| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spomenik NOB Šared - Sv. Jakob |
Spomenik dvem žrtvam nemške ofenzive 2. in 3. oktobra v Istri, s katero so hoteli uničiti partizansko gibanje. Bila je zelo huda in pustila za seboj veliko žrtev in požganih hiš. Spomenik so postavile lokalne upravna in družbeno-politične organizacije leta 1948 na mestu, kjer so bile žrtve ubite. Sodi v skupino prvih povojnih spominskih obeležij, ki so si jih zamislili in izdelali domači mojstri - kamnoseki, zidarji... EŠD 7258 |
Ob cesti Šared - Baredi, nasproti cerkvice Sv. Jakob. |
V SPOMIN PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA: POROPAT ANTON BRAJKOVIČ STANKO BERNETIČ MARJAN PADLI 2. X. 1943 HVALEŽNO LJUDSTVO SE VAS BO SPOMINJALO SMRT FAŠIZMU - SVOBODA NARODU |
— |
— |
— |
— |
Vlasta Beltram, 6. 3. 2017 |
— |
— |
— |
Stoječe obeležje |
Izola |
2715 CETORE, 2947/13 |
|
VELIKE LAŠČE - spomenik revoluciji in narodnoosvobodilnemu boju 1941 - 1945 |
EŠD: 26270 Spomenik ima obliko kvadrastega kamnitega stebra, velikosti 1,80 x 0,60 x 0,20 m, na katerem je zgoraj izklesan relief plamenic in zvezde, v spodnjem delu pa je v okroglo zglajeno ploskev vklesano posvetilo. Avtor spomenika je arhitekt Vlasto Kopač, odkrili so ga 1980. leta. |
V Velikih Laščah tik nad cesto ob Levstikovem trgu 1. |
SPOMENIK REVOLUCIJI IN NARODNOOSVOBODILNEMU BOJU 1941 - 1945 V TEH KRAJIH |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 26. 7. 2013, 16. 4. 2017; T.Bizjak-19.2.18. |
— |
20.10.2025. 22:08 |
— |
Spomenik |
Velike Lašče |
k.o. 1717, parc.št.:2138/2 |
|
Potok, Spominska plošča KPS |
Pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita leta 1964) je vzidana na hiši, v kateri je bil od septembra 1944 do marca 1945 sedež oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko, zaradi česar so Nemci hišo 24. marca 1945 požgali. Spominsko ploščo so odkrili 22. julija 1964.
|
Plošča je vzidana na vhodni fasadi hiše Potok 2 (Pri Ocvirku). Do Ocvirka se pride tako: V Zalem Logu zavijemo na cesto za Davčo in Cerkno. Po slabih 2 km opazimo na levi smerokaz za omenjeno domačijo. Edina hiša je na koncu 1,5 km strme asfaltne ceste. |
V TEJ HIŠI JE BIL, OBLASTNI KOMITE KPS, ZA GORENJSKO OD 18. IX. 1944 DO 23. III. 1945 OKUPATOR JE, HIŠO POŽGAL 24. III. 1945. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
Spremembe, dopolnila, popravki: povezava na Geopedia.Vorld ne deluje. Dodal en presledek med _ in x , da se vidi celoten tekst zapisa, ker je povezava drugače predolga. MKER |
M. Kermavnar, Lado Nikšič 22. 5. 2020 |
19.12.2021. 00:00 |
20.9.2025. 05:44 |
Spomladi 1944 je pri Ocvirku v Davči nastala terenska apoteka, ki je kasneje dobila ime Sever in se je s kratico imenovala TAS. Ustanovil in vodil jo je Ivan Toporiš. Oskrbovala je bolnišnico nad Podlonkom, SVPB Franja in centralno apoteko korpusa, ki je bila pri Gačniku nad Dolenjo Trebušo. TAS se je v glavnem oskrbovala v Kranju v lekarnah Rauh in Šavnik. Več pošiljk je prišlo tudi iz lekarne v Št. Vidu ob Glini na Koroškem, nekaj z Dunaja, ena pa celo iz Prage. TAS se je (po še ne preverjenih podatkih) kasneje preselila od Ocvirka k Špehovi domačiji. V začetku marca 1945 (pravilno 3. januarja) so domobranci iz posadke pri Sv. Križu ujeli Ivana Toporiša in dva spremljevalca, jim zaplenili sanitetni material, ki so ga nesli od Jamnika ter jih pri cerkvi v Lajšah zverinsko ubili. Po likvidaciji te domobranske zločinske postojanke se je promet na tej poti živahno obnovil.
