Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
STARI TRG-Doprsni kip Janez Hribar |
Pred vhodom v poslopje OŠ heroja Janeza Hribarja stoji na marmornatem podstavku-stebru višine 130 cm in plošči 35 x 35 cm doprsni bronasti kip Janeza Hribarja. Kip,višine 57 cm, je delo kiparja Zdenka Kalina in je bil odkrit leta 1972. Janez Hribar, rojen 3. septembra 1909 v Ložu, je že pred II. svetovno vojno bil med organizatorji Društva kmečkih fantov in deklet ter kmečko-delavskega gibanja na Notranjskem. Leta 1939 postane član KPD, bel z začetkom vojne eden prvih organizatorjev NOB, sprva namestnik komandanta Šercerjevega bataljona, nato politični komisar bataljona, Notranjskega in Krimskega odreda, Šercerjeve brigade, namestnik političnega komisarja XIV. divizije, nato politični komisar XVIII. divizije ter IX. in VII. korpusa, udeleženec Kolčevskega zbora in član slovenske delegacije na II. zasedanju AVNOJa. Po vojni je opravljal več političnih funkcij v CK ZKJ in vladi LRS, bil minister za kmetijstvo, predsednik Oblastnega ljudskega odbora Ljubljana, več let član prezidija in najvišjih organov KP in zvezni poslanec. Med ostalim je bil tudi pobudnik ustanovitve podjetja Kovinoplastika Lož. Pred podjetjem Kovinoplastika je tudi njegov spomenik. |
Po cesti skozi Stari trg proti Babnemu polju se zavije levo proti OŠ heroja Janeza Hribarja, cesta Notranjskega odreda 32. |
JANEZ HRIBAR ( 1909 - 1967) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 5. november 2019 |
5.11.2019. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Loška dolina |
1637-STARI TRG PRI LOŽU, št.parc. 191/6 |
|
Golušnik, Plošča na nekdanjem Železničarskem domu |
Ploščo je 15.9.1963 vzidal kolektiv Železniške postaje Novo mesto. |
Plošča je bila locirana na nekdanjem Železničarskem domu, Golušnik 86
Dom je zadnja leta propadal in ga je kupil občan in ga trenutno preureja. Plošča je odstranjena in njena usoda ni znana. |
[prva plošča] ZAKAJ V SAMOTI DOM STOJIŠ 15.9.1963 [druga plošča] V TEJ HIŠI JE BIL 15.9.1942 NOVO MESTO |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar 24.2.2021
16.9.2021 D.Divjak |
16.9.2021. 00:00 |
2.8.2025. 12:54 |
16.9.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 30.11.2022, dodal fotografijo 3 in dopolnil Besedilo na spomeniku |
— |
Novo mesto |
K.o.: 1457 - ŽDINJA VAS, št.parc.: 552/4 |
|
Prvenci |
Marca 1945 so se zapletli v boj partizanski kurirji in gestapovci pri Francu Strelcu. Padli so Božo Žnidarič, Ciril Kranjčič in Anton Hrga. V kraju stoji spominsko obeležje, posvečeno štirim kurirjem, ki so padli 4. marca 1945. Postavili so ga vaščani Prvencev in Strelcev ob 30. obletnici osvoboditve, leta 1975.
|
Pred stavbo PGD Prvenci - Strelci, Prvenci št. 9a.
