| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Začetek upora, Križe |
Nekdanja orožniška postaja, na katero je bil 1. 8. 1941 izveden partizanski
napad. Odkrita 1984. |
Na obcestni fasadi hiše na Hladnikovi ulici 23, Križe. |
Z napadom na žandarmerijsko postajo, ki je bila v tej hiši, in z drugimi oboroženimi akcijami v noči na 1. avgust 1941 se je začel upor proti okupatorju na tržiškem območju. OO ZZB NOV Tržič |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 4. 2017 |
6.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 6.5.2023, dodal fotografiji 3/1 do 3/3 |
spominska plošča |
Tržič |
— |
|
Knjižnica partizanske literature |
Knjižnica je bila ustanovljena leta 2018 in danes šteje 2.500 knjig partizanskega opusa. Tel 051 822 926Vir: FB, 23.11. 2023 |
Ljubljana, Savsko naselje, Belokranjska 6, 1. nadstropje. |
Knjižnica partizanske in borčevske literature Savsko naselje. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
23.11.2023. 00:00 |
— |
— |
objekt |
Ljubljana |
— |
|
Koritno |
Jože Valant iz Ribnega in Anton Pihler iz Litije sta padla ob napadu Prešernove brigade na nemške priseljence na Koritnem. Odkrita 22. 7. 1959 na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Ribno, izdelal ga je kamnosek Alojz Vurnik. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 248. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 118-119. EŠD 13188 |
Koritno, zraven hiše št. 30 |
Ob napadu Prešernove brigade na nemške priseljence na Koritnem sta v tej bližini 26. maja 1944 junaško padla partizana Jože Valant iz Ribnega, Anton Pihler iz Litije. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, foto 23. 7. 2013 |
— |
— |
— |
naravni kamen |
Bled |
2192 RIBNO, 1375/3 |
|
Spominska plošča padlim gasilcem |
Spominska plošča padlim borcem NOV in žrtvam okupatorjevega nasilja, ki so bili člani prostovoljnega gasilskega društva Javornik - Koroška Bela. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 204. Fotografije: Marko Gričar. |
Gasilski dom Koroška Bela, Prosvetna cesta 11. |
V TRAJEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 27. 4. 2017. |
— |
— |
— |
Bronasta plošča na steni gasilskega doma. |
Jesenice |
2178 KOROŠKA BELA, 133/8 |
|
Lokomotiva, Črnomelj |
Parna lokomotiva z oznako JŽ 25-018 je ena zadnjih parnih lokomotiv, ki so vozile po slovenskih železnicah. Med 2. svetovno vojno je služila za proizvodnjo električnega toka za partizanske delavnice. Od 1983 prezentirana pred železniško postajo. EŠD 28690 |
Na platoju pred železniško postajo v Črnomlju. |
Ta lokomotiva, spomenik partizanske podjetnosti in iznajdljivosti, je v letih 1944 in 1945 poganjala črnomaljsko elektrarno |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano, nedokončano
Dušan Škodič, 1.8.2021 |
8.8.2021. 00:00 |
— |
— |
lokomotiva |
Črnomelj |
K. o.: 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 1191/2 |
|
Sevnica-Spominska plošča padlim delavcem Tanina |
Spominska plošča je bila odkrita 27. oktobra 1947 (povezava). Vir: Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 90. Tovarna Tanin se je v času postavitve plošče in pisanja omenjene knjige imenovala Jugotanin. |
Plošča je pritrjena na vzhodno pročelje centralnega tovarniškega poslopja tovarne Tanin Sevnica. |
Naši padli Bautin Aleks. 1898 - 1944 Gorišek Jos. 1900 - 1944 Juhant Ivan 1900 - 1945 Senica Ern. 1909 - 1945 Verstovšek Ivana 1921 - 1945 SLAVA |
— |
— |
— |
— |
Ljubo Motore, 25. 2. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Sevnica |
— |
|
RUDNIK PRI RADOMLJAH-Spomeniški objekt padlim partizanom, fontana |