Po viru: Loški razgledi (Ciril Zupanc, Partizanske enote in borbe v Selški dolini 1943-1945,str. 243), podatke priskrbel Franc Podnar, tu zabeležil Lado Nikšič, 27. 1. 2021, glej tudi https://www.geopedia.world/#T281_F2518:152_ x1577368.1584365424_y5817646.5458045965_s13_b362
Slike in besedilo na plošči J&M Luštrek 19. 12. 2021 |
Spominska plošča |
Železniki |
K. o. 2072 Zali Log, parc. št. *75 |
|
SV.VID (ŽILCE) - spomenik žrtvam FN iz Velikih Blok in Radleka |
Spomenik ustreljenim talcem je izdelan iz svetlega marmorja, sestavljajo ga talne plošče s tremi napisi ter iz pokončnega dela. Leva stran, z napisi imen in priimkov talcev iz Velikih Blok ter desna stran z imeni in priimko talcev iz Radleka. V sredini je steber, ki na stranskih površinah nosi stlizirane veje. Levo in desno sta ob spomeniku dve omoriki. https://obelezja.wordpress.com/2018/03/14/sv-vid-pokopalisce-spomenik/foto Miloš Toni |
V središču naselja je ob cerkvi pokopališče. Obeležje je na desni strani od vhoda na pokopališče, tik ob zidu.. |
Leva talna plošča srednja plošča desna talna plošča USTRELJENI ŽRTVAM USTRELJENI 30. ITALIJANSKEGA 13. JULIJA OKUPATORJA AVGUSTA 1942 PADLIM 1942 PRI ZA SVOBODO PRI VASI SLOVENSKEGA VASI VELIKE BLOKE NARODA RADLEK . Leva stran spomenika MARTIN HRIBLJAN ANTON HITI JOŽE PERHAJ JANEZ ROT ANDREJ RUPAR ALOJZ ŠTRUKELJ ANTON ZALAR JOŽE ZALAR . Desna stran spomenika LUDVIK HITI ANTON INTIHAR JANEZ IVANČIČ FRANC KOROŠEC JANEZ KOROŠEC JOŽE MAČEK FRANC MEDEN ALOJZIJ MILAVEC ALOJZ OLHOFER JOŽE STRLE ANTON ŠIVEC FRANC ŠIVEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 5.april 2020, dopolnila T.Bizjak in P. Strajnar 15.9.2020 |
5.4.2020. 00:00 |
— |
— |
kamen, beton - grobišče,nagrobnik |
Cerknica |
k.o.:1654 - Žilce, št.parc.:*7 |
|
Lož
, grob partizana Jožeta Mlakarja |
Jože Marolt je bl rojen 27. julija 1928 in je ob začetku vojne imel 13 let. Septembra 1943 je odšel v partizane. Mati Ana je bila kuharica v rajonskem odboru v Loški dolini in je mladi Jože ob vstopu v partizane bil takoj vključen v enoto VDV, katere sedež je bil v Pudobu, kasneje v Osilnici. Ves ta čas je bil intendant. 27. februarja 1945 se je po opravljeni nalogi vračal iz Loške doline preko Babnega Polja v Prezid, kjer so ga v bližini pokopališča v Prezidu zadeli streli domobrancev iz smeri Vražjega vrtca. Ranjen v nogo se je umikal mimo hiš v bližnji gozd, toda domobranci so mu sledili. Branil se je , dokler je imel strelivo, nato so ga ujeli in kruto zaklali. Kot intendant je moral redno poročati v štab VDV, ki se je nahajal v območju Gorskega Kotarja. Ker ni bilo več njegovih poročil, so ga nadrejeni (Bine Logar iz Logatca) najprej iskali doma, v Ložu. Ker se tudi domačim ni javil, so predvidevali, da je padel. Mati je začela poizvedovati o njegovih zadnjih dnheh in sledila informacijam od Iga vasi, Babnega Polja do Prezida.. Tu je od domačinov izvedela, da se je mlad, ranjen partizan umikal v gozd pred domobranci. malo kasneje se je slišalo streljanje, nato le še tišino. Vaščani so materi Ani pokazali smer Jožetovega umika. takrat je bil z njo nejn mlajši sin, 11-letni Ivan. Ker so se domobranci še zadrževali v okolici Pezida, so malega Ivana vaščani skrili v klet med krompir. Mati je nato sama odšla v gozd in našla mrtvega sina. To je bilo 14. marca 1945. Bližnji Čabar je takrat bil že osvobojen. Domačini Babnega Polja so ga prepeljali v svojo cerkvico in od tu esta ga stric Matevž Mlakar in mladoletni Jernej Zabukovec peljala proti Ložu. Na pudobskem