. Ožgane ostanke je našla njena sestra.« (Karel Grabeljšek, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica, 1968, str. 73)

»8. ŽERJAL Alojzija, doma iz Podpeska, aktivistka OF od 1941. 24. avgusta 1942 so pripadniki MVAC iz Šentjošta zažgali Žerjalovo domačijo na Podpesku. Nekaj dni kasneje so na strahoten način ubili gospodinjo Alojzijo. Njeno truplo so razrezali na kose, jih natlačili v cementno kad, pokrili s slamo in zažgali. Ožgane ostanke je kasneje našla sestra. (Vir: Karel Grabeljšek, Vrhnika in okolica v NOB, str. 73) (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 392)

______________________

Nagode Betka: SIstory navaja Ime in priimek: Elizabeta Nagode, Oče: Jožef, Mati: Neža, Datum rojstva: 29. 10. 1910, Kraj rojstva: Mirke pir Vrhniki, Kraj bivanja: Butajnova, Stara občina: Šentjošt nad Horjulom,  Nova občina: Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, Poklic (soc. status): učitelj, Datum smrti/izginotja: 02. 07. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rovte, Kraj pokopa: Rovte.

»2. NAGODE Betka, rojena 29. septembra 1910, učiteljica v Šentjoštu. Po naročilu pripadnikov MVAC iz Šentjošta nad Horjulom so jo 2. julija 1942 skupaj s še nekaterimi žrtvami aretirali Italijani. Pripadnik MVAC je z Italijani vodil ujetnike v Rovte, kjer so jih brez zaslišanja ustrelili. (Vir: Franček Saje, Belogardizem, str. 493; Pismo občinskega odbora ZZB Vrhnika, št. 3/92 z dne 30. januarja 1992 RO ZZB Slovenije, kopija pri avtorju) (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 441)

Mivšek Jože: SIstory navaja Ime in priimek: Jožef Mivšek, Oče: Janez, Mati: Ivana, Datum rojstva: 10. 07. 1908, Kraj rojstva: Borovnica, Kraj bivanja: Butajnova, Stara občina: Šentjošt nad Horjulom,  Nova občina: Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, Poklic (soc. status): učitelj, Datum smrti/izginotja: 02. 07. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rovte, Kraj pokopa: Šentjošt.

»13. MIVŠEK Jože, rojen 10. junija 1904 v Borovnici, šolski upravitelj v Šentjoštu nad Horjulom, aktivist OF. 2. julija 1942 so v italijanske uniforme preoblečeni pripadniki MVAC pripeljali Italijane v Šentjošt. Na njihov predlog so Italijani aretirali tri aktiviste, med njimi tudi njega. Vse so v Rovtah brez zaslišanja ustrelili. (Vir: Karel Grabeljšek, Vrhnika in okolica v borbi za svobodo, str. 73; Pismo občinskega odbora ZZB Vrhnika, št. 3/92 z dne 30. januarja 1992 RO ZZB Slovenije - kopija pri avtorju; Franček Saje, Belogardizem, str. 493) (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 228)

Leopold Leben: SIstory navaja Ime in priimek: Leopold Leben, Oče: Jožef, Mati: Ana, Datum rojstva: 11. 11. 1892, Kraj rojstva: Šentjošt nad Horjulom, Kraj bivanja: Polhov Gradec, Poklic (soc. status): mesar, Datum smrti/izginotja: 02. 07. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rovte, Kraj pokopa: Rovte.

»3. LEBAN Leopold, iz Šentjošta nad Horjulom, Ljubljana Vič – Rudnik, aktivist OF. Po naročilu MVAC Šentjošta so ga 2. julija 1942 aretirali Italijani in ga naslednji dan v Rovtah ustrelili. Več o tem pri Betki Nagode. (Vir: Franček Saje, Belogardizem, str. 493; Gradivo za NOB občine Ljubljana Vič – Rudnik, str. 23)  (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 202)

Tomaž Vrhovec: SIstory navaja Ime in priimek: Tomaž Vrhovec, Oče: Janez, Mati: NULL, Datum rojstva: 12. 09. 1879, Kraj rojstva: Horjul, Kraj bivanja: Butajnova, Stara občina: Šentjošt nad Horjulom,  Nova občina: Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, Poklic (soc. status): gostilničar, Datum smrti/izginotja: 02. 07. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rovte, Kraj pokopa: Rovte.

