Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
761
Debeče - Spomenik kurirski postaji TV 3

Spomenik je v obliki kvadrastega stolpa, sprednja stran je narejena iz strelnega orožja. Avtor arhitektonskega osnutka spomenika je Alojz Škrajnar, izdelal pa ga je kipar in pisatelj Tone Svetina. Spomenik je postavil pododbor partizanskih kurirjev za dolenjsko-belokranjsko območje 4. brigade vojske državne varnosti pri občinskem odboru ZZB NOV Grosuplje, odkrit je bil 21. maja leta 1977.

Kurirsko postajo TV 3 je takoj po roški ofenzivi v jeseni 1942 ustanovil Rojc Lojze-Miha T. na Pristavi pri Stični. Posebnost te kurirske postaje je bila v tem, da so morali kurirji redno prehajati čez nemško-italijansko okupacijsko mejo. Meja je bila okupacijski ozemeljski pas, zastražen z žičnimi ovirami, minskim poljem in vojaki. Vzdrževali so stalno zvezo med vodilnimi telesi narodnoosvobodilnega boja Slovenije z vodstvi na Štajerskem in Gorenjskem, preko meje so vodili partizanske enote in aktiviste OF pa tudi številne fante z Gorenjske in Štajerske v partizane na Dolenjsko. V bližini kurirske postaje TV 3 na Pristavi je bila belogardistična postojanka Stična, kar je za kurirje predstavljalo veliko nevarnost. Belogardisti so jim bili stalno za petami, zato se je morala kurirska postaja večkrat seliti: najprej v poljanske gozdove, nato v neposredno bližino meje v Kačne in na koncu v mali gozdiček pri Debečem, dobrih 100 metrov od same meje, kjer je ostala med zimo 1942/1943. Za čez zimo so si za postajo na Debečem skopali zemljanko, v kateri so si naredili pograde, zaščitili pa so se s tremi pasovi min pred njo. Zemljanko so kurirji že zgodaj spomladi zapustili, odtlej so prebivali na prostem na različnih krajih. Zaradi  naraščajoče nevarnosti so se kurirji odločili, da se premaknejo na nemško stran meje. Tudi tu so se selili iz kraja v kraj (bili so pri Tujem grmu, na Vnajnarjih, pri Gabrju, Dolgem brdu in na Jančah, blizu Jevnice in še v številnih drugih), postaja je bila lahko le dan ali dva na enem kraju. Ob kapitulaciji Italije se je TV 3 preselila v Ivančno Gorico, po nenadni nemški ofenzivi pa se je, tako kot ostale kurirske postaje na Dolenjskem, ponovno umaknila na manj poseljeno področje. TV 3 je delovala vse od roške 1942 ofenzive do osvoboditve. Proti koncu vojne so bile razmere vse slabše in delo kurirskih zvez vedno težje zaradi poostrenega patruljiranja nemških čet in zaradi porasta domobranstva na Dolenjskem.

Viri:

Kikelj, Lojze, ur. Pomniki NOB v občini Grosuplje. Grosuplje: Svet za ohranjevanje in razvijanje revolucionarnih tradicij ter spomeniško varstvo pri občinski konferenci SZDL, 1987.

Kurirska postaja TV 3: ob odkritju spominskega obeležja na Debečem. Ljubljana : Iniciativni odbor za odkritje spominskega obeležja na Debečem, 1977

Zakonjšek, Rado. Partizanski kurirji. Ljubljana: Odbor IV. brigade VDV kurirjev relejnih postaj Slovenije, 1985.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 108.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Zahodno od vasi Debeče, na križišču poti Obolno-Debeče in Metnaj-Debeče.

Trenutno (december 2016) ni nobenega napisa.
Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str. 103, navaja prvotni napis na spomeniku:

.

      Nikoli nismo priznali
        okupatorjeve meje
            1941 - 1945
             kurirji TV.
    V spomin izseljenim in
   žrtvam te meje. To mejo
so rušile partizanske brigade,
     odredi in aktivisti OF.

Obstoječi spomeniki
Špela Balant, 13. 12. 2016
Samostojno stoječ pokončen kovinski spomenik
Ivančna Gorica
1803 METNAJ, 1252/2
3121
OŠ Toma Brejca

Politik Tomo Brejc je bil nosilec partizanske spomenice, organizator vstaje na kamniškem področju. Šola je imela tudi spominsko sobo, ki pa jo je vodstvo ukinilo in je na vratih vanjo ob vhodu le še napis Spominska soba. Kip je iz leta 1964.

Kip stoji v avli pri starem vhodu v šolo nad arkadami ob cesti Šutna 39, ki je zdaj zaklenjen, vhod je zdaj na SV strani šole nadstropje nižje.

TOMO BREJC - PAVLE
1904--1964

ORGANIZATOR KAMNIŠKE
VSTAJE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 22. 5. 2018
bronasti kip
Kamnik
1911 KAMNIK, 311/41
4111
Spomenik Domnovi četi na Komlju

Pri Cimprcu je nad hišo granitna skala z napisom v spomin padlim borcem proti nacističnim enotam. Spomenik je maja 1972 odkrila Zveza koroških partizanov. V sredini skale je napis v obeh deželnih jezikih. Oktobra l. 1976 so neznani storilci spomenik razstrelili, maja l. 1978 pa je Zveza koroških partizanov postavila nov spominski kamen.