mostu jih je ustavila skupina domobrancev, med njimi Miro Kraševec-Kukec. Zahteval je, da odpreta krsto in se po ogledu pohvalil, da so "tega" ubili že pred 14 dnevi v Prezidu. Takrat že delujoča komisija za vojne zločine je dokumentirala Jožetovo smrt s fotografijo v Babnem Polju. Iz nje je razvidno, kako so ga umorili. Potrjeno je, da ga je umorila "Črna roka", ki jo je vodil Kukec. Jože je bil pokopan na pokopališču v Ložu. Vir: V spomin mlademu partizanu Jožetu Mlakareju, Obrh, 2016, št 1, str.42 https://obelezja.wordpress.com/2023/01/23/loz-pokopalisce-mlakar-joze/Avtor: Miloš Toni |
Na lokalnem pokopališču v desnem vogalu ob samem zidu pokopališča. |
M L A K A R KOLARJEVI JOŽE 1928 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 17.2.2023 |
17.2.2023. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Loška dolina |
Na lokalnem pokopališču v desnem vogalu ob samem zidu pokopališča. |
|
Stražarsko mesto na Pugledu |
STRAŽARSKO MESTO št. 1: iz smeri Podlipoglav proti vrhu TIP: betonski podstavek in plošča STRAŽARSKO MESTO št. 2: varovalo dostop iz smeri Lipoglav in mesto bojev 23. 3. 42 II. štajerskega bataljona proti fašistom. TIP: betonski podstavek in plošča Vir: ZB Sostro |
V strmini 250 m Z od spomenika na Pugledu.
46,010N 14,633E |
[zvezda] STRAŽARSKO MESTO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 28. 1. 2022 |
27.4.2025. 00:00 |
— |
Dodal fotografiji Franca Štibernika. M. Hladnik 15. 4. 2022 |
plošče |
Ljubljana |
K. o. 1775 SOSTRO, parc. št. 1012 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.42 |
Na zemljevidu MOL ima steber številko 38. |
Pri odcepu poti proti spomeniku v Gramozni jami, Žale, Ljubljana. |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE VEDROG |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po posnetkih in podatkih Mojce Župančič. |
19.9.2023. 00:00 |
— |
Na zemljevidu PST je to 37. ali 38. steber.
M. Kermavnar, 19.9.2023, dodal fotografiji 2 in 3/1 |
Betonski steber |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 565/4 |
|
Spomenik Janku Puclju-Cenetu |
Blizu Golobovih, pod Jančetovo hišo, je zaradi nemške zasede izpeljan uboj mladega ilegalca iz Kranja, Janka Puclja-Ceneta. Kamnito spominsko znamenje je bilo odkrito 20. junija 1985. VIRI: KS Struževo, zbornik EŠD: 21470, memorialna dediščina |
Ob cesti v Struževem pri Kranju, pod Jančetovo hišo, blizu Golobovih. |
JANKO PUCELJ-CENE ČLAN OKROŽNEGA KOMITEJA KPS KRANJ PADEL V STRUŽEVEM 10. 12. 1942 KS STRUŽEVO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kozina in Ladislav Nikšič |
— |
— |
M. Kermavnar, 12.5.2023, dodal fotografijo 3/1 in uredil status |
granitni blok |
Kranj |
2098 STRUŽEVO, 84/1 |
|
Zapor Porte Azzuro, Livorno(Forte Longone) |
Geslo: zapor123, nedokončano123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak, 16.5.2024 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Kapelski Vrh, spomenik padlim borcem v NOV in žrtvam fašizma |
Prebivalci Kapelskega vrha in okolice so se v precejšnjem številu priključili borcem za svobodo. To nam dokazuje velik krvni davek, ki so ga žrtvovali prebivalci teh krajev. V bivši občini je izgubilo življenje skupaj 39 ljudi, od tega jih je 13 padlo, 26 pa jih je bilo ustreljenih kot talcev. Večina talcev je bila ustreljenih na domačih tleh, to je v Slovenskih goricah. Največ ljudi je žrtvovala vas Hrastje Mota in sicer 9, iz Očeslavcev pa jih je bilo 7. Največ so jih ubili zadnje leto vojne, to je spomladi 1945. Spomenik je bil odkrit leta 1954.