Koordinate: 46.41129, 15.95898. |
NA TEM KRAJU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
R. Zupanec, 16. 5. 2024 |
16.5.2024. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, popravil lokacijo spomenika, dodal tri fotografije in koordinate. |
— |
MARKOVCI |
404 PRVENCI, 245/4 |
|
Kranj - Spomenik v NOB padlim športnikom in telovadcem |
OPIS SPOMENIKA: Spomenik predstavlja 220 cm visokega bronastega atleta, ki stoji na granitni plošči z vklesanim posvetilom. OPIS DOGODKA: V občini Kranj je dalo svoje življenje za svobodo in domovino mnogo znanih športnikov in telovadcev. Spomenik, ki je bil odkrit 1. avgusta 1963, je postavilo ŠD Triglav Kranj. Izdelal ga je kipar Lojze Dolinar. Podstavek z napisom je bil dodan 27. oktobra 1984. VIRI: Pomniki narodnega osvobodilnega boja v občini Kranj, str. 50. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 229. EŠD: 21692, memorialna dediščina |
Spomenik je na stadionu v Kranju |
PADLIM ŠPORTNIKOM 1941 - 1945 . MEDALJA PADLIM ZMAGOVALCEM JE SVOBODA ŽIVIH B. PISK ŠPORTNIKOM OBČINE KRANJ PADLIM V NARODNO OSVOBODILNI BORBI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Boris Cugelj, krajevna organizacija ZB Vodovodni stolp |
— |
— |
— |
Bronasti kip atleta |
Kranj |
2101 RUPA, 307/1 |
|
Alojz Zorko, Svetina |
— |
Pokopališče Svetina |
ZORKOVI SIN ALOJZ * 24.4.1928 + 21.11.1944 PADEL V PARTIZANIH ZA DOMOVINO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
24.2.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografijo in opis, 18.7.2022. |
družinski nagrobnik |
Štore |
— |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.45 |
— |
Pred OŠ Jožeta Moškriča |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV AVTOOBNOVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018 |
— |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
Jarška 34 |
|
Livade |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik |
— |
— |
— |
— |
Hrvaška |
— |
|
STIČNA - spomenik narodnemu heroju Jožetu Kovačiču |
EŠD: 24429 Levo od vhodnih vrat v hišo, na višini okoli 2,5 m sta pritrjeni dve kamniti plošči. Na zgornji je doprsni portret narodnega heroja, pod njim pa druga plošča z vklesanim sporočilom, odkrita 6. junija 1958. Rezljana hrastova skulptura, na nizkem betonskem podstavku, predstavlja skupino partizanov Stiške čete s komandirjem Jožetom Kovačičem (1916 - 1942), stoji na namensko urejenem prostoru, zahodno od rojstne hiše narodnega heroja Jožeta Kovačiča, na naslovu Stična 61. Skulptura je delo Petra Jovanoviča, postavljena 1978. leta. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 87-88. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 107. |
Ivančna Gorica - Štična 61. |
TU SE JE RODIL IN ŽIVEL NARODNI HEROJ JOŽE KOVAČIČ 1916 - 1942
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 1.10.2017 |
— |
— |
— |
hrastova skulptura, portret iz brona, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1810, parc. št. 88/3 |
|
Kip Jožeta Zupana - Ježka |
OŠ Koroška Bela je po drugi svetovni nosila ime Jožeta Zupana Ježka. Njegov kip je bil sprva postavljen pred osnovno šolo, sedaj pa se nahaja v avli šole. Po podatkih arhiva ZB NOB Jesenice naj bi se na steni objekta nahajala tudi spominska plošča učencem šole, padlim v NOB, vendar njena usoda ni znana. V knjižnici šole se nahaja še kip Pavleta Zidarja Jaka Torkarja in Zidarjev portret. nedokončano |
Avla osnovne šole Koroška Bela, Koroška Bela 2. |
Jože Zupan - Ježek 1928--1944 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 28. 8. 2011, dopoolnil Marko Gričar, 27. 4. 2017. |
— |
— |
— |
Kip |
Jesenice |
2178 KOROŠKA BELA, 277/9 |
|
Spomin žrtvam medvojnega nasilja |
. |
Cerkev sv. Lenarta na Črnem Vrhu, skrajni južni del pokopališča |
Na petih ploščah iz črnega marmorja je naštetih nekaj deset imen žrtev medvojnega nasilja |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 19.11.2017 |