Na Komlju je v boju proti nacističnim enotam padlo 12 borcev Domnove čete, med njimi 10 koroških partizanov. Dne 12. 10. 1944 so nemški žandarji in deželna straža po izdaji nekega domačina obkolili Apovnikovo domačijo na Komlju, kjer se je pogosto ustavljal Ciril Šorli – Domen s svojo kurirsko enoto (Domnovo četo). Napadalci so na skupino 14 partizanov streljali, jih nato zajeli, mučili ter vrgli v ogenj goreče hiše in gospodarskega poslopja. Tedaj je izgubilo življenje 12 partizanov, dvema je uspelo se rešiti.

Avgusta 1980 sta Zveza koroških partizanov in Slovensko prosvetno društvo Edinost v Pliberku organizirala prvi spominski pohod na Komelj v spomin na poboj Domnove čete pri Apovniku. »Pohod po poteh Domnove čete« organizirajo sedaj vsako leto navadno na drugo nedeljo v juliju. K spominskim proslavam prihaja okoli 1000 obiskovalcev, mnogo jih je tudi iz Slovenije.

  • Po poteh koroške kulturne dediščine Občine Prevalje in Mestne občine Pliberk: monografija / Auf den Wegen des Kärntner Kulturerbes in der Gemeinde Prevalje und der Stadtgemeinde Bleiburg: Monographie. Bleiburg, Prevalje: Občina 2006, str. 85.
  • Biseri ...
  • Padlim za svobodo, 82--84
  • Category:Monuments and memorials to Partisans in Carinthia. Wikimedia Commons.
  • Otoki. Komelj.
Na Komlju, ob robu poti v bližini domačije pri p. d. Cimprcu, Komeljski Vrh 2, 9150 Kömmelgupf/Komeljski Vrh

Slovenski in nemški napis: 

Slava dvanajstim partizanom, padlim pri Apovniku 
Ehre den zwölf Partisanen, gefallen beim Apovnik 12. 10. 1944

Zveza koroških partizanov
Verband der Kärntner Partisanen

Spomenik postavljen 28.5.1972 Das Denkmal erbaut

Razstreljen 31. 10. 1976 Gesprengt

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 19. 5. 2019 neobiskano Obiskan 3.9.2022, bb
21.7.2024. 00:00
S. Gradišnik dodal posnetek št.4, 21. 7. 2024
Avstrija, Pliberk/Bleiburg
6595
GOZDNIKAR IVAN

Ivan Gozdnikar, rojen leta 1928 v Trnovem hribu kot rudarjev sin. V Celju se je izučil za mehanika in spoznal nekatere aktiviste OF ter pomagal raznašati propagandni in sanitetni material. Pridružil se je partizanom in deloval na terenu Sv. Jedert-Huda jama. Najprej je bil mladinski sekretar, zatem sekretar SKOJ. Opravljal je tudi kurirsko službo. Sovražna zaseda ga je 17. marca 1945 presenetila pod cerkvijo Sv. Jederti in ustrelila.

  • Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem, str. 300.
Pod cerkvijo v Sedražu, poleg župnišča.

GOZDNIKAR IVAN

JE NA TEM MESTU 17.3.1945 DAROVAL ŽIVLJENJE ZA SVOBODO

SLAVA MU!

Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik
20.3.2021. 00:00
S.Gradišnik, dodal fotografije, 6.10.22. Spomenik je v slabem stanju, potreben je obnove črk.
Kamen.
Laško
1028 SEDRAŽ, 1147/1
9456
Sv. Peter, pokopališče, Prodan Jože

Sistory navaja: Ime in priimek: Jože Prodan, Oče: Ivan, Mati: Marija, Datum rojstva: 06. 11. 1907, Kraj rojstva: Raven, Kraj bivanja: Raven, Stara občina: Piran, Nova občina: Piran, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 22. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Spodnji Hrastnik, Kraj pokopa: Spodnji Hrastnik, Država pokopa: Hrvaška.
»PRODAN JOSIP (Ivan), Sv. Peter, rojen 16. 11. 1907, kmet, pripadal 10. SNOUB »Ljubljanski«, padel 18. 7. 1944 na Dolenjskem.« 
(OBČINA PIRAN, Padli borci in aktivisti v NOB, v: Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str. 794)

»PRODAN Josip, partizan 1. čete 2. bataljona. Rodil se je 6. februarja 1907 pri Sv. Petru pri Piranu.  Dne 17. julija 1944 je bil pri Težki Vodi ranjen in je 22. julija 1944 umrl v bolnišnični postojanki SCVPB Spodnji Hrastnik. (Zlata knjiga občinskega odbora ZZB Piran, str. 37; ARS II, fasc. 369/III; b. Lah, Ljubljanska brigada, str. 235)
(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 451)
Opomba
Podatek o dnevu in mesecu rojstva je v navedenih virih različen: nagrobnik in  Sistory (6. 11), Slovenska Istra v boju za svobodo (16. 11.),  Zločini okupatorjevih sodelavcev (6. februar [zamenjava arabskih številk 11 z rimskimi II? – op. ZP]).
Podatek o dnevu smrti je v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo (18.) drug kot v ostalih navedenih virih (22.)