Spomenik je bil preseljen na pokopališče Kapelski Vrh. |
V središču naselja, ob parkirišču je manjši park s spomenikom, v bližini je trgovina Mercator. |
VSI TIHI MRTVI ŽRTVAM NOB IZ BIVŠE RADENSKE . |
— |
— |
Premaknjeni spomeniki |
— |
D.Divjak 21.junij 2020 --
Dopolnil D.Divjak, 16. november 2020, 30. november 2020 --
dopolnl M. Hladnik 5. 12. 2020 --
S.Gradišnik, 18. 10. 2023 -- |
2.10.2024. 00:00 |
30.11.2025. 18:55 |
16.11.2020-dopolnil tekst s plošče, D.Divjak --
30.11.2020-dodal posnetka, D.Divjak --
5. 12. 2020 - župan Roman Leljak je samovoljno porušil spomenik z obljubo, da ga do konca leta 2020 prestavi na drugo mesto. M. Hladnik po zapisniku krajevne organizacije ZB. --
M. Kermavnar, 6.3.2021: Do konca leta 2020 je bil spomenik preseljen na novo lokacijo manjšega parka
v okviru pokopališča na Kapeli. --
S.Gradišnik, stara lokacija spomenika, ki je bil pozneje prestavljen na vaško pokopališče, 18.10.2023
Povezal staro in novo lokacijo spomenika M. Hladnik 2. 10. 2024 |
Spomenik |
Radenci |
K.o.: 202-KAPELSKI VRH, št. parc.: 291/4 |
|
Nemško-italijanska meja pod Toškim Čelom |
"Plošča je pritrjena na enega od podpornih stebrov za razgledni stražarski stolp. V našem lovišču vem za tri lokacije takih stolpov. Na dveh lokacijah so podporni stebri, ki so betonski, še dobro ohranjeni. Na te stebre je bila nato postavljena lesena konstrukcija stolpa." Marko Koračin 31. 5. 2024 |
Ob stezi s Toškega Čela proti Šentvidu, južno tik pod vrhom Kuclja (571 m).
GPS: 46.0869° N, 14,4195° E (100 m južno od točke, označene na zemljevidu) |
MED DRUGO SVETOVNO VOJNO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih Gorana Šulerja 21. 5. 2024 |
27.7.2024. 00:00 |
— |
Dodal posnetek in pojasnilo Marka Koračina. M. Hladnik 31. 5. 2024
Popravil lokacijo na zemljevidu po skici Gorana Šulerja in dodal posnetek s projekta Okupacijske meje. M. Hladnik 8. 5. 2024
M.Kermavnar, 27.7.2024, dodal fotografijo 3/5 in GPS koordinate Mojce Luštrek, status in katastrske podatke |
plošča in ostanki utrdb |
Ljubljana |
K. o. 1755 Glince, parc. št. 1368 |
|
Spomenik skojevcem |
Spomenik padlim skojevcem na Legnu je zasnoval ing.arh. Lojze Kralj. Spomenik je delo kiparja Janka Dolenca in posvetilno besedilo prof. Tone Turičnik. Spomenik je postavljen v spomin mladim skojevcem iz Mislinjske doline. To je spomin namlade komuniste, vajence, dijake, ki so se srečevali v Slovenj Gradcu od dvajset do trideset let stari: najprej skupaj drsali šolske klopi, sepozneje našli v različnih osebnih in družbenih položajih in se postopoma začeli seznanjati z misijo o socialni prenovi. Tako so se pričeli združevati mladi ljudje v vrste in za ideje komunistov v številčno neznatnih skupinicah in to so bili: Ferdo Januška, Oskar Slemenik, Ervin Mlekuž, Pavle Juvan, Franc Konečnik ter nekaj dijakov in študentov domačinov. Od leta 1937 naprej je mesto kdaj pa kdaj doživelo, da so potke čez noč bile posute s prepovedanimi komunističnimi in narodnoobrambnimi letaki. Majhna skupina mladincev je skrbela nekaj časa tudi za skriven prenos prepovedane literature in agitacijskega gradiva po Mislinjski dolini. VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. |