— |
— |
— |
Plošče iz marmorja |
Dobrova - Polhov Gradec |
1985 ČRNI VRH, 15/8 |
|
Spominska plošča na Selakovi hiši |
Spominska plošča na Selakovi hiši v Jarčji Dolini pri Žireh je posvečena ustanovitvi kurirske postaje G-36 prve relejne linije. Odkrili so jo 26. oktobra 1980, dostop do hiše s Sela pri Žireh. Relejna kurirska postaja G-36 je bila ustanovljena januarja 1944 in je bila priključena prvi relejni liniji. Največ je delovala na levi strani Sore v Jarčji Dolini. Kurirji so vzdževali zveze s kurirskimi postajami P-35 v Poljanah pri Cerknem, G-3 v Martinj Vrhu v Selški dolini, G-5 na Gabrški Gori ter s sedeži političnih organov v Žireh, na Ledinah in na Sovodnju. Na postaji se je zvrstilo 20 kurirjev, njen prvi komandir je bil Miloš Mlinar, v letu 1944 je bila nekaj časa komandirka postaje kurirka Vera Panjan iz Stare vasi pri Žireh. Postaja je delovala neprekinjeno do 19. marca 1945, zatem je bila le še javka za primorske in gorenjske kurirje. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 156-157. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/jar269ja-dolina.html Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Na gospodarskem poslopju pri hiši Jarčja Dolina 20A, Žiri |
NA TEM PODROČJU JE V ČASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA G – 36 KURIRJI IN ZZB NOV 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Žiri |
K. o. 2020 Ledinica, parc. št. 153/2 |
|
Spodnji Log |
Na nizkem kamnitem podstavku je svetel kamen z vklesanim napisom, posvečenim petim v NOB padlim domačinom. Spomenik je delo arhitekta Alberta Sušnika, odkrit je bil leta 1972. EŠD 26024 |
Vzhodno ob hiši Spodnji Log 8. |
* POTISEK FRANCI 1941.1945 SP. LOG |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 19. 7. 2019 |
— |
— |
— |
— |
Litija |
1834 KONJ, 1244/6 |
|
Spomenik na pokopališču. |
— |
Pokopališče Zgornja Rečica. |
TU SO POKOPANI BORCI NOV*BREČKO MARTIN*GORIŠEK ALOJZ*KVEDRIČ
FRANC*IN ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA*HRIBAR FRANC*HRIBAR LEOPOLD*HRIBAR
MARIJA*RAMŠAK FRANC
SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik |
27.3.2021. 00:00 |
— |
— |
Zložene plošče z vazo. |
Laško |
1022 REČICA, 209/5 |
|
Spominska plošča Rodetovi družini na Velikem Mlačevem |
Spominsko ploščo je postavill občinsko odbor ZB NOV Grosuplje, odkrili pa so jo 29. oktobra 1955. Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, ur. Lojze Kikelj, DIC - tozd Grafika Novo mesto, Grosuplje, 1987, str. 112. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 108. |
Veliko Mlačevo 2 |
Iz te hiše so padli v NOV za domovino Rodetovi: oče Jernej 21. 8. 1883 - 7. 11. 1943 sin Franc 2. 10. 1913 - 26. 10. 1943 sin Janko 29. 1. 1920 - 29. 6. 1944 hči Francka 11. 11. 1921 - 28. 3. 1943 hči Zalka 26. 9. 1923 - 11. 3. 1943 Slava njim! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Simon Veselič, 30. 11. 2017 |
— |
— |
— |
partizanski spomenik |
Grosuplje |
1790 SLIVNICA, 1223/2 |
|
Partizanska bolnica - Bela |
Spominska plošča odkrita leta 1988 ZB Godič-Kamniška Bistrica. Na pobudo SPT Davovec in sodelovanju KZD Triglav je bila točka partizanske bolnice obnovljena leta 2015. 30 metrov od same lokacije - partizanska bolnica, teče nestalen slap - slap Bela. Temna marmornata plošča na kraju, kjer je delovala od jeseni 1943 do 1945 partizanska bolnišnica Bela. V njej je umrl Oto Hinds (1917-1944) iz Colorada v ZDA, pilot sestreljenega letala B 17 na Mali planini. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 49. EŠD 20861 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Do mesta Partizanske bolnice vodijo označene stezice, ki se odcepijo od planinske poti k slapu Orglice. Od parkirišča do mesta bolnice je približno pol ure hoda. Pod jugovzhodnim pobočjem Špecarce. |