Jože Prodan, Sistory

Pokopališče Sv. Peter/Piran, Iskalnik grobov Piran/ Sv. Peter, Oddelek 20, Vrsta 0, Številka groba 96. [Elektronski vir] Iskalnik grobov Piran Dostop: 30. 12. 2024.

[križ, v uniformi na fotografiji v medaljonu]
PRODAN JOŽE
*  6. 11. 1907          + 22. 7. 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 4.1.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič.
4.1.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Piran
K. o. 2633 RAVEN, parc. št. 1308
3401
Sovinja Peč

Posvečeno članom Livkove in Brlečeve družine, ki so jih pobili in zažgali Nemci 15. 10. 1944. Odkrit 28. 10. 1947 na pobudo ZZB NOB Kamnik.

  • EŠD 16947
  • Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 38.
  • Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 43.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 215.
Na dvorišču Livkove domačije, ob novozgrajeni škarpi, Sovinja Peč 2. Do kmetije pripelje makadamska cesta iz Trebeljevega na zahodu in iz Bele Peči oz. iz Snovika na vzhodu.

1941    1945
15. 10. 1944
HRIBAR TOMAŽ
KUHAR TEREZIJA
KUHAR ANTONIJA
KUHAR JANEZ
KUHAR JOŽE
OSREDKAR JAKOB

POLJANŠEK FRANČIŠKA
POLJANŠEK MATIJA
POLJANŠEK VIKTOR
POLJANŠEK FRANČIŠKA
POLJANŠEK ANGELA
POLJANŠEK JOŽEFA
POLJANŠEK ALOJZ
POLJANŠEK JANEZ
ČRNEVŠEK STANISLAVA
POLJANŠEK ALOJZ
SOVINŠEK MATEVŽ

PADLI KOT ŽRTVE FAŠIZMA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 25. 8. 2018
grobišče s spomenikom, zidanim iz skal in obdanim s stebričasto ograjo
Kamnik
1914 ZNOJILE, 714/2
199
Kranj - Spomenik padlim delavcem tovarne Sava

OPIS SPOMENIKA: Osnova spomenika padlim delavcem tovarne Sava ter posvetitev drugih dogodkov je kvader iz umetnega kamna (velikost: 370 cm x 167 cm) na katerega je pritrjenih kar pet različnih spominskih plošč, prenesenih iz različnih lokacij opuščenih obratov tovarne Sava Kranj:

a) bronasta spominska plošča iz nekdanje »Save« v Kranju (Gregorčičeva ulica), dimenzije 150 cm x 75 cm, posvečena spominu delavcem kolektiva Sava Kranj, padlim v letih 1941-1945, odkrita 31. julija 1949 (povezava);

b) bela marmorna plošča z bronasto pestjo na vrhnjem robu (delo Marjana Belca) in vklesanim pozlačenim napisom, posvečena 20. obletnici velike tekstilne stavke v letu 1936, ki je bila 14. septembra 1956 kot ena izmed petih podobnih plošč odkrita v tovarni Tekstilindus na Gašteju, ki jo je pozneje prevzela Sava (izvirna plošča je bila nadomeščena z novo različico, na kateri je nekaj pravopisnih napak, med katerimi je najhujša navedba, da so delavci vstopili v VELIKO DELAVSKO STAVBO namesto STAVKO);

c) črna marmorna plošča z vklesanim pozlačenim napisom, posvečena sedemnajstim padlim delavcem kolektiva tovarne Tekstilindus na Gašteju, ki ga je pozneje prevzela Sava Kranj, v letih 1941-1945, slavnostno odkrita sredi junija 1946 (povezava);

d) bela marmorna plošča z bronastim motivom in vklesanim pozlačenim napisom, posvečena obletnici ustanovitve OF, ki je bila prej postavljena ob spominsko ploščo padlim delavcem Save na Gregorčičevi ulici (izvirna plošča je bila nadomeščena z novo različico);

e) bela marmorna plošča z bronastim motivom in vklesanim pozlačenim napisom, posvečena obletnici samoupravnega prevzema tovarne, ki je bila prej postavljena ob spominsko ploščo padlim delavcem Save na Gregorčičevi ulici (izvirna plošča je bila nadomeščena z novo različico).

OPIS DOGODKA: ni podatka.

VIRI:  - http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21454;

          -  POMNIKI NOB V OBČINI KRANJ, ZZB NOV SR SLOVENIJE – Občinski odbor Kranj, Kranj 1975, str. 34-37;

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 221 in 230.

Spominsko obeležje v sedanji obliki je postavil delovni kolektiv tovarne SAVA Kranj, odkrito je bilo poleti 1973.