Pri gostilni "Murko" ob glavni cesti Slovenj Gradec-Dravograd v smeri Kope in naselje Legen. Pri drugem odcepu na desno stoji vrtec ob njem pa spomenik skojevcem. |
MLADOST IN ŽIVLJENJE VGRADILI SMO V TEMELJ SVOBODE IN REVOLUCIJE ZATE, DOMIVINA MLADINA OSNOVNE ORGANIZACIJE KAREL ROTOVNIK GOJKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 8. julij 2017 |
— |
— |
— |
Lesena skulptura |
Slovenj Gradec |
Legen, 123/59, Mestna občina Slovenj Gradec |
|
Višnja Gora, pokopališče, Fabjan Ignac |
Sistory navaja: Ime in priimek: Ignac Fabjan (Fabijan), Oče: NULL, Mati:
Marija, Datum rojstva: 00. 00. 1889, Kraj rojstva: Gradišče, Kraj bivanja:
Višnja Gora, Stara občina: Višnja Gora, Nova občina: Ivančna Gorica, Poklic
(soc. status): mesarski pomočnik, Datum smrti/izginotja: 21. 08. 1942, Kraj
smrti/izginotja: Dolgi Vodnjak, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.
»Zadnje dni maja mi je naš okrožni gospodar Nace Fabjan-Ilija predlagal
zanimivo in koristno akcijo v Višnji gori. Tam se je že zmenil s Srečom Perkom
in občinskim tajnikom za rekvizicijo celega preskrbovalnega magazina, v katerem
je bilo okrog 17 ton živil – moke, riža, masti, olja, sladkorja, testenin, sira
in drugega.« »Že prvi, bolj slučajni in nesistematični podatki in pregledi so nam odkrili
globoke rane, ki jih je zasekal sovražnik. V okrožnem odboru OF Stična-Struge
smo ostali le trije člani: […] (Nace Fabjan-Ilija Bukovec je izginil med roško
ofenzivo, […])« |
Pokopališče Višnja Gora, po poti od spomenika neznanim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja mimo korita z vodo in klopce proti pokopališkemu izhodu, levo, 5. vrsta, 4. grob.
|
FABJAN – OVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 18.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
19.7.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Višnja Gora |
K.o.1812 Dedni Dol, parc. št. 372/3 |
|
Pokopališče Braslovče |
Lado Marovt: SIstory navaja Ime in priimek: Ladislav Marovt, Oče: Mihael, Mati: Amalija, Datum rojstva: 15. 06. 1915, Kraj rojstva: Podvrh pri Braslovčah, Kraj bivanja: Ljubljana, Poklic (soc. status): študent montanistike, Datum smrti/izginotja: 13. 7. 1944, Kraj smrti/izginotja: Vrhovlje, Kraj pokopa: NULL. »Marca 1940 je Vinko Paderšič, tedaj že profesor – vendar brez zaposlitve – vodil študentovsko zimsko odpravo na Durmitor nad Žabljakom. […] Vinko Paderšič je bil zelo aktiven med planinci iz študentskih vrst in izbrali so ga za predsednika akademske skupine Slovenskega planinskega društva (tajnik je bil Lado Marovt, ki je julija 1944 padel na Primorskem).« (Miloš Rutar, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 197) Jožef Marovt: SIstory navaja Ime in priimek: Jožef Marovt, Oče: Mihael, Mati: Amalija, Datum rojstva: 22. 02. 1913, Kraj rojstva: Podvrh, Kraj bivanja: Podvrh, Stara občina: Braslovče, Nova občina: Braslovče, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 0000, Kraj smrti/izginotja: pri Žužemberku, Kraj pokopa: NULL. ............................................. Anton Dežnikar: SIstory navaja Ime in priimek: Anton Dežnikar, Oče: Ignacij, Mati: Marija, Datum rojstva: 20. 