Od l. 1943 - l. 1945 je tu delovala partizanska bolnica - BELA. V njej je umrl Ameriški pilot Otto Hinds iz Colorada 14.10.1917 - 20.7.1944. KD ZZB NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivec |
— |
— |
— |
Granitna plošča z vklesanim napisom |
Kamnik |
1891 ŽUPANJE NJIVE, 873/174 |
|
Spominska plošča relejna kurirska postaja G-23 |
.Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Parkirišče z zapornico v Dolu, izhodišče planinske poti na Stegovnik. Plošča je na hišnem vogalu. |
Na tem področju je v času NOB delovala relejna kurirska postaja G-23 Kurirji in ZZB NOV 1980 |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 16.8.2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča na stanovanjski hiši |
Jezersko |
2077 SPODNJE JEZERSKO, 179/1 |
|
Zgornje Jezersko - Partizanska bolnišnica Krtina |
OPIS SPOMENIKA: Ohranjena kot spomenik v strmi soteski nad Komatevro, ki sodi že v naselje Spodnje Jezersko. OPIS DOGODKA: Bolnišnica je bila zgrajena in tudi kraj izbran po zamisli borca Antona Štirna z Zg. Jezerskega 135. Bolnica je bila prvenstveno namenjena za zdravljenje borcev II. Bataljona Zahodnokoroškega odreda. Gradbeni material so razžagali na žagi pri Viktorju Robniku, ki pa je bil tedaj pri partizanih na Koroškem. Vse prevoze je opravil aktivist Matevž Debeljak, ki je bil v Komatevri gozdni čuvaj. Bolnišnica je imela tloris 350 cm x 350 cm. Spredaj na pročelju je bila visoka 400 cm, v kapu pa 210 cm. V leseni baraki je bil pograd v dveh etažah, pred njim pa ognjišče. Od septembra 1944 do januarja 1945 se je v bolnišnici zdravilo kakih 25 do 30 laže pa tudi teže ranjenih borcev. Tudi drugače oboleli borci so dobili v »Krtini« potrebno nego in zdravila. Ranjenci in oboleli so prihajali v bolnico po kurirskih zvezah, in to pretežno s Koroškega. Teže ranjene so nosili borci po več dni celo iz Kort in Obirskega. Posebno pozimi, v visokem snegu, je bil prenos ranjencev zelo težak. Bolnico so oskrbovali izključno Jezerjani. Za to je skrbela gospodarska komisija pri OF. Tudi za sanitetni material so skrbeli terenski aktivisti. Le nekatera specialna zdravila in instrumente so prinesli iz Kranja. Bolnišnica je bila dovolj oddaljena od prometnih poti in naselij, pa tudi dobro prikrita je bila v ozki in strmi soteski; v globokem snegu je bila le stežka dostopna. Gotovo bi dočakala konec vojne, če njen položaj ne bi bil izdan. 13. januarja 1945 so belogardisti na Sp. Jezerskem št. 19 pri Hudinu ustanovili svojo postojanko. Tako so se v patruljah razpršili po okolici, da bi poizvedovali za partizani, ki se morda zadržujejo na njihovem terenu. V večernih urah istega dne so belogardisti napadli bolnišnico. K sreči je bilo v njej ta dan le nekaj ranjencev in bolnikov; med bolniki je bila tudi žena komandanta Ahaca. Vsem, razen Stanku Grošlju, se je posrečilo pobegniti. Grošlja, ki se je v »Krtini« zdravil zaradi hude rane na ledjih, so belogardisti pred bolnico ustrelili, barako pa zažgali. Strežno osebje v partizanski bolnišnici »Krtini« so sestavljali domačin Anton Štirn kot intendant, Franc Flegar iz Domžal kot bolničar, Jože Mali iz Sel kot kuhar, ter Božo Arizanović, po rodu Srb iz Prokuplja. Po uničenju bolnišnice se je strežno osebje z rešenimi ranjenci in bolniki pridružilo bataljonu Zahodnokoroškega odreda, ki se je ta čas mudil v Kortah na Koroškem. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, 1975 Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, str. 102-103. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 219. Bolnišnico »Krtino« je na pobudo in stroške krajevnega odbora ZB NOV Jezersko obnovil v juniju 1951 Anton Štirn.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Po glavni cesti mimo gostilne Kanonir in pri zaselku Bajte zavijemo levo preko manjšega mostu. Na tem mestu je tudi tabla za bolnico Krtino. Pot nadaljujemo po ožji asfaltni in nato po makadamski cesti mimo Kamnoloma in Robnikove domačije. Čez čas zavijemo na stezo, ki nas po kakšnih 10 minutah hoje po lesenih stopnicah pripelje k bolnici. |