Spomenik v obliki petih marmornatih blokov na ploščadi okrog vodnjaka, posvečen 30 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Rudnika pri Radomljah in okolice. Delo akademskega slikarja Ivana Seljaka - Čopiča, odkrit 25. septembra 1960. Obnovljen 1999. EŠD 16943 Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 41. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 211-212. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 60-61. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 24. V reviji Borec na strani 496, št.11/1960, je bil objavljen članek z naslovom Lepo in zelo koristno. Avtor M. P. je opisal odkritje spomenika v Rudniku pri Kamniku, ki je bilo 25. septembra 1960, ki ga predstavlja vodovod s spominskim vodnjakom. Po njegovem mnenju je to lep primer, kako je moč pri graditvi spomenikov padlim borcem združiti lepo s koristnim. Pri opisu vasi je navedel, da je vas od začetka vstaje do osvoboditve dala za svobodo 14 žrtev, več kot je bilo hiš v vasi. V gozdu nad vasjo so bili zgrajeni bunkerji z ilegalno tiskarno in bolnišnico. Zaradi izdaje so Nemci 6. januarja 1945 odkrili 4 bunkerje in besno navalili nanje. Rešilo se je samo 9 tovarišev. Partizani, ki so se med vojno zadrževali v Rudniku, niso pozabili na zavedne vaščane. Tako so z vaščani sklenili zgraditi vodovod. Pri tem so domačini pomagali z vožnjami in lesom, na pobudo odbora pa so veliko sredstev prispevala podjetja v kamniški občini. Načrt za obeležje na ploščadi je napravil kipar Ivo Seljak-Čopič, ki je bil eden izmed devetih preživelih. Ploščad ima odprtino, iz katere raste (je rasla?) skrivenčena stara jablana kot simbol nepretrganega obnavljanja življenja v naravi, okrog nje pa je arhitektonsko lepo prilagojena ograda z imeni padlih borcev, ki jo dopolnjuje prikupna fontana. Ves spomeniški objekt je v skladu z okolico. Avtor zapisa je ugotovil, da je projektant znal spretno izkoristiti vse predmete na zemljišču za poudarek svoji stvaritvi. |
Južno pred vasjo Rudnik pri Radomljah, vzhodno ob cesti Radomlje - Rudnik pri Radomljah, za odcepom proti Spodnjemu Rudniku pri Radomljah.
Hiša v bližini: Rudnik pri Radomljah 6 |
V SPOMIN PADLIM BORCEM 1941--1945 ZGRADILA VODOVOD ZB DUPLICA . CEDILNIK PETER - KRT JAZBEC ALBERT - PETER JAZBEC ALBERT . SNOJ RUDI DOMEN NAHTIGAL JANKO REMS ALOJZ - JEŽ . REMS FRANC RODE IZIDOR - RIKO ŽEBOVEC JANEZ - ROMAN . RODE VIKTOR - KAVKA RODE ANTON - SILVESTER ULČAR ANTON - VIDO . ŽEBOVEC CIRIL - RATKO ŽEBOVEC MIHAEL - SVOBODA RODE MIHAEL . VARŠEK STANA - LIDIJA JEŽ FILIP - DORI NOVAK JOŽE . JAKOPIČ DRAGO - ANTON JERETINA LADO - LADO PETERNELJH EDI - TINKO . BRANKO NEZNANI ČUK REZKA . SEŠEK TONE - LUDVIK KRISTAN VIKTOR - LENART OSOLNIK ALOJZ - PRIMOŽĆ . CERAR ZDENKA - ZDENKA VRTAČNIK IVO - ŽIVKO ŠVAJGER LADO - LADO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 6. 8. 2019
Dopolnil D.Divjak, 19. november 2020 |
15.10.2023. 00:00 |
19.9.2025. 21:27 |
19,11,2020-dopolnil s sliko, opis in podatki, D.Divjak
M. Kermavnar, 15.10.2023, dopisal imena na spomeniku in dodal fotografiji 3/2 do 3/4 |
— |
Kamnik |
K.o.: 1910-VOLČJI POTOK, št.parc.: 81/2 |
|
Velika Kostrevnica |
Svetla kamnita plošča z vklesanim posvetilom in imeni, posvečena v NOB padlim domačinom, je delo arhitekta Vlasta Kopača, odkrita je bila leta 1970. EŠD 20273 |
Na SZ vogalu zadružnega doma, Velika Kostrevnica 39, sredi vasi. |
V BORBI IN TRPLJENJU STE MORALI UMRETI, KER STE HOTELI SVOBODNO ŽIVETI PADLI BORCI UMRLI V
INTERNACIJI KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENJA BORCEV