»8. VRHOVEC Tomaž, gostilničar iz Šentjošt nad Horjulom, aktivist OF. 2. julija 1942 so po nalogu šentjoštovskih pripadnikov MVAC Italijani aretirali njega in še tri vaščane. Vse so v Rovtah naslednji dan ustrelili. (Vir: Franček Saje, Belogardizem, str. 493) (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 372)

»Šentjoški belogardisti so kmalu pokazali, kako si zamišljajo boj proti partizanom. Pravzaprav so to pokazali že pred svojim javnim nastopom. Dne 2. julija sta dva izmed šentjoških belogardistov, Stanko Skvarča in Franc Grdadolnik, preoblečena v italijanska vojaka, pripeljala skupino italijanskih vojakov v Šentjošt. Tu so Italijani po nalogu šentjoških belogardistov aretirali učiteljico Betko Nagode z Mirk, šolskega upravitelja Jožeta Mivška iz Borovnice, gostilničarja Tomaža Vrhovca in Leopolda Lebna. Zaprli so jih v šentjoško cerkev, drugi dan pa jih odvedli v Rovte, kjer so jih postrelili, ne da bi jih prej zaslišali. To so bile prve žrtve šentjoških belogardistov.  […] Verd: […] Nagode Betka, ustreljena v Rovtah 1942 […] Borovnica […] Mivšek Jože, ustreljen v Rovtah 1942 […]« (Karel Grabeljšek, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica, 1968, str. 73, 170, 171)

»V Arhivu Slovenije hranijo tudi personalne mape predvojnih in medvojnih učiteljev. V mapi učiteljice Elizabete Nagode beremo, da je bila rojena 20. septembra 1910 na Mirkah pri Vrhniki. Po končanem 8. razredu osnovne šole na Vrhniki je odšla v Maribor in pri Šolskih sestrah naredila štiri razrede meščanske šole. Na Zasebni ženski učiteljski šoli Šolskih sester v Mariboru je dokončala štiri letnike učiteljišča in opravila diplomski izpit. V začetku leta 1937 je kot učiteljica pripravnica nastopila službo v Veliki Polani pri Lendavi, rojstnem kraju pisatelja Miška Kranjca. Na lastno prošnjo je bila februarja 1941 razrešena te službe in premeščena v Šentjošt – Ljubljana okolica, kjer je ostala Tem suhoparnim podatkom takratnega prosvetnega ministrstva dodajmo še sledeče: Njen oče je bil Jožef, mati pa Neža. Med devetimi otroki v družini je bila Elizabeta ali Betka, kot so jo klicali doma, predzadnja. Njena sestra Marija se je leta 1928 poročila s Francem Furlanom, ki smo ga v sestavku že nekajkrat omenili. Nagodetova, po domače Meletova, kmetija je bila v Verdu največja. Ko Betka po koncu šolanja ni dobila zaposlitve, je hodila v Bistro pri Borovnici poučevat invalidno hčerko grajskega oskrbnika Koeniga. Med šolanjem v Mariboru in kasneje v službi je ob počitnicah rada prišla domov na Mirke in tako vsaj površno sledila dogodkom v domačem kraju. […] Na zadnji dan pouka je učiteljica Betka razdelila spričevala, se poslovila od učencev in kolegov ter odšla domov na Mirke. Njeni sorodniki se spominjajo, da je prišla domov v soboto. Lahko sklepamo, da si je želela domov. Kdo bi si mislil, da se bo kljub počitnicam tako kmalu spet vrnila v kraj svojega službovanja.