05. 1904, Kraj rojstva: Dobrovlje, Kraj bivanja: Dobrovlje, Stara občina: Braslovče, Nova občina: Braslovče, Datum smrti/izginotja: 18. 01. 1944, Kraj smrti/izginotja: Schlier/Mauthausen, Kraj pokopa: Schlier/Mauthausen, Država pokopa: Avstrija. Rado Zakonjšek, »5. november 1943 – iz Begunj in iz Maribora […] 38673 ANTON DEŽNIKAR, tesar iz Dobrovelj je bil skupaj s svojo sestro Pavlo Dežnikar aretiran že 8. januarja 1943 zaradi razprtij v družini, med drugim tudi zaradi smrti dveh sorodnikov, ki so ju partizani likvidirali zaradi sodelovanja z Nemci. Dolgotrajna preiskava je razkrila, da sta oba povezana s partizani. Oba sta bila predlagana za ustrelitev, vendar so Antona Dežnikarja poslali v Mauthausen, kjer je že januarja 1944 umrl v taborišču Schlier-Redl-Zipf, njegova sestra pa je morala v Ravensbrück, kjer je tudi umrla.155« (France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 361) Na nagrobniku je napisan tudi Alojz Dežnikar, *24. 5. 1909 + 13. 8. 1941 Alojz Dežnikar: SIstory navaja Ime in priimek: Alojz Dežnikar, Oče: NULL, Mati: NULL, Datum rojstva: 00. 00. 0, Kraj rojstva: Dobrovlje, Kraj bivanja: Dobrovlje, Stara občina: Braslovče, Nova občina: Braslovče, Datum smrti/izginotja: 12. 08. 1941, Kraj smrti/izginotja: Dobrovlje, Kraj pokopa: NULL. »Vendar pa se je našel eden med njimi – garjava ovca – ki se je takoj spočetka vdinjal Nemcem. To je bil Alojz Dežnikar po domače Matevžak, kmet na južnem pobočju Dobrovelj. Do njega so segale lovke njegovega svaka Rizmala, zagrizenega hitlerjanca, ki je živel v Petrovčah. Ta ga je nagovoril, da se je vdinjal gestapu za vohuna. Bil je tudi oficir hajmatbundovske polvojaške organizacije vermanšaft. Ko je vodstvo čete dobro preverilo poročila o njegovem izdajalskem početju, je sklenilo, da opravi z njim. Ker je bila Savinjska četa tiste dni še zelo slabo oborožena, bi Nemci ne imeli posebnih težav, da bi s pomočjo izdajalca-domačina, ki je poznal vsak košček Dobrovelj in vsako stezo, vso četo likvidirali. […]« (Rado Zakonjšek, Velika preizkušnja, Prispevek k zgodovini NOV v Savinjski dolini 1941–1945, Ljubljana: Založba Borec, 1977, str. 57) ............................................. ............................................. Kronovšek Franc: SIstory pokaže Ime in priimek: Franc Kronovšek, Oče: Ivan, Mati: Amalija, Datum rojstva: 20. 01. 1909, Kraj rojstva: Orla vas, Kraj bivanja: Orla vas, Stara občina: Braslovče, Nova občina: Braslovče, Datum smrti/izginotja: 27. 04. 1942, Kraj smrti/izginotja: Maribor, Kraj pokopa: Gradec, Država pokopa: Avstrija. »MARIBOR, 27. APRIL 1942 […] FRANC KRONOVŠEK […]« (Milan Ževart in Stane Terčak [ur.], Poslovilna pisma žrtev za svobodo, Tretja razširjena in dopolnjena izdaja poslovilnih pisem za svobodo ustreljenih v okupirani Slovenski Štajerski, Izdala Muzej narodne osvoboditve Maribor in Muzej revolucije Celje, Maribor: Založba Obzorja, 1978, str. 147)
|
Pokopališče Braslovče, na več mestih. |
MAROVT-OVI
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 23. 7. 2020
S. Gradišnik, 13.5.2021 |
11.12.2023. 00:00 |
20.9.2025. 06:08 |
Dodal 4 fotografije nagrobnikov: Kronovšek, Mogu, Dežnikar, Marovt.