NOV |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 19. 7. 2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Šmartno pri Litiji |
K. o. 1846 Liberga, parc. št. 1440/3 |
|
Spominska plošča sedmim padlim partizanom na Studencu |
Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 96. |
Plošča je pritrjena na pročelje stavbe Krajevne skupnosti Studenec ob glavni cesti Impoljca - Studenec, v neposredni soseščini podružnične Osnovne šole Studenec. |
Izpolnili dano ste obljubo Črtalič Franc Studenec Jakše Jožef Studenec Košmrl Janez Impoljca Kovač Jožef Impolje Lisec Alojz Preska Smrdelj Franc Studenec Trček Janez Orle Slava! Občinski odbor SZDL Studenec 20. 9. 1953 |
— |
— |
— |
— |
Ljubo Motore, 26. 2. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Sevnica |
— |
|
Spominsko obeležje padlim borcem na Suhi |
Spominsko obeležje je bilo odkrito 1. 8. 1961, postavil ga je krajevni odbor ZB NOV Predoslje. Milan Juvan - Maksim je vodil izza Storžiča v I. bataljon nad Kamnikom 15 borcev II. Bataljona Savinskega odreda. Ko se je vračal, sta ga spremljala dva borca (imeni nista znani) in borka Ančka Tomazin-Pepca. V zgodnjih jutranjih urah so 2. oktobra 1942 prekoračili Kokro pri Visokem. Zaradi dneva poti niso nadaljevali, pač pa so se ustav9ili v gozdu, da bi počakali noči in potem nadaljevali pot proti Storžiču. Skupino pa je opazil neki domačin in jo naznanil nemški policiji. Ta je Juvana obkolila. Razen Tomazinove so v boju vsi trije borci padli. Neznana borca sta bila doma iz vasi pod Krvavcem in sta pripadala kaki razbiti četi s tega področja. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 154-155. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. EŠD: 15927, memorialna dediščina |
Na križišču makadamskih cest okoli protokolarnega objekta BRDO in ceste ki vodi v vas Suho. |
2. 10. 1942 SO NA TEM MESTU PADLI V BORBI ZA SVOBODO JUVAN MILAN - MAKSIM IN DVA BORCA 2. GRUPE ODREDOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Srečko Frelih 4.6.2014 |
— |
— |
— |
Skalnat blok z napisom |
Kranj |
2104 SUHA, 739 |
|
Slavku Černetu |
Spominska plošča Černe Slavku na stanovanjski hiši, Borovška 46 v Kranjski gori. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 205. Vir in Fotografije: Božidar Janežič. EŠD 28182 |
Ob križišču Vršiške in Borovške ceste, Borovška cesta 46. |
TU JE BIL ROJEN DNE 5. 11. 1917 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 26. 12. 2017. |
— |
— |
— |
Marmorna spominska plošča |
Kranjska Gora |
2169 KRANJSKA GORA, 41 |
|
Obeležje Poljanski četi pod vrhom Blegoša |
Spominska plošča na obeležju pod vrhom Blegoša spominja na pogumni boj dvainštiridesetih borcev Poljanske čete 3. avgusta 1942, v katerem jih je petnajst padlo. Dostop do obeležja je s Črnega kala. 4. aprila 1942 je bil v okviru 1. grupe odredov ustanovljen Poljanski bataljon s Selško, Škofjeloško in Poljansko četo. Konec junija 1942 si je na poti na Štajersko preko loškega ozemlja utirala pot 2. grupa odredov. Na tej poti so jim pomagale posamezne čete Poljanskega bataljona. Nemci so proti 1. in 2. grupi odredov 2. avgusta 1942 pričeli z veliko ofenzivo na območje Blegoša, kjer se je nahajala glavnina partizanskih enot. Škofjeloški četi in enoti 2. grupe odredov se je uspelo umakniti iz sovražnikovega obroča, v njem pa je ostala Poljanska četa z 42 borci. 