V noči na 29. junij je okoli 500 mož II. grupe odredov, ki so prišli z Dolenjskega, prešlo železniško progo blizu postaje Verd in se mimo Stare Vrhnike usmerilo proti Žažarju in Koreni. Del teh enot je tedaj med Verdom in Borovnico napadel tovorni vlak, s katerim so Italijani peljali v Italijo veliko skupino internirancev. Že 30. junija so bile zato vse italijanske enote tega področja alarmirane in dobile so še okrepitve. Italijani so zaprosili tudi Nemce, naj zastražijo okupacijsko mejo. Do prve praske med Italijani in partizani je prišlo 1. julija pri Ljubgojni blizu Horjula. Italijani so zato požgali Ljubgojno. V Šentjošt je 1. julija prišla močna skupina Italijanov iz Rovt. Glavnina II. grupe odredov je bila ta dan zbrana pri Butajnovi in se je pripravljala za prehod meje. Ko so v noči na 3. julij na štirih krajih poizkusili priti na Gorenjsko, so jih Nemci na dveh krajih odbili, zato so Italijani tudi naslednje dni obdržali svoje enote na tem območju. Še 8. in 9. julija je prišlo do spopada pri Ligojni pri Vrhniki in uničena je bila cela vas. Po partizanskem napadu na Polhov Gradec v noči na 10. julij so Italijani požgali vas Belico. (R. Hribernik, Dolomiti v NOB; Ivo Ferlec, II. grupa odredov). Pri Nagodetovih na Mirkah gotovo niso vedeli za vse te razmere, ko se je Betka 2. julija popoldne odločila, da gre v Šentjošt, pa so jo vendar skušali pregovoriti, naj ostane doma. Vztrajala je, da ne more odlašati, saj mora urediti še nekatere papirje v šoli, obenem bo pa vzela tudi živilske nakaznice za julij. Skrbelo jo je, da bi bil tudi Šentjošt požgan. Znanec, na katerega je slučajno naletela na Vrhniki, jo je opozoril na nevarnost, češ da je v Šentjoštu in okolici polno Italijanov, pa ga ni hotela poslušati. Odhitela je po cesti proti Podlipi. Že naslednji dan so jo Italijani ustrelili v Rovtah hkrati z učiteljem Jožetom Mivškom, njegovim svakom Tomažem Vrhovcem in Leopoldom Lebnom.

Poglejmo sedaj nekaj razlag za ustrelitev učiteljice Nagodetove in njenih sotrpinov. F. Saje v knjigi Belogardizem trdi, da sta 2. julija 1942 Stanko Skvarča in Franc Grdadolnik, preoblečena v italijansko vojaško uniformo, pripeljala v Šentjošt večjo skupino Italijanov. »Po belogardističnem naročilu so aretirali učiteljico Betko Nagode, šolskega upravitelja Jožeta Mivška, gostilničarja Tomaža Vrhovca in Leopolda Lebna. Jetnike so čez noč zaprli v šentjoško cerkev, kamor so jih belogardisti hodili zasmehovat. Naslednji dan pa je belogardist Stanko Skvarča italijanske fašiste in četverico ujetnikov odvedel v Rovte. Tu so Italijani pri nekem kozolcu še isti dan brez zaslišanja postrelili vse štiri žrtve belogardističnega izdajstva v Št. Joštu«. (Str. 382)

Tone Kebe v že omenjenem članku O nastanku bele garde za vodiča Italijanov iz Rovt namesto Franca Grdadolnika postavi Pavla Lukana. Ne verjame, da so zaprte jetnike 2. julija zasmehovali belogardisti, saj tedaj še ni bilo bele garde, dopušča pa možnost, da so jih zasmehovali ljudje, naklonjeni organizatorjem bele garde, ki takrat v javnosti še niso nosili uniform.