EŠD: 21454, memorialna dediščina

Spomenik stoji znotraj varovanega kompleksa proizvodnih hal podjetja Sava Goodyear, Škofjeloška cesta 6, pred objektom Preizkusna postaja (op.: na zelenici ob vzhodni fasadi postaje). Dostop do spomenika ter njegovo fotografiranje je možno le ob predhodni najavi pristojni osebi za stike z javnostjo, podjetja SAVA Goodyear. Kontaktni podatki: Goodyear Dunlop Sava Tires, proizvodnja pnevmatik d.o.o. Skrajšano ime podjetja: Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o. Sedež: Škofjeloška 6, 4000 Kranj, Slovenija Telefon: +386 (0)4 207 7000 Telefaks: +386 4 207 7500 Elektronski naslov: public_relations@goodyear.com Spletni naslov: www.sava-tires.si

a)     Spominska plošča padlim članom kolektiva (bronasta):

          SLAVA TOVARIŠEM

NAŠEGA DELOVNEGA KOLEKTIVA

KI SO PADLI KOT ŽRTVE ZA SVOBODO

          V LETIH 1941 – 1945

AHLIN PETER               HOMAR JANEZ

BEČAN VIKTOR            KVEDER JANEZ

BENČIČ ANTON           LAMPE PAVEL

BETON FRANC             LOMBAR IVAN

BRATUŠ MARTIN         LUKANC VINKO

BREJC ALBIN                 MEDE RUDOLF

BREZAR DRAGO           MOHORIČ VINKO

FLORJANČIČ IVAN       MRAK FRANC

GOLOB MARIJA           ODER CILKA

GROS AVGUST             PIVC ALOJZIJA

HAFNER FRANC           PODLESNIK NIKO

HAFNER MARIJA          POLIČAR JOŽE

HRIBAR IVAN                SMUK LADO

HRIBAR FRANC             STRUPI JOŽE

KOKALJ ANTON            TOMAŽIČ ALOJZ

KOPAČ STANKO            URBANC IVAN

KOLMAN CIRIL              VREČEK FRANC

KOZINA SLAVKO           ŽERKO IVAN

                 DELOVNI KOLEKTIV

    TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV

                   »SAVA« KRANJ

                            1949

b)     Spominska plošča – spomin na tekstilno stavko 1936 (beli hotaveljski marmor):

                      POD VODSTVOM

                       KOMUNISTIČNE

                            PARTIJE

                         SO DELAVCI

                       V TEJ TOVARNI

                     STOPILI 20.8.1936

                           V VELIKO

                   TEKSTILNO STAVKO

                         SLOVENIJE

                  OB DVAJSETLETNICI

c)       Spominska plošča padlim članom kolektiva nekdanjega obrata Tekstilindusa na Gašteju, ki ga je pozneje prevzela Sava (črni hotaveljski marmor):

            V SPOMIN IN ZAHVALO

       TOVARIŠEM IN TOVARIŠICAM

       IZ TUKAJŠNJE TOVARNE, KI SO

       ŽRTVOVALI SVOJE ŽIVLJENJE

      ZA NARODNO OSVOBODITEV

                    1941 – 1945

ALJANČIČ BOGOMIR     KAVČIČ IVANKA

ARKO VEKOSLAV           KUTIN ANDREJ

BURGAR NIKOLAJ         SKOK VILKO

FABJAN JOŽEF               VIDMAR JANEZ

GRADIŠEK SONJA          VODNIK JANEZ

HABJAN ANTON            VRHOVNIK VALENTIN

HAFNAR FRANC             ZAVRL STANISLAV

HAFNAR LEOPOLD        ZIKA CVETKA

KAVČIČ ANTON                                            O.F.

č)    Spominska plošča posvečena obletnici ustanovitve OF (beli hotaveljski marmor in bronastim   

       motivom):

                      OB

            10. OBLETNICI

                      OF

            PRVI V STROKI

          3. KONGRES OF    

d)     Spominska plošča posvečena obletnici samoupravnega prevzema tovarne (beli hotaveljski marmor in bronastim  

 motivom):

              DNE 17. 8. 1950

            KOLEKTIV PREVZEL

                TOVARNO V

              UPRAVLJANJE

              DNE 10. 2. 1951

          KOLEKTIV IZPOLNIL

               SVOJ PRVI

            5 LETNI PLAN

Obstoječi spomeniki
Damjan Renko
umetni kamen, bronasta plošča, hotaveljski beli in črni marmor
Kranj
2131 STRAŽIŠČE, 326/1
8161
Ljubljana, spominski park na Žalah, heroj Miklavc Vlado

Grob narodnega heroja Miklavc Vlada

Vlado Miklavc

Geslo: herojgrob123

Ljubljana, pokopališče Žale [B], oddelek [TAL], vrsta [L0], grob [208]

NARODNI HEROJ
VLADO MIKLAVC
1918-1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 30.1.2023, po podatkih in fotografijah Mojce Luštrek ter po obstoječem zapisu o Spominskem parku padlim borcem in talcem NOB na Geopediji.
9.3.2023. 00:00
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis
Grob(išče)
Ljubljana
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11
3234
Lovrenc Brlec, Buč

Na tem kraju je bil 24. 4. 1942 ustreljen aktivist OF Lovrenc Brlec. Spomenik je bil odkrit leta 1982. Precej zanemarjen.

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 27.

EŠD 21094

V bregu desno ob ulici, ki pelje od glavne ceste v vasi čez most proti SV, dobrih 100 m od glavne ceste, med h. št. 29a in 30b.