3. avgusta 1942 se je prebijala v smeri Žetine in za seboj potegnila večino sovražnikovih sil. V tem preboju je padlo petnajst borcev Poljanske čete, štirje pa so bili ujeti. Več... Podatki o padlih borcih Poljanske čete: Franc (ne Bojan) Bajt - Bojan, rojen 27. junija 1920 v Ljubljani, črkostavec, v partizane je vstopil maja 1942, bil je skojevec in borec Poljanske čete. Engelbert Ciuha - Matjaž, rojen 14. novembra 1922 v Glincah pri Ljubljani, fotograf, v partizane je vstopil maja 1942 in se priključil Poljanski četi. Bogomir (ne Bogo) Lukman - Bogo, rojen 17. avgusta 1917 v Glincah pri Ljubljani, v partizane je vstopil maja 1942, bil je skojevec in borec Poljanske čete. Vinko Oblak, rojen 4. julija 1909 v Novi vasi pri Žireh, pek in šofer v Gorenji vasi, soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od aprila 1942 politični komisar Poljanske čete. Franc Oman, rojen 6. oktobra 1921 v Hotovlji, kmečki delavec, v Cankarjev bataljon vstopil 18. decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, od pomladi 1942 borec Poljanske čete. Ivo Osredkar - Stipe, rojen 6. maja 1915 v Glincah pri Ljubljani, poročnik korvete vojne mornarice, v partizane je vstopil 9. maja 1942, bil je vodnik voda v Poljanski četi, član KPS. Jože Peternel - Mitja, rojen 15. novembra 1916 v Delnicah, kmečki delavec, v partizane vstopil decembra 1941, spomladi 1942 je bil v Poljanski četi, v preboju z Blegoša je bil hudo ranjen in si je z ročno bombo sam vzel življenje. Janez Pelipenko, rojen 20. septembra 1922 v Jelovici (ne Žetini), gozdni delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942, v Poljansko četo. Jože Pelipenko, rojen 10. marca 1926 v Jelovici (ne Žetini), gozdni delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942, v Poljansko četo. Jožef Rupar - Očka, rojen 18. marca 1911 v Bukovem Vrhu, gozdni delavec, živel z družino v Predmostu, v partizane vstopil decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od spomladi 1942 kuhar v Poljanski četi. Bogomir (ne Ivan) Starc - Karamazov, rojen 13. junija 1910 na Cesti pri Ajdovščini, učitelj, živel v Ljubljani, v partizane je vstopil maja 1942, junija 1942 dodeljen Poljanski četi, bil je obveščevalec. Gregor Zupanc - Sulc, rojen 3. marca 1912 v Kropi, pekovski pomočnik, živel je v Ljubljani, v partizane je vstopil 26. marca 1942 in bil dodeljen Poljanski četi. Janez Žakelj - Anžon, rojen 8. maja 1920 v Stari vasi pri Žireh, čevljar, v partizane je vstopil decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, nato je bil borec Poljanske čete. Med blegoško hajko je nosil nemško uniformo, Nemci so ga ranjenega ujeli in zdravili, a so ga po prepoznanju ustrelili. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 183-185. Povezava na spletno stran: zbnobskofjaloka.weebly.com/leskovica.html Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 110. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 254. |
Dostop do obeležja je s Črnega kala. Ploščo na skali južno pod vrhom Blegoša najlaže najdemo, če se tja odpravimo iz Čabrač. Nad Prvo ravnijo zavijemo levo ob Rupnikovi liniji proti Koči na Blegošu (ne naravnost na vrh) in potem pazimo na križanje z neoznačeno stezo iz Leskovice (glej spletni zemljevid maPZS). Zavijemo desno nanjo in nekaj deset metrov nad gozdno mejo na desni opazimo na grebenčku iz trave štrleti več skal. Na eni izmed njih je plošča. Če smo že na vrhu Blegoša, pa po južnem pobočju navzdol.
S 46.16105, V 14.11255 |
[zvezda] TU JE 42 BORCEV POLJANSKE ČETE SMELO 3. VIII. 1942 Z 10.000 NEMCI BORBO SPREJELO 27 JUNAKOV JE V JURIŠIH PADLO. 15 SI JE POT SKOZI OBROČEV ŠESTERO UTRLO. SLAVA JUNAKOM NOV! ZB HOTAVLJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
19.12.2021. 00:00 |
— |
Slike in opis poti dodala Mojca Luštrek 19. 12. 2021
Besedilo na plošči je že težko berljivo.