Med viri svojega pisanja o dogodkih v Šentjoštu Kebe večkrat omeni zapiske Jakoba Žaklja, seveda samo tiste, ki se mu zdijo primerni za potrditev njegove verzije dogodkov. Niti z besedico pa ne pove, da je Žakelj v daljšem zapisu, ki ga je leta 1956 overil pri notarju v Clevelandu, po točkah ovrgel Sajetovo poročilo o Šentjoštu, tudi tisti del o ustrelitvi učiteljice Nagodetove in drugih. Trditev, da sta Stanko Skvarča in Franc Grdadolnik pripeljala Italijane iz Rovt, označi Žakelj za popolno izmišljotino, saj so bili Italijani dovolj dolgo nastanjeni tik gostilne Vrhovec in so lahko sami opazovali ljudi, ki so tja zahajali. Kljub temu pa so vse pustili popolnoma v miru in bi tudi omenjeni dan verjetno nikogar ne aretirali, če ne bi na svojem pohodu v bližini Šentjošta slučajno ustavili Nagodetovo in v njeni torbi našli propagandni material in menda celo nekaj korespondence. V naslednji točki svoje izjave Žakelj zavrne Sajetovo trditev, da so Šentjoščani zahtevali ustrelitev Andreja Tominca, saj so bili Tominčevi na dobrem glasu, čeprav so simpatizirali z OF. Usodno za mladega fanta je bilo, da je ob prihodu Italijanov obračal seno blizu kraja, kjer je bila cesta prekopana in zasekana. Ko je zagledal vojake, je hotel zbežati, oni pa so takoj začeli streljati. (Matija Škerbec, Krivda rdeče fronte, II. del, str. 23). Naj k temu dodamo dejstvo, da so partizani v noči na 10. julij napadli italijansko posadko v Polhovem Gradcu. Italijani, katerim je padel v roke Andrej Tominec, so šli na pomoč oblegani posadki. Bili so torej na bojnem pohodu in vsako srečanje z njimi je bilo lahko usodno.« (Janko Maček, Zgodba o učiteljici Elizabeti, V labirintu vojne in revolucije – Učiteljica Betka Nagode. NSZ 1. dec. 2000, dostop 18. 9. 2023.

PADLI BORCI

1941 – 1945

MOLK JAKOB    NARODNI HEROJ

BONČA FRANC

BONČA IVAN

ISTENIČ IVAN

ISTENIČ FRANC

JUSTIN PAVLE

MALOVRH MATIJA

MIVŠEK RUDI

MIVŠEK ALOJZ

MODRIJAN JAKOB

MODRIJAN ROZALIJA

NAGODE AVGUST

NAGODE FRANC

OTRIN MATEVŽ

ŠEMROV FRANC

TRČEK JANEZ

MIVŠEK STANKO

KRČA FRANC    UČITELJ

VIČIČ NIKOLAJ

TALCI

CORN MATEVŽ

CORN FRANC

JEREB MATEVŽ

KRIŽAJ BERNARD

KOGOVŠEK MATIJA

MALOVRH FRANC

LUKANČIČ MATIJA

NAGODE FRANC

NAGODE JOŽE

NAGODE CIRIL

NAGODE STANISLAVA

TRPIN MATEVŽ

MERLAK FRANC

ŽERJAL ALOJZIJA

KLEMENČIČ FRANC

KRŽIČ CIRIL

RAZLOŽNIK MARTIN

ŽAKELJ NIKOLAJ

ŽRTVE NASILJA

PODOBNIK JAKOB

PODOBNIK JAKOB

HLADNIK FRANC

CIGALE JANEZ

NAGODE BETKA     UČITELJICA

MIVŠEK JOŽE UČITELJ

LEBEN LEOPOLD    MESAR

VRHOVEC TOMAŽ   GOSTILNIČAR

Datum odkritja:  1946

• Milojka Štrukelj Wikipedija.
• Osnovna šola Milojke Štrukelj, Zgodovina   »Kdo je bila Milojka Štrukelj?

Milojka Štrukelj je bila rojena 17. 3. 1925. Odraščala je v slovenski napredni družini v Solkanu. Igrala je klavir, kotalkala in smučala. Bila je vedno nasmejano dekle. Učila se je z veseljem in se zavedala pomena znanja za življenje. Med drugo svetovno vojno so jo Italijani zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju aretirali. Zaprta je bila do kapitulacije Italije. Januarja 1944 je obiskovala tečaj v Cerknem, kjer so tečajnike obkolili in postrelili Nemci.