NA TEM MESTU
SO GESTAPOVCI
24. 4. 1942
USTRELILI
BRLEC
LOVRENCA
ROJ. 10. 8. 1914

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 21. 6. 2018
klesan kamen
Kamnik
1917 ŠMARTNO V TUHINJU, 659
1646
Milanu Majcnu in Jančiju Mevžlju

Milan Majcen je bil natakar v železniški restavraciji na Zidanem Mostu in v restavraciji DAJ-DAM v Ljubljani. Leta 1940 je vzel v zakup gostilno Keršič v Ljubljani. Bil je član Zveze društev kmečkih fantov in deklet. V Ljubljani pa je postal član glavnega odbora zveze, ki je bila pod močnim vplivom KP Slovenije, in 1937 ustanovil podružnico v Sentjanžu. V gostilni Keršič so se pri Milanu Majcnu sestajali komunisti, v dneh pred kapitulacije Jugoslavije in v prvih dneh okupacije pa celo CK KP Slovenije. Postal je član KP Slovenije in začel zbirati orožje. Italijanski okupatorji so ga v začetku avgusta 1941 zaprli, a mu je po šestih dneh uspelo skupaj s Francem Leskoškom in štirimi drugimi pobegniti. Odšel je v partizane na Mokre. Septembra 1941 so ga poslali v Mirensko dolino organizirat Mokronoško partizansko četo. Borce je skušal pridobiti tudi v Šentjanžu. Skupaj z bratrancem Jankom Mevžljem so ju Nemci presenetili v Vodnikovi hiši v Murencah. Po 18-urnem boju sta oba padla.

Janko Mevželj se je rodil v Mokronogu 16. oktobra 1923. Leta 1938 se je zaposlil kot kuhar v hotelu v Zemunu. Marca 1941 je prišel v Ljubljano. Julija 1941 je postal namestnik sekretarja SKOJ v Mokronogu. Septembra 1941 ga je mokronoški rajonski odbor OF poslal na radiotelegrafski tečaj v Ljubljano. Kmalu po vrnitvi se je srečal s komandirjem Mokronoške čete, bratrancem Milanom Majcnom, s katerim je 25. oktobra odšel preko nemško-italijanske meje v Sentjanž. Nemci so ju pokopali z vojaškimi častmi na pokopališču v Sentjanžu.
Milana Majcna so razglasili za narodnega heroja 20. decembra 1951.
Spomenik v vasi je delo kiparja Stojana Batiča, ureditev pa je bila narejena po načrtu arhitekta Borisa Kobeta. Odkrili so ga ob 30-letnici njune smrti 1971. Simbolizira herojski boj in vstajo v letu 1941. Na granitnem podstavku spomenika sta vklesaria verza Franceta Kosmača.

Viri
Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica
Simboli polpretekle zgodovine.
Milan Macen. Posavci.si

EŠD 29869

Sredi Šentjanža, zraven cerkve in gostilne Repovž, št. 14.

Milan Majcen,
Janči Mevželj,
dve imeni,
srce eno:
domovini
in svobodi
izročeno.

Junakov in trpinov dobre sence, bodite z nami tudi mirni čas. V enoto čvrsto družite Slovence,
ki ljubijo prostost, svoj dom in vas.

M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 17. 7. 2011 in Ljubo Motore, 13. 3. 2018
Kip
Sevnica
6784
ŽETALE-Grob Stanka Grkoviča

Nagrobnik na žetalskem pokopališču, kjer je pokopan v NOB padli borec Stanko Grkovič.

Vir: slika in tekst Kamra, Knjižnica Ivana Potrča, Ptuj

Žetalsko pokopališče poleg cerkve

                [zvezda]

     GRKOVIČ STANKO
            1920 - 1944

V NAS MRTVI BEDIJO
  ZB  ZSM  KS ŽETALE

Obstoječi spomeniki
16.maj 2021 D.Divjak
25.7.2024. 00:00
M. Kermavnar, 25.7.2024, dodal besedilo na nagrobniku in fotografiji 2 in 3/1.
Grob
Žetale
K.o.: 506-ŽETALE, št.parc.: 11
1062
PARTIZANOM POMORŠČAKOM

Spomenik (vodnjak) iz obdelanega kamna, ki predstavlja vetrnico, je delo akademskega kiparja J. Lenassija iz leta 1977. Kamne poživljajo curki vode, ki oblikujejo navidezno kupolo.

Odkrit je bil na dan praznika Občine Piran 15.oktobra 1977 leta v Portorožu. Posvečen je slovenskim partizanskim pomorščakom, ki so se v okviru slovenskih partizanskih in drugih enot borili v narodnoosvobodilni vojni na Jadranu,Mediteranu in Atlantskem oceanu.

Že kapitulacija kraljeve jugoslovanske mornarice 17.aprila 1941 je pokazala upornost mornarjev. SERGEJ MAŠERA IN MILAN SPASIČ sta razstrelila rušilec Zagreb ,pod vodstvom Kapitana Ivana Kerna sta k zaveznikom odpluli torpedovki Kajmakčalan in Durmitor s celotnima posadkama,vsi ti so se v vrstah zaveznikov borili proti okupatorju svoje domovine.