M.Kermavnar, 5.12.2023, dodal podatke za Kronovšek Franca, brata Marovt in Dežnikar Antona
M.Kermavnar, grob Franca Vrankoviča prenešen na sloj Obeležja po informaciji Zdenke Primožič |
— |
Braslovče |
987 BRASLOVČE, 688/2 |
|
Godbenikom |
Kaplje preteklosti, 20 Pojasnilo: Po dograditvi doma LO na Cesti B.Kidriča so godbeniki tam dobili svoje prostore in je bila plošča prestavljena v stopnišče doma. Glej zapis Spominska plošča zagorskim godbenikom
|
Podvine 23 (stavbe ni več). |
— |
— |
— |
Premaknjeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
26.5.2020. 00:00 |
2.12.2025. 20:00 |
M.Kermavnar, 2.12.2025, v Opis dopisal Pojasnilo o prestavitvi plošče. |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Spominska plošča v Šentjanžu |
Grobišče padlih je bilo urejeno zunaj cerkvenega zidu, kasneje je bilo prekopano. Kamnita spominska plošča z napisom in rdečo zvezdo je bila prestavljena na južni zid cerkve. Otvoritev plošče je bila leta 1956. EŠD 4577 |
Plošči sta vzidani na južni strani cerkve v Šentjanžu. |
Betonska plošča: V spomin neznanemu junaku. Padel v nov. 1944. Slava mu! Marmorna plošča: Bil je JOŽE LAH +16.3.1927 + 19.5.1944 iz Sel pri slovenj gradcu Čakali iskali in našli smo te po 37 letih. Bratje, sestre in soborci. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 25.4.2017 |
— |
— |
— |
Betonska in marmorna plošča vzidana na cerkev |
Rečica ob Savinji |
k.o. Šentjanž, p.š. 55, lastnik škofija |
|
Obeležje pristanka britanskega letala Halifaksa |
— |
Spomenik je postavljen na športnem letališču na Zg. Pobrežju. |
HP Halifax EB188, No.148 Sguadron Royal Air Force Na tem mestu je 6.novembra leta 1944, ko je odvrgel pomoč slovenskim partizanom, zasilno pristal angleški štirimotorni bombnik EB188 Halifax,148 eskadrilije kraljevega vojnega letalstva - (RAF). Letalo je vzletelo iz svoje baze v Brindisiju, vendar je bilo zaradi okvare prisiljeno pristati na Pobreškem polju. Posadka sedmih letalcev je bila nepoškodovana in se je s pomočjo lokalnega prebivalstva in partizanov varno vrnila v svojo bazo v južno Italijo. Posadko so sestavljali: - Pilot: F/O R. Carpenter RAFVR - Bombander: Sgt. J.J.P.M.Tremblay RCAF - Navigator: Flt. Sgt. C.H.King RAFVR - Radio operater: FLt.Sgt. D. Sullivan RAFVR - Letalski inženir: Sgt. J. Lowrie RAFVR - Strelec: Sgt. T.D. Aris RAFVR - Dispečer: Flt. Sgt. K.E.W. Allen RAFVR To znamenje je postavljeno v spomin vsem zavezniškim letalcem, ki so pomagali slovenskemu narodu med II. svetovno vojno. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 3.5.2017 |
— |
— |
— |
Leseno letalsko krilo postavljeno pokonci na katero je, pritrjena kovinska plošča |
Rečica ob Savinji |
— |
|
Spominsko znamenje pri Godčevem križu - PADLI KURIR |
Na naravno skalo pritrjena železna plošča. Kažipot, ki opozarja na znamenje je levo ob cesti. Vir: Spomeniki in znamena NOB v Mežiški dolini Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd |
Ob cesti Kotlje - Naravske ledine je približno 300 m levo nad cesto od odcepa za kmetijo Ošven (v ovinku) postavljen spomenik |
ŽRTEV JE SEME NOVEGA ŽIVLJENJA TU JE 16. MAJA 1944 OMAHNIL KURIR MEŽIŠKEGA OKROŽJA ŠTAJNER ANDREJ - RIGO |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič 18. aprila 2017 |
— |
— |
— |
Na naravno skalo pritrjena spominska plošča |
Ravne na Koroškem |
— |
|
Dobnik |
— |
Pokopališče Šmartno ob Paki |
sin TONE DOBNIK11. 11. 1925 padel 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
9.5.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Šmartno ob Paki |
— |
|
Tomaž Alauf |
— |
Ob poti Spominov in tovarištva, Koseze-Grba, Ljubljana |
DRUŠTVO ZELENI PRSTAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in opisu Mojce Župančič |
12.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
Ljubljana |
Brdo, 1702/3 |
|
Revoluciji in padlim, Kamnik |
Bronast kip predstavlja ptico z razpetimi krili, sestavljena je iz človeških figur, napravil jo je kipar Drago Tršar, odkrit je bil 27. julija 1962 v novo urejenem parku. Na področju Kamnika je bilo 600 žrtev NOB. Spomenik je bil zgrajen s prostovoljnimi prispevki občanov, podjetij in organizacij.