Po koordinatah J. Luštreka popravil mesto na zemljevidu 250 m proti jugu. M. Hladnik 5. 3. 2023 |
Spominska plošča na obeležju |
Gorenja vas |
— |
|
Spominsko obeležje Vojku Školarisu, Žirovniška planina |
Bronasta plošča obeležuje kraj, kjer je bil 31. maja 1943 ubit in prvotno pokopan Vojko Školaris iz Most, kurir tretje čete 2. bataljona Gorenjskega odreda. Spominsko ploščo je 1958 postavila ZB NOV Žirovnica. Viri: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 207. EŠD 5405 |
V spodnjem levem robu travniškega dela Žirovniške planine, od koder je le kakih 200 m do ovinka 'glavne' ceste proti Valvasorjevemu domu. |
NA TEM MESTU JE PADEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, dopolnil Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
— |
— |
— |
Bronasta plošča na naravni skali. |
Žirovnica |
k. o.: Žirovnica, p. št.: 1062/28 (/6281), vl. št.: 589; Lastnik: KŽK Kranj; Skrbnik: ZB in Lovska družina Stol Žirovnica |
|
TOMIŠELJ - spomenik pobitim borcem NOB |
EŠD: 11745 Večstrani kamniti obelisk, visok okoli 2,00 m, z vbočeno prednjo površino, stilizirana silhueta zadetega talca, je v šest kotno prelomljeno ploščo vklesanih šest imen in priimkov borcev Krimskega odreda, ki so jih italijanski fašisti dne 22. decembra 1941. okoli 9.00 ure postrelili na tem mestu. Obelisk stoji na ploščadi velikosti 2,00 x 2,00 m, ki jo omejuje 8 betonskih stebričkov, visokih 80 cm, povezanih z verigo. Do tega dela spomenika pridemo po šestih stopnicah in 4 m tlakovani površini. Celoten spomenik je tik ob cesti, ki vodi iz Tomišlja v Vrbljene, tik pred mostom preko potoka Iška. Spomenik je bil odkrit 29. novembra 1951. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 74. |
Spomenik je na desni strani cestišča Tomišelj - Vrbljenje, tik pred mostom preko Iške. |
LJUBO ŠERCER IVAN VRABIČ VALENTIN KARIŽ KAREL KRANJC IGNAC ŽAGAR RADO KOGOJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 25.3.2018. |
— |
20.10.2025. 22:07 |
— |
Spomenik |
Ig |
k.o.1702 - Tomišelj, parc. št. 349/2 |
|
Tiskarna Martinj Vrh |
Vir: https://zbnobskofjaloka.weebly.com/martinj-vrh.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 256. |
Na stavbi šole v Martinj Vrhu 21. |
V PROSTORIH TE ŠOLE MARTINJ VRH 2003 ZB MARTINJ VRH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 12. 10. 2021 |
19.4.2022. 00:00 |
— |
Ni sprememb, poroča Mihael Simonič 18. 4. 2022. |
Spominska plošča |
Železniki |
K. o. 2070 Martinj Vrh, parc. št. 562/3 |
|
Vojsko, Plošča na lovski koči |
Spominska plošča, pravokotne oblike (60 x 50 cm) izdelana iz granita in z vklesanim napisom. Datum odkritja: 6.9.1964 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 19490 |
Spominska plošča je locirana sredi vasi na severni fasadi lovske koče (Vojsko 25). |
LOVCI Z OBMOČJA LD IDRIJA ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA ČIBEJ FILIP 1907-1943 KAVČIČ HUBERT 1907-1943 POŽENEL FRANC 1889-1943 ZELENC ŠTEFAN 1898-1944 SLAVA JIM! 6.9.1964 LD IDRIJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2355 Vojsko, parc. št. 12/2 |
|
Karel Pajenk |
Po padcu Pohorskega bataljona je gestapo intenzivno preiskoval sorodnike padlih in osebe, ki so bile kakorkoli povezane s to enoto. Zaradi izdaje jim je padel v roke tudi Karel, ki so ga pozneje kot talca ustrelili v Zagorju ob Savi.S. Gradišnik, 18. 5. 2024 |
Pokopališče Zgornji Razbor |
RDEČNIKOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
Vir in opis: S. Gradišnik, Razbor med NOB, str. 33 |
S. Gradišnik |
18.5.2024. 00:00 |
14.11.2025. 20:54 |
M.Kermavnar, 7. 5. 2025, uredil besedilo na nagrobniku in dodal fotografiji 3/1 in 3/2 Mojce Luštrek |
Nagrobnik |
Slovenj Gradec |
K. o. 855 Zgornji Razbor, parc. št. 763 |
|
Zadnjim bojem, Kranjska Gora |