Mnogi mornarji so se po kapitulaciji jugoslovanske vojske vrnili domov in se zelo zgodaj vključili v NOB.PO KAPITULACIJI ITALIJE PA SE JE VEČINA SLOVENSKIH MOŽ IN FANTOV ZLASTI PRIMORCEV VKLJUČILA V MORNARIŠKE ENOTE.

Septembra 1944 leta je bila ustanovljena Mornariška grupa pri IX.Korpusu, v katerega so spadali Mornariški odred NOVJ pri XXX.Diziziji,obveščevalna grupa Ratko in Mornariški odred Koper, ki je deloval na obali med Miljami in Mirno.

Mnogi med njimi so v tem boju žrtvovali svoja življenja ,mnogi svoje zdravje. Na vse to nas spominjata  spomenik v Portorožu in staln arazstava v Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu.

EŠD 7216

Spomenik in spominska plošča se nahajata v centru Portoroža na ploščadi Prekomorskih Brigad nasproti hotela Portorož

   napis na ležečem kamnitem kvadru:

PARTIZANOM POMORŠČAKOM
AI PARTIGIANI DEL MARE 

   na levi strani kvadra: 
[sidro]

   na desni strani kvadra: 
1941 - 1945

   napis na okrogli ležeči kamniti plošči:

V TEŽKIH DNEH KO VAS POZVAL JE TITO,ŠLI STE 
PARTIZANI POMORŠČAKI V BORBO NEUSTRAŠNO 
ZMAGOVITO DOMOVINI IN SVOBODI VDANI.
.
NEI DURI DI QUANDO TITO VI HA VOCATI
ACCORESTE PARTIGIANI SUL MARE
INTREPIDI E VITTORIOSI A LOTARE
ALLA PATRIA E ALLA LIBERTA VOTATI

                                 RADO BORDON

Obstoječi spomeniki
Bojan Česnik, 25.2.2017 D.Divjak 14-2-2023
27.10.2024. 00:00
D.Divjak dopolnil podatke 14.2.2023 M.Kermavnar, 27.10.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil napis na spomeniku in dodal fotografije 3/1 do 3/5 in 4/1
SPOMENIK IN PLOŠČA
Piran
K.o.: 2631 -PORTOROŽ, št.parc.: 15631/1
5432
Opatje selo, Spominska plošča OF
Lokacija plošče je na fasadi hiše Opatje selo 23

[zvezda]

V TEJ HIŠI JE BIL 

DNE 28. 9. 1941 

USTANOVLJEN PRVI ODBOR

O F ZA OPATJESELO

Z. B. OPATJESELO 4. 7. 1962

Obstoječi spomeniki
MK, Lanko Marušič, 19. 7. 2020 7. februar 2021 - dopolnil D.Divjak
24.4.2023. 00:00
7.2.2021 - dopolnil podatke D.Divjak
Spominska plošča
Miren - Kostanjevica
K.o.O 2328 - OPATJE SELO, št.parc.: 3620
3134
Kočevo

Črna marmornata plošča. V RKD narobe piše, da je posvečena le Jožetu in Tonetu Maliju. Odkrita 15. 5. 1965. 

Nemci so presenetili speče kurirje, jih pobili in zmetali v gorečo hišo.

Kmetija Zgornji Kočevar v zaselku Kočevo, sicer Bela Peč 2, na dvoriščni (južni) strani kmetije. Hišna številka je v Geopediji pomotoma na hlevu. Tu se strma makadamska cesta, ki se odcepi proti SZ s ceste v Snovik, neha, naprej vodi markirana planinska pot. V RKD napačno piše, da je plošča na severni fasadi hiše.

NA TEJ KMETIJI SO NEMCI 24. 5. 1944 SADISTIČNO UBILI IZDANE
KURIRJE 1-5 STANICE 4. OPERATIVNE CONE. ŽRTVE ZLOČINA:

UDOVČ JOŽE - RUDI
SUŠNIK JOŽE - RASTKO
JURČEK IN LUČ
VERŠNIK FRANC - HLEVARJEV
PARTIZAN MATIJA IZ TRBOVELJ
IN DOMAČA SINOVA ANTON IN JOŽE MALI

IZ TE HIŠE SO IZSELILI VSO DRUŽINO V PARTIZANIH PA STA
PADLA SINOVA JAKOB 19. 12. 1944 IN JERNEJ 29. 12. 1944

ZB SREDNJA VAS 1975

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 22. 5. 2018
Spominska plošča
Kamnik
1914 ZNOJILE, 978
1909
Srednje, lovski dom

.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234

Srednje 15, Kambreško, na lovskem domu.

Na območju Srednjega je delovala od marca 1943 do konca vojne relejna kurirska postaja P-25a

Padli kurir P-25a
Dugar Franc 1910--1943

Pododbor part. kurirjev za sev. Pirmorsko in ZZB NOV
8. maj 1983

M. Hladnik po slikah in podatkih Dore Ravnik 3. 7. 2017
Spominska plošča
Kanal ob Soči
2266 AJBA, 2520/5
3394
Nova Reber

Posvečena je Vrbanetovi družini in dvema partizanoma, padlim 23. 1. 1945. Nemci so v hiši našli dva angleška pilota in 4-člansko partizansko patruljo. Pilota so zvezana odpeljali, hišo pa zažagali in skupaj z vsemi člani družine, vključno z 2-letnim otrokom. Neznani partizan je bil ing. Hankel iz Ljubljane, Stanko Mlakar (18 let) pa je bil s Primorske. Dva partizana sta v visokem snegu bosa ušla. 