|
Park Evropa zahodno pod Malim gradom v Kamniku, nad Kolodvorsko ulico 2 in pod Šlakarjevo potjo 28. Ob Samčevem prehodu pod Žalskim hribom. |
Revoluciji in padlim |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 5. 2018 |
— |
— |
— |
bronasta skulptura |
Kamnik |
1911 KAMNIK, 148/1 |
|
Bolnica Lisčak |
Spominsko obeležje ob izlivu potoka Lisčaka v rečico Knežco. Na plošči je napisana št. SP 2, dejansko je imela št. 5 (sanitetna postaja št. 5). Ni znano, zakaj je prišlo do te oznake. Mogoče zaradi tega, ker so jo včasih imenovali Vršiček št. 2 ali skrajšano bolnišnica št. 2 ali pa zato, ker je v bližini delovala kurirska postaja, ki je imela sprva oznako P 2, kasneje P 22. Nekatere SP so bile zelo povezane z bližnjimi kurirskimi postajami ali karavlami, včasih so delovale kot del karavle. Kurirji so ranjence oskrbovali s hrano in sanitetnim materialom, jih varovali, jim prinašali novice, partizansko literaturo in pomagali pri transportu ranjencev, saj so bili poleg VOS najbolj preizkušena, preverjena in zaupanja vredna partizanska enota. Včasih so to SP imenovali tudi bolnišnica Lisčak.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Ob izlivu potoka Lisčak v Knežico, v zidu nad cesto tik nad rečno pregrado. |
OB TEM POTOKU 1981 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 11. 2018, foto Mojca Hladnik 28. 6. 2020 |
28.6.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Požgani Radovni |
Arh. Anton Bitenc, 1961. Spomenik v obliki kamnite pokončne dlani je posvečen žrtvam povračilne nemške akcije 20. 9. 1944 za dva ubita konja in dva zajeta nemška vojaka. V požigu 12 hiš v Srednji Radovni je umrlo 24 domačinov (najmlajši 7 mesecev, najstarejši 81 let). Načrtovalec spomenika in izvajalec del je bil Zavod za spomeniško varstvo iz Kranja po zamisli Občinskega odbora ZZB NOV Radovljica in Krajevne organizacije ZB NOV Gorje. Odkrili so ga 27. avgusta 1961. EŠD 9498 Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 177-178. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 132. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 244. |
300 m severno od hiše Radovna 9 (pri Klemenčku), 150 m pred h. št. 10, ob razvalinah požgane Smolejeve domačije ob razcepu ceste skozi Radovno in pred mostom čez reko. |
20 SEPTEMBRA 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 11. 7. 2017 |
— |
— |
— |
betonska dlan |
Gorje |
2186 VIŠELNICA I, 628 |
|
Snovik |
Plošča na skali v spomin ustreljenih talcev 22. 12. 1944. Odkrila ga je 4. 7. 1980 Zveza borcev NOV Srednja vas. V RKD piše, da so na plošči imena osmih talcev, kar pa ne drži.
|
250 m pred vasjo Snovik, ob kolovozu, ki se odcepi v desno proti SV takoj za mostom čez potok Snovišek. 30 m stran od ceste. |
DNE 22. 12. 1944. LETA SO NEMCI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 5. 2018 |
— |
— |
— |
skala |
Kamnik |
1916 LOKE 292/2 |
|
Križevska vas - Spominska plošča padlim v NOB |
Pokončna pravokotna tonalitna plošča z vklesanim napisom, obdana s svetlima, profiliranima kamnitima stebričema, je posvečena šestim, v NOB padlim vaščanom. V prvotni obliki je bila odkrita 30. junija 1963. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 37. EŠD 19349 |
Plošča je vzidana v pravokotnem vdolbenem delu severne fasade ob vhodu v šolo, Križevska vas 1. |
Žrtve fašističnega nasilja Mihelčič Ivan Pokovec Marija Povirk Alojz Tekalec Franc Tekalec Anton Škalja Stanko Iz Križevske vasi in Zagorice |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 1.11.2017 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča na zidu |
Dol pri Ljubljani |
1764 KRIŽEVSKA VAS, 48/1 |