Zadnji boji Jeseniško-bohinjskega odreda in IV. armade JLA so bili 8. in 9. maja 1945 v Kranjski Gori. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 205. EŠD 5387 |
Tik ob cesti, ob uvozu za hotel Kompas, Borovška cesta 98 in 100 |
PO ŠTIRILETNI OSVOBODILNI VOJNI MAJA 1977 ODBOR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 6. 2017 |
— |
— |
— |
plošča na naravni skali |
Kranjska Gora |
2169 KRANJSKA GORA, 494/7 |
|
Grob Petra Zaplotnika borca NOV |
— |
Manjše pokopališče ob cerkvi Sv. Andreja na Zgornjem Jezerskem ob glavni cesti Kokra - Jezersko sedlo. Grob se nahaja tik ob vzhodnem zidu, izven urejenega pokopališča. |
Zaplotnik Peter 29.6.1915 - 26.1.1945 Padel kot borec NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič |
1.5.2021. 00:00 |
— |
— |
Križ z napisom na zasebnem grobu |
Jezersko |
2076 ZGORNJE JEZERSKO, 2/22 |
|
Spomenik pri domu v Kamniški Bistrici |
Leseni steber je setavljen iz: triglave strehe (pločevina), slikarije (štirje partizani se približujejo s puškami v rokah), spodaj je pod zvezdo napis (glej besedilo zgoraj), pod napisom je izrezljan ornament. Spomenik je bil odkrit 12. maja 1946. "Počastitev padlih borcev-planincev", Slovenski poročevalec, 14. 5. 1946, str. 3 (vir slike 3) (povezava). Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 19. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 214. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 49. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 38. EŠD 21102 |
Nekaj deset metrov od doma v Kamniški Bistrici na desni strani ceste pred mostičkom |
BORCEM PLANINCEM PADLIM V BOJU PROTI FAŠISTOM V SPOMIN POSTAVILO PDS 1946 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
lesen steber s triglavo streho |
Kamnik |
1891 ŽUPANJE NJIVE, 843 |
|
Spominska plošča na lovski koči LD Podgorje |
Bila je huda zima in sovražnik je napadel borce 3. bataljona Šercerjeve brigade v okolici cerkve svetega duha nad Suhim dolom. Padlo je 11 partizanov. Glede na to, da so se partizani zadrževali po domačijah blizu cerkve, so ubili tudi na kmetiji Pečovnik dva ranjena partizana. Ubita sta bila na kraju, jer danes stoji lovska koča. Lovska družina Podgorje je na svoji koči odkrila spominsko ploščo dvema partizanoma, ki sta padla v neposredni bližini. Pokopana sta v skupnem grobu pri sv.Duhu. Domačini so skupaj z lovci leta 1966 na fasado lovske koče namestili spominsko ploščo. VIR:Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. |
Iz naselja Podgorje se po asfaltni cesti peljete v smeri Suhi dol proti cerkvi svetega duha. Od cerkve pot nadaljujete po makadamski cesti do lovske koče. Vso pot ob cesti so tudi smerokazi za lovsko kočo. |
TU BLIZU SO 14.2.1945 NEMŠKI FAŠISTI UMORILI DVA RANJENA PARTIZANA ŠERCERJEVE BRIGADE 1966 |
— |
— |
— |
— |
Jože Vrabič, 18. avgust 2017 |
— |
— |
— |
Marmornata spominska plošča |
Slovenj Gradec |
— |
|
Padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, Zdole |
Spomenik padlim domačinom je bil odkrit 17. julija 1956, projektiral ga je Branko Šoba. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=24316&submit.x=0&submit.y=0 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 131. |
Spomenik se nahaj ob vhodu na pokopališče na Zdolah. |
PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM ZA NAŠO SVOBODO 1941 – 1945 ROŽANC RUDI CELJE PLANINC JOŽE KOSTANJEK OMRZEL JOŽE OMRZEL MIHA OMRZEL FRANC HABINC ANTON IVAČIČ JOŽE ZDOLE AŠIČ MILAN ŠPILER JERNEJ TURK FRANC CERJAK ANTON RAVNE NOVAK IVAN PETAN FRANC ZG. POHANCA ROŽMAN IVAN BAHČ FRANC PLETERJE SIMONIŠEK IVAN ANOVEC VOLČANŠEK STANKO ČRNC – BREŽICE ŽFN BAHČ KAREL PLETERJE FIGAR JOŽE ZG. POHANCA FAKIN MAGDALENA RAVNE ZUPAN VALENTINA ZAGORJE SLAVA NJIM! Z.B. ZDOLE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