PARTIZANSKA BOLNICA »KRTINA« ZGRAJENA SEPTEMBRA 1944 POŽGANA JANUARJA 1945 OBNOVLJENA JUNIJA 1951 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Barbara Šemrov |
— |
— |
— |
Partizanska bolnica s spominsko ploščo |
Jezersko |
2076 ZGORNJE JEZERSKO, 235 |
|
Šestim padlim borcem na pokopališču |
Sedanji spomenik, odkrit leta 1984, nadomešča spomenik, ki je bil postavljen leta 1956, pa je zaradi slabe izdelave pričel razpadati. EŠD 9871 |
Spomenik se nahaja na pokopališču v Cerkljah, na koncu glavne pokopališke poti, na južnem robu pokopališča, ob zidu, nasproti vhoda na pokopališče. |
TRAJEN SPOMIN PADLIM BORCEM V BORBI ZA SVOBODO 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič in Stane Preskar, 5. 6. 2018, nedokončano
S.Gradišnik,15.10. 2023 |
15.10.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik - dopolnil ime spomenika |
granitna plošča z vklesano petokrako zvezdo |
Brežice |
3076/1 k.o. Cerklje |
|
Everist Silič |
Sistory: Ivan Evarist Silič, Oče: Rihard, Mati: Karolina, Datum rojstva: 27.12.1912, Kraj rojstva: Miren, Datum smrti / izginotja: 04.04.1945, Kraj smrti / izginotja: Gora pri Idriji, , Kraj pokopa: NULL |
Pokopališče v Pincah tik pred mejo, ob odcepu ceste na avtocesto. Grob se nahaja povsem spredaj. |
DRUŽINA SILIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
28.5.2023 bb |
28.5.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lendava |
— |
|
Stožice, pokopališče, Ovčak Nada |
SIstory navaja Ime in priimek: Marija Nada Ovčak, Oče. Matej, Mati: Marija, Datum rojstva: 13. 03. 1926, Kraj rojstva: Mala vas, Ljubljana, Kraj bivanja: Stožice, Poklic (soc. status): dijak, Datum smrti/izginotja: 25. 06. 1943, Kraj smrti/izginotja: Žužemberk, Kraj pokopa: Lj.-Stožice. »Naša hrabra narodna vojska s svojimi odredi, brigadami, divizijami in korpusi, opremljena z modernim orožjem, ki ga je iztrgala iz rok italijanskemu okupatorju, iz dneva v dan maščuje okupatorjeve zločine. Maščuje umorjeno Beceletovo mater2, Majcnovo mamo3, Gorenjko Milko4, našo borko Mlinarjevo5, Nino Borovo6, Sivko7, Lenko8 iz Mokronoga, Kastelčeve tri9 iz Bršljina, 17-letno bolničarko Nado10 ter 20-letno Pavlo11 in mnoge druge, ki so padle pod krvavo roko fašističnih psov. 10 Nada Ovčak iz Stožic pri Ljubljani. padla 26. julija 1943 pri Žužemberku kot bolničarka Cankarjeve brigade.« (Navodila glavnega odbora SPŽZ z dne 20. januarja 1944 za 8. marec, Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, II–1, Zbornik dokumentov, člankov in spominov, Ljubljana: Založba Borec, 1970, str. 249, 252) »DUČEK Nada, partizanka bolničarka 1. čete 3. bataljona Gubčeve brigade. Rodila se je 13. marca 1926 v Mali vasi, Ljubljana Bežigrad, dijakinja. 27. julija 1943 je bila med boji za Žužemberk težko ranjena. Legionarji MVAC so jo ujeli in v Žužemberku mučili do smrti.« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, str. 81) »Popravki tiskarskih in vsebinskih napak iz 1. knjige Zločini okupatorjevih sodelavcev, Ljubljana 1995 str. 81 DUČEK Nada napačno: DUČEK Nada pravilno: OVČAK Nada, celotno besedilo se prenese na str. 158 za OŠABEN Marjanom« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenc, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 629) Iskalnik grobov Žale, Stožice, https://grobovi.zale.si/# , ponudi podatek za Matevž Ovčak. geslo: AFŽ |
Pokopališče Stožice, Ljubljana, Oddelek: [2], Vrsta: [2], Grob: [1]. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
10.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1735 Stožice, parc. št. 670
|
|
Opatje selo, Spomenik NOB |
Kamnit steber iz obdelanega kamna je postavljen na tlakovano ploščad. Na sprednji strani so pritrjene štiri kamnite plošče z imeni padlih. Avtor Anton Uršič. Postavljen je bil 22. 7.1 961.