[…] Naša osnovna šola je bila 19. junija 1962 poimenovana po Milojki Štrukelj.«

[križ]                                                                
NA TEM MESTU JE POKLONILA DOMOVINI 
SVOJE ŽIVLJENJE 27. 1. 1944 KOMAJ 
19-LETA DIJAKINJA 

ŠTRUKELJ MILOJKA
 
IZ SOLKANA
                                                [fotografija]

EŠD: 19653

Na plošči iz svetlega kamna, velikosti 40 x 80 x 15 cm, ki je pritrjena na betonski podstavek, velikosti 50 x 50 x 15 cm, so imena štirih aktivistov OF, ki so bili ubiti aprila 1944 v bližnjem gozdu.

Spomenik stoji tik ob cesti Dobrnič - Železno, na betonskem podstavku 15 x 150 x 30 cm, na levi strani cestišča in okoli 60 m pred hišo s številko Železno 3.

Spomenik so postavili 1970. leta.

V SPOMIN AKTIVISTOM OF

GLAVAN JOŽETU IZ ŽELEZNEGA,

ŠUŠTER ALBINU  - " -

KUŽNIK ALOJZU IZ PODLISCA,

JANEŽ JANEZU IZ PRESKE,

KI SO 29. APRILA 1944 V LIŠKEM GOZDU OMAHNILI V SMRT IN DAROVALI SVOJO KRI ZA NAŠE NOVO ŽIVLJENJE

ZB NOV DOBRNIČ

je bila »za gladkimi skalami« in »na visokem vrhu« v neposredni bližini Idrije od marca do sredine novembra 1943, ko seje združila s CVB pri Tratniku v Čekovniku. Sanitetno postajo št. 1 je vodil bolničar Feliks Kosmač iz Idrije. V njej se je zdravilo ok. 50 ranjencev in bolnikov. Hrano in druge potrebščine zanje so zbirali aktivisti na terenu, predvsem pa žene in dekleta iz Idrije, Idrijske Bele in Čekovnika, in oddajali na javki pri Feliksu Kosmaču v bližini Idrije in pri Juliju Lampetu v Beli. 

Spomenik je kamnit obelisk s pritrjeno marmorno ploščo. Lociran je na mestu v gozdu, kjer je sanitetna postaja delovala. Avtor načrta: Ivo Prelovec

Datum odkritja:  4.7.1966

EŠD 21145

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

NA TEM MESTU JE
OD 18. MARCA DO 15. NOVEMBRA 1943
DELOVALA
SANITETNA POSTAJA ŠT. 1
PRIMORSKE OPERATIVNE CONE.
V NJEJ SE JE ZDRAVILO
OKROG 50 BORCEV

Spomenik je okoli 50 m stran od hiše št. 6, pod cesto, na livadi oz. v opuščenem sadovnjaku. Predstavlja ga prisekan stožec, premera 2,5 m, sestavljen iz lomljenih granitnih kosov - kock, na južni strani visok 80 cm, na severni okoli 30 cm. Na strani, ki gleda proti hiši štev. 6, oz. proti zaselku, je v ta stožec vgrajena granitna izbočena plošča, velikosti 40 x 100 cm z vklesanim besedilom. Na zgornji ploskvi stožca tega spomenika so postavljene tri skale nepravilnih oblik, visoke okoli 1 metra, ki naj bi ponazarjale padle.

Avtor spomenika je arhitekt Boris Kobe, odkrili pa so ga 1979. leta.

Dne 30.7.1943. sta dva od več artiljerijskih projektilov iz cerkvenega zvonika cerkve v Sela Šumbreku (tam je bila italijansko-belogardistična postojanka) zadela hišo Gorenji Podšumberk 6, kjer je bil nameščen štab XV. divizije, kot skupino partizanskih poveljnikov, ki so v sadovnjaku,nedaleč od hiše, sestankovali.