anton Petrovič, 25. 2. 2017, nedokončano |
— |
— |
— |
plošča na stebru |
Krško |
288/2 k.o. Pleterje, KS Zdole |
|
Železničarji španski borci, Sveti Jurij ob Ščavnici |
V sestavu galerije Od Gubca do Lacka je postavljen spomenik železničarjem-španskim borcem. Spomenik je bil oblikovan v Železničarskem šolskem centru in likovni sekciji KUD Tine Rožanc iz Ljubljane, umetniško vodstvo je imel prof. Boris Prokofjev, akademski kipar. Železničarji so bili vedno med naprednimi v delavskem gibanju. Mnogo se jih je priključilo borcem proti fašizmu v Španiji med špansko državljansko vojno. Borcem proti fašizmu v Španiji se je priključilo 54 internacionalnih brigad z več kot 35.000 prostovoljci. Med njimi je bilo tudi 1600 Jugoslovanov, od katerih je več kot polovica padla. Mnogo španskih prostovoljcev je bilo med prvimi nosilci narodnoosvobodilnega boja na jugoslovanskih tleh. Od slovenskih delavcev železničarjev, ki so se udeležili španske državljanske vojne, je imel najvišjo partijsko funkcijo Viktor Kološa. Rojen je bil 3. 10. 1884 v Ljubljani. Po poklicu je bil mehanik. Nekaj časa je delal v železničarski delavnici v Zagrebu. V letih 1929-1930 je bil organizacijski sekretar politbiroja CK KPJ. Iz Svetega Jurija ob Ščavnici sta se španske državljanske vojne udeležila Ivan Kreft in Drago Senčar iz Bučkovcev, ki je v tej vojni padel. Spomenik je bil odkrit 24. oktobra 1982. |
Iz središča naselja po ulici Antona Korošča, v bližini hiše ul. Antona Korošca 21B, Sveti Jurij ob Ščavnici, na desni strani. |
ŽELEZNIČARJEM ŠPANSKIM BORCEM 1936-1939 ODLIL MINERAL LJUBLJANA 1982 UČENCI ŽSC IN LIKOVNE SEKCIJE KUD TINE ROŽANC LJUBLJANA Ž. NOVINC M. DOMAZET S. PROKOFJEV S. BEVC S. JUSIČ V. STANKOVIČ MENTOR AKAD. KIPAR B. PROKOFJEV ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO IN ŽELEZNIŠKI SREDNJEŠOLSKI CENTER LJUBLJANA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 27. junij 2020 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
Slike in dokončan napis Bor1974-18.II.2022
Dodal še tri sveže slike M. Hladnik 1. 10. 2024 |
Spomenik z reliefom |
Sveti Jurij ob Ščavnici |
K.o.: SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI, št.parc.:346/8 |
|
Podkoren |
Skalo za nagrobrnik (pri kateri so se sestajali aktivisti s partizani), so vaščani pripeljali na pokopališče iz 1 km oddaljene grape z več kot 20 pari živine. Verige okoli groba so skovali jeseniški železarji planinci. Po njem je Planinsko društvo leta 1948 imenovalo kočo na Vršiču Mihov dom.
|
Ob južni fasadi cerkve v Podkornu, na zahodnem koncu vasi. |
Darovali so življenja za svobodo Krivec Ivan - Pavel Arih Miha - Klemen, rojen 17. 9. 1918, padel 9. 2. 1944. Uršič Justin Slava njim |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 6. 2017 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Kranjska Gora |
2168 PODKOREN, 18 |
|
Vipava - grobnica padlih borcev |
Pokopališče EŠD: 12840 Grobnica s pokopanimi borci je na vipavskem krajevnem pokopališču v bližini vhoda. Predstavlja ga ograjen prostor velikosti okoli 2 x 4 m, z okoli 0,50 m visokimi betonskimi stebrički, kvadratnega preseka, ki so med seboj povezani s kovinskim drogom, razen vhodna dva stebrička imata razpeto verigo. Nagrobnik je betonska stela velikosti okoli 1 x 2 m, vpeta med dva betonska stebrička visoka okoli 0,80 m, na prednjo stran stele pa je vgrajena kamnita plošča, temnejše barve z vklesanim sporočilom in imeni pokopanih. Levo in desno od nagrobnika sta dve betonski vazi. |
Vipava, mestno pokopališče. |
...ZA KAR SEM UMRL BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 19.5.2019 |
— |
— |
— |
grobišče z nagrobnikom, memorialna dediščina |
Vipava |
k.o.2401 - Vipava, parc. št.: 1973 |