|
Spomenik stoji v parku ob glavni cesti, v severozahodnem delu vasi, preko ceste hiše Opatje selo 14 |
prva plošča zgoraj |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, Lanko Marušič, 19.7.2020
7. februar 2021 - dopolnil D.Divjak |
24.4.2023. 00:00 |
— |
7.2.2021 - dopolnil podatke D.Divjak
5. 2. 2022 dodal sliki M. Hladnik
M. Kermavnar, 27.9.2022, napis na spomeniku |
Spomenik |
Miren - Kostanjevica |
K.o.: 2328 - OPATJE SELO, št. parc.: 3624 |
|
Otto Hinds |
Zavezniški pilot, Američan, ki je umrl v partizanski bolnici Bela. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 49. |
Približno 100m od mesta Partizanske bolnice proti strugi potoka Bele je grob Otto Hinds-a. Do groba in do mesta Partizanske bolnice vodijo označene stezice, ki se odcepijo od planinske poti k slapu Orglice. Od parkirišča do mesta teh točk je približno pol ure hoda. |
Tu je bil 21. julija 1944 pokopan Otto Hinds. Zavezniški pilot, Američan, ki je umrl v partizanski bolnici Bela. ZB Kamn. Bistrica - Godič, 11.V.1988 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivac |
— |
— |
— |
V naravno skalo je namontirana medeninasta plošča |
Kamnik |
1891 ŽUPANJE NJIVE, 873/174 |
|
Sveti Anton na Pohorju, Spominska plošča na Ebjenkovi domačiji |
Spominska plošča, posvečena trem padlim partizanom leta 1943. Ebjenkova družina je imela med vojno odprta vrata za vse borce, tukaj je
delovala tudi kurirska postaja. Konec novembra 1943 se je v hiši zbrala skupina
borcev, na enkrat so hišo obkolili Nemci. Iz hiše je skočil zdravnik Drvenik, ki
so ga Nemci ubili. Ostali borci so se skrili v bunker, ki je bil pod kuhinjskem
podom. Nemci kljub temeljiti preiskavi niso našli nikogar. Gospodinjo so dolgo
zasliševali in ji grozili.
Odkrita 1958.
|
Na pročelju pritlične stanovanjske hiše, Sveti Anton 111 (prej Planina 57). |
V TEJ HIŠI PADLI ROD, KI TU PREBIVA, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 20.5.2011, M. Hladnik 17.11.2020
D. Divjak 31.5.2025 |
31.5.2025. 00:00 |
— |
Dopolnil z besedilom M. Hladnik 17. 11. 2020
D. Divjak dopolnil podatke 31.5.2025 |
Spominska plošča |
Radlje ob Dravi |
K. o.: 816 PLANINA, št.parc.: 499/5 in 499/1 |
|
Heroj Jože Gregorčič, Škofja Loka |
Spomenik narodnega heroja in španskega borca Jožeta Gregorčiča – Gorenjca.
Celopostavno, 2,55 metra visoko skulpturo iz litega belega betona je izdelal med služenjem vojaškega roka leta 1975 kipar kipar Predrag Građanin iz Beograda. Spomenik v parku vojašnice je bil slavnostno odkrit 25. oktobra 1975. Odkrila ga je narodna herojinja Mira Svetina, ki je Gregorčiča osebno poznala in je ob odkritju govorila o njegovem življenju in delu. Leta 2012 je v okviru programa Evropske komisije za mlade skupina prostovoljcev iz šestih držav Evrope opravila nujno sanacijo, ker je bil v zelo slabem stanju. Obnovili so pol obraza, v novo Gregorčičevo dlan pa so namesto granate stisnili jabolko. Tlakovana je bila okolica spomenika. Park je bil odprt 1. septembra 2012 in je prosto dostopen. Vojašnice in muzeja ni več.
26. aprila 1969 je bil v vojašnici odprt spominski muzej Jožeta Gregorčiča - Gorenca. Tako se je mesto oddolžilo spominu heroja, po katerem se je vojašnica imenovala.
geslo: vojska123 |
V parku nekdanje vojašnice (Jožeta Gregorčiča) Škofja Loka, Partizanska cesta 1D |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 30.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
D.Divjak 9.1.2024 |
9.1.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil opis 9.1.2024 |
Kip |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 82/39 |
|
Borcema Zidanškove brigade. |
— |
Pri Braslovškem jezeru levo, mimo drevesnice.
Spomenik je blizu Bošnaka in Rovšnika. |
NA TEM MESTU STA SEPTEMBRA 1944 PADLA V BORBI Z NEMCI
KREČA ANTON IN NEZNANI PARTIZAN. BORCA ZIDANŠKOVE BRIGADE.ZZB Braslovče. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, nedokončano. |
14.5.2021. 00:00 |
— |
— |
Monolit. |
Braslovče |
986 PODVRH, 1209/1 |