Ivan KAV(u)ČIČ - Nande, nam.polit.kom. GŠ NOV in POS,

Predrag JEVTIĆ - Dragan, komandant XV.divizije,

Milovan ŠARANOVIĆ, nač. GŠ NOV in POS

so bili takoj mrtvi, ostali pa so bili lažje ali težje ranjeni.

Vsi padli partizanski poveljniki so bili oktobra 1943 razglašeni za narodne heroje, po vojni pa so jih prekopali v Grobnico narodnih herojev v Ljubljani.

.

Geslo: herojsmrt123

NA TEM MESTU SO 30.7.1943. PADLI

NARODNI HEROJI NOVJ

MILOVAN ŠARANOVIĆ - ČRNOGOREC

PREDRAG JEVTIĆ - DRAGAN - SRB

IVAN KAUČIČ - NANDE - SLOVENEC

EŠD: NI!

- prva kamnita plošča z vklesanim napisom: Nihče ni mrtev....je velikosti okrog 85 x 165 cm, debelina 23 cm in do nje vodijo tri stopnice;

- druga kamnita plošča z vklesanim napisom Ganoni Vid je velikosti 62 x 78 cm,

- tretja kamnita plošča z vklesanim napisom Hribar in ostali je velika 82 x 150 cm,

- četrta kamnita plošča iz z vklesanim napisom Kikelj in ostali je velikosti okoli 60 x 90 cm,

 - kamniti stebri so prereza  okoli 25 x 25 in visoki 130 cm

Kdo je avtor spomenika. ni znano! Kdaj so ga postavili, prav tako.

Viri: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 62 in 75.

facebook.com/photo/NOB_Slovenije-pomniki_upora

1. plošča:

  NIHČE NI MRTEV, 
  KI PAL V TEMI JE SONČNIM DNEVOM ŽRTEV.

USTRELJENI PO ITALIJANSKEM 
FAŠISTIČNEM OKUPATORJU 
V DNEVIH ROŠKE OFENZIVE 
IN ŽRTVE DOMAČIH IZDAJALCEV
.
2. plošča
HRIBAR ANTON      23.10.1896
LENIČ FRANC           27.7.1900
POZELNIK JANEZ     16.1.1896
JAKIČ ALOJZ             18.8.1885
JAKIČ ANTON            26.9.1914
ŠTEBLAJ JOŽE          6.11.1911
ŠTEBLAJ JOŽE          24.1.1898
OBLAK IVAN                3.6.1923
PURKAT JOŽE           30.8.1903
GLAVAN EVSTAHIJ     5.3.1904
GLAVAN JAKOB          6.7.1874
KIKELJ JERNEJ         23.8.1915
.
3. plošča:

GANONI VID
           8.6.1879
.
4. plošča:

KIKELJ ANDREJ
              29.11.1895
KIKELJ MARIJA
                28.3.1896
TEKAVEC JANEZ
                8.12.1912
.
5. kamnit kvader:

   22.7.
            1942
   23.7.
            1942
   18.7.
            1944
   1.8.
            1944

EŠD: 19651

Na kamniti zid pokopališča so pritrjene kamnite plošče z 78 imeni padlih domačinov, v grobnici pa je pokopanih 49 borcev Gubčeve brigade.

pred kamni je postavljena obrnjena piramida postavljena v spomin 44 padlim neznanim borcem. 

Grobnico sta projektirala arhitekta Jože Zamljen in Pavel Miklič, uredili in odkrili pa so spomenik 1962. leta.

Na zidan podstavek iz klesanega kamna sta postavljena napisna plošča in oporni stebrič s kamnito zvezdo.  Postavljen je bil 15. 5. 1960.