Ploščo so odkrili 12. 8. 1979, družina je obnavlja sama brez pomoči ZVKD. 

  • Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 33.
  • EŠD 16953
Špitalič 44, Nova Reber.

NI JE SMRTI BREZ ŽIVLJENJA,
NI SVOBODE BREZ TRPLJENJA!
       KAJUH

DNE 23. 1. 1945. LETA JE 
PADLA V TEJ HIŠI POD STRELI OKUPATORJA
DRUŽINA MOŠNIK - VRBONETOVA

OČE BLAŽ * 1895
MATI FRANČIŠKA * 1900
HČI PAVLA * 1924
HČI FRANCKA * 1927
SIN IVAN * 1930
SIN ZDRAVKO * 1942

SIN BLAŽ * 1920 PADEL V NOV
DNE 22. 2. 1944

SKUPAJ Z DRUŽINO STA PADLA PARTIZAN
STANE MLAKAR IN NEZNANI PARTIZAN

1979. LETA ZB NOV ŠPITALIČ - MOTNIK 

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 21. 8. 2018
Spominska plošča
Kamnik
1921 ŠPITALIČ, 1653
3186
Ustanovitev NOB odbora za Idrijsko

Ni v RKD.

Kambreško 9, ob vhodu v nekdanjo šolo na vzhodnem delu hiše.

V NAJTEŽJIH  DNEH NARODNO
OSVOBODILNE BORBE JE BIL V 
TEJ STAVBI 10. 9. 1944 IZVOLJEN
NARODNO OSVOBODILNI ODBOR
ZA IDRIJSKI OKRAJ.

4. 7. 1979   

OB 35. OBLETNICI
AKTIVISTI ZPO IN 
KO ZB NOV KANAL

M. Hladnik po podatkih in fotografijah Dore Ravnik 7. 6. 2018
Spominska plošča
Kanal ob Soči
2266 AJBA, 4015
3622
Plošča Jošku Ošnjaku

Plošča na privatni hiši. Ni v RKD.

Mučeniška ulica 4, Kobarid. Dostop do hiše je z obeh strani onemogočen, a plošča je vidna skozi ograjo.

                            [zvezda]

           TU JE ŽIVEL JOŠKO OŠNJAK

                          1921-2003

KOMANDANT BENEŠKEGA BATALJONA

BRIŠKO BENEŠKEGA ODREDA, 

VELIK RODOLJUB, BENEŠKI SLOVENEC -

NEPRAVIČNO POLITIČNO PREGANJAN 

NA ROJSTNI ZEMLJI, VZTRAJEN BOREC

ZA PRAVICE BENEŠKIH ROJAKOV. 

2004      BORCI NOB2004      BORCI NOB

Obstoječi spomeniki
Vojko Hobič, 15. 12. 2018
M.Kermavnar, 3. 7. 2023, po predlogu Mojce Luštrek uredil napis na plošči, dopolnil lokacijo in dodal fotografijo 3/1
Spominska plošča
Kobarid
2223 KOBARID, 519
8026
Bedenica

Spomenik padlim borcem Kozjanskega odreda na pokopališču Bedenica, Hrvaška.

2. in 3. aprila 1945 so nad vasjo Puste Ložice na Bohorju ustanovili pohodno enoto, imenovano Kozjansko grupo. Sestavljena je bila iz dveh bataljonov odreda in bataljona Kozjanskega vojnega področja. Po enomesečnem in 600 km dolgem pohodu čez Hrvaško je enota prišla v Prekmurje. Tu so izkušeni borci 3. bataljona Kozjanske grupe sodelovali pri ustanavljanju komand mest v osvobojenem Prekmurju in še neosvobojeni Štajerski. Med pohodom je pri vasi Prepolno pri Zelini je v borbi z ustaši 10. 4. 1945 padlo osem borcev in borka Kozjanskega odreda. Pokopani so na bližnjem pokopališču Bedenica.

Vzhodni konec pokopališča Bedenica, Hrvaška; nad prvo horizontalno potjo med grobovi.

Pokončna plošča:
NA POHODU KOZJANSKEGA ODREDA
PREKO HRVAŠKEGA ZAGORJA V PREKMURJE
JE V BORBI S SOVRAŽNIKOM 12. APRILA 1945
V PREPOLNEM NAD ŽITOMIROM 8 BORCEV
DAROVALO SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOBODO
ODBOR KOZJANSKEGA ODREDA
8. 9. 1977
.

 NIKOLAJ  DJUS

     1925 - 1945

 JOŽE  JAKŠE

     1925 - 1945

 JOŽEF  KATANA

    1925 - 1945

  PERO  KOVAČIČ 

    1922 - 1945

  VINKO  KROPF

    1919 - 1945

  RAFAEL  OCVIRK

    1923 - 1945

    KAROLINA 

    OPREŠNIK

    1927 - 1945

  LADISLAV POLC

    1918 . 1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, 25. 12. 2022, 21. 4. 2023 D.Divjak 23.11.2023
23.11.2023. 00:00
Dodal fotografije in napis. M. Hladnik 19. 11. 2023 D.Divjak dodal tekst s plošče 23.11.2023
steber
Hrvaška, Bedenica
8780
Zapori Aichach, Nemčija

Geslo: zapor123

Izvoz Aichach Süd in nato v mesto, Münchener Str. 33, 86551 Aichach, Nemčija
Neobiskani spomeniki
.D. Divjak 2.2.2024
2.2.2024. 00:00
Nemčija, Aicach
8922
Bruno Daneu, Karel Regent, Vojko Daneu, Emil Štoka, Marija Frankič, Kontovel
V parku pri cerkvi sv. Hieronima v Kontovelu, Trst, Italija sta Karel Regent in Bruno Daneu, kje so drugi? [preveriti!]

DANILO DANEU
EMIL ŠTOKA
MARIJA FRANKIČ
VOJKO DANEU

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
18.4.2024. 00:00
spotikavci
Kontovel, Trst
1700
Sromlje

V škarpi so tri granitna kolesa, ki ponazarjajo tri padle čete. Arhitekt K. Filipčič 1979. V prostorih KS je spominska soba.

EŠD 9878

Obnovljen novembra 1995.

Trije elementi iz črnega granita predstsvljajo tri čete.

V križišču sredi vasi Sromlje.

Tri čete partizanov so prerasle v Kozjanski odred 27. aprila 1944

V vojni 1941--1945 je izkrvavelo 29 borcev in žrtev za svobodo

Iz veka v vek,
iz roda v rod,
krvi gre tek,
duh išče pot.

O. Župančič

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 25. 4. 2017 foto 25. 7. 2009 ter Anton Petrovič in Stane Preskar, 6. 6. 2018
13.4.2023. 00:00
M. Kermavnar, 13.4.2023, dodal fotografijo 4/2
Skulptura
Brežice
287/5 k.o. Sromlje
7393
Štab Belokranjskega odreda, Mirna gora

Po ustanovitvi Belokranjskega odreda julija 1942 se je štab odreda sprva zadrževal v bližini vasi Planina in nad vasjo Škrilj, v avgustu pa se je nastanil v planinskem domu na Mirni gori. V tem času je bil njegov komandant Dušan Majcen-Nedeljko, politični komisar pa Jože Borštnar. Na novem planinskem domu je občinski odbor ZB Črnomelj 22. julija 1957 odkril spominsko ploščo.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 93.

Na južnem vogalu Planinskega doma na Mirni gori.

   S TEGA KRAJA JE ŠTAB
       BELOKRANJSKEGA 
 ODREDA V POLETJU 1942
    VODIL AKCIJE SVOJIH
                   ENOT

       OBČ. ODB. ZB. ČRNOMELJ
                     22. VII. 1957

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik 28.3.2022
23.12.2024. 00:00
Dodal slike in parcelo in popravil lokacijo, M. Hladnik 23. 12. 2024
Spominska plošča
Semič
1532 Planina, 139
1174
Spomenik Janezu Maslju - Ladu, Dolenja Briga

16. junija 1944 se je Janez Maselj odpravil v osvobojeno Dolnjo
Brigo. Ravno tedaj pa je v vas vdrla nemška vojska, ki je komisarja
hudo ranila. Misleč, da je mrtev so mu vzeli pištolo in sezuli škornje.
Ranjenec se je odvlekel v gozd, kjer so ga našli domačini in ga
odpeljali v partizansko bolnišnico v bližini Dolnje Brige, kjer je
naslednje jutro preminil. Pokopali so ga na grobišču blizu bolnice. Po
osvoboditvi so svojci njegove posmrtne ostanke prenesli na Brdo pri
Lukovici.

  • Mag. Irena Škufca, “Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005.
Ob cesti Borovec - Briga, nedaleč iz vasi Dolnja Briga

Na betonskem podstavku stoji skala, v katero je vgrajena črna marmornata plošča z napisom:

NA TEM MESTU
JE PADEL POD
STRELI OKUPATORJA
16.6.1944
KOMISAR
JANEZ MASELJ
LADO

Vasja Marinč, 9.3.2017
Spomenik
Kočevje
1608 BRIGA, 138/2
185
Ploščad pred gimnazijo v Kranju

Trije monumentalni kipi - dva vzporedno s cesto pred gimnazijo, eden (ki žal ni mogel biti tu objavljen, moška in ženska postava) stoji v ozadju proti nekdanjemu kinu Storžič, vmes na levi strani ploščadi je postavljena stena z reliefom. 

Vse je delo kiparja Lojzeta Dolinarja, arh. Marjan Tepina.

Opis spomenika gl. v članku v Glasu 29. julija 1961.

Pomniki NOB v občini Kranj, str. 7-9.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 230.

EŠD 5141 

Koroška cesta v Kranju, ploščad pred gimnazijo
Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik
Kranj, okt. 2023, MO Kranj je po izdelanih kulturnovarstvenih pogojih in soglasju ZVKDS OE Kranj, sanirala, z mahovi in lišaji poraščena podnožja in plastike kiparja Lojzeta Dolinarja, 28.3.2024 vnesel L. Nikšič
3 kipi in relief
Kranj
2100 KRANJ, 287/1