• EŠD 21003

ZLATA SEMENA ČEZ PLAN
 RAZVELI STE V VIHRAH JESENSKIH
TIHO ODŠLI STE NATO.
  NISTE ČAKALI PLODOV.
      ZB NOVAKI 1960
 
V TRAJEN SPOMIN 
BORCEM IN TALCEM IZ
NOVAKOV
PADLIM MED NOB
ZA SVOBODO DOMOVINE
IN BOLJŠO BODOČNOST
SLOVENSKEGA LJUDSTVA
 
     BORCI
JERNEJ PETERNELJ
JANKO KENDA
JOŽE PETERNELJ
JANEZ SEDEJ
JOŽE RAZPET
JOŽE FLANDER
FRANC FLORJANČIČ
JANEZ LAHAJNER
DOMINIK BEVK
VIKTOR PURGAR
JANEZ GATEJ
FRANC LAHAJNER
PETER FLORJANČIČ
ŠTEFAN RASPET
JANEZ KOBLAR
IVAN MEZEK
JAKOB PETERNELJ
CIRIL POTOČNIK
TOMAŽ KOKELJ
PETER KOKELJ
ANTON JERAM
PETER MAŽGON
ŠTEFAN KOSMAČ
NIKOLAJ URŠIČ
 
     TALCI
JANEZ TUŠEK
CIRIL GATEJ
JAKOB JEMECA
NTON PETERNELJ
FRANC PETERNELJ
VENCELJ GATEJ
FRANC GATEJ
IVAN MEZEK
JOŽE PETERNELJ
JERNEJ MAŽGON
JANEZ NEDIŽEVEC
FRANC NEDIŽEVEC
 
     SLAVA JIM!

Spomenik  leži ob pokopališkem zidu in je označena z marmornato napisno ploščo z vklesanimi imeni pokopanih. Avtor načrta: Ivo Prelovec.

Datum odkritja:  1960

BORCEM IN TALCEM PADLIM ZA SVOBODO
                        1941 - 1945

LAVRENČIČ MARJAN     IZ DOBERDOBA
VIKTORJU PURGARJU   IZ GOR. NOVAKOV
JANEZU TUŠKU               IZ DOL. NOVAKOV
JAKOBU PETERNELJU   IZ GOR. NOVAKOV
DOMINIKU BEVKU           IZ GOR. NOVAKOV
FRANCU LAHAJNERJU  IZ GOR. NOVAKOV
LJUDMILI KOSI                IZ LJUBLJANE
AVGUŠTINU PIRIHU        IZ KALA
JUSTINU ŠPIKU               Z BUKOVEGA
EDVARDU COLU              IZ MALEGA BRDA
JANEZU SERJUNU          IZ BUKOVEGA VRHA
DOMINIKU PAGONU        Z BUKOVEGA
KARLU KNEZU                 IZ ŠTEVERJANA
JUREN DOMINIK              IZ GABERJE
ALFONZU MRAKU            S PEČIN
ANTONU RAVNIKARJU    IZ KOPRIVNIKA
JANEZU KRALJU              IZ BEGUNJ
LEOPOLDU DACERJU     IZ LAZ
MATIJI BUICU                   IZ PULE
JAKOBU ŠESTU               IZ BOHIN. BISTRICE
FELIKSU ČERNIVCU        IZ VODIC
ANTONU DOBRAVCU      S KOROŠKE BELE
JOŽEFU ŠEFARINU         IZ ŠTJAKA
VASILIJU KOVALENKU    IZ PLAV
STANISLAVU KATEJU      IZ PLANINE
JAKOBU MIKLAVCU

           IN 26 NEPOZNANIM BORCEM

                                           ZB NOB NOVAKI

Plošča je pritrjena desno od vhoda v stari del Prevalnikove hiše. Posvečena je požigu hiše 16. marca 1945 med bojem Šercerjeve brigade s silami nemškega okupatorja.

Na pročelju je zidan okvir (nekdanje okno), vanj pa je vložena lesena plošča z rdečim napisom. 

Po fotografiji na StreetViewu, plošče tam junija 2022 še ni bilo.

PREVALNIKOVA DOMAČIJA
JE POGORELA 16 MARCA  1945
MED BOJEM ŠERCERJEVE  BRIGADE
S SILAMI NEMŠKEGA  OKUPATORJA