• France Zagradišnik. Sistory. 
  datum rojstva: 14. 8. 1907, kraj rojstva: Gornji Grad, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: VIII. SNOB Frana Levstika, sanit. vod, datum smrti: 9. 11. 1944, kraj smrti: SCVPB Ajdovec, kraj pokopa: SCVPB Ajdovec, vzrok smrti: Posledice boja, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

     ZAGRADIŠNIK Franc – Smoletov
Sin malega kmeta Antona je bil rojen 14. avgusta 1907 v Gornjem Gradu. Delal je na domači kmetiji in žagi. Bil je poročen in oče petih otrok.
Partizanom se je pridružil 28. avgusta 1944. Bil je bolničar v Levstikovi brigadi.
Ko se je po prenosu ranjencev v bolnišnico Na dvoru vračal v bolničarski vod, je bil ranjen. Za posledicami ran je 9. novembra 1944 umrl v partizanski bolnišnici Ajdovec na Kočevskem.

• Elektronski vir: https://zb-nob-zgornja-savinjska.si/predstavitev-zrtev-nacisticnega-nasilja-in-padlih-borcev-nob/zrtve-s-podrocja-gornjega-gradu/ Dostop: 18. 9. 2025

• Fotografija: Zagradišnik (Smoletov) Franc Geneanet, Pokopališče Gornji Grad, str. 27. 

[križ, ovit z vrtnicami]

FRANC     * 14. 8. 1907 PADEL 9. 11. 1944

SMOLETOVI

Spomenik, ki naj bi spominjal na uničenje celovške judovske skupnosti, stoji na mestu njihove nekdanje molilnice. Prebivalstvu je bolj malo poznan. Po eni strani stoji v Platzgasse, v slabo frekventirani ulici, po drugi strani je za ograjo in obdan z grmovjem slabo viden. Toda skupaj z judovskim pokopališčem v Šentrupertu je danes edini pomnik nekoč bivajoče judovske skupnosti v koroškem glavnem mestu in priča o njenem brutalnem uničenju.

V stavbi na ulici Platzgasse 3 je bila od l. 1903 do 1938 judovska molilnica. Nacionalsocialisti so jo porušili ob novemberskem pogromu l. 1938. Leta 1987 se je formirala skupina, ki je sklenila, na mestu nekdanje sinagoge postaviti spominski kamen. Dne 9. 11. 1988, torej za 50-letnico uničenja, so projekt končno uresničili. Toda iniciativna skupina se otvoritve ni udeležila, ker se ni sestrinjala z uradno spominsko proslavo. Na univerzi so priredili alternativno spominsko svečanost s tihim pohodom do spomenika.
Sporna točka med načrtovanjem je bilo tudi besedilo, ki naj bi ga vgravirali v kamen.

• Biseri ...
• Nadja Danglmaier, Helge Stromberger: Tat-Orte. Schau-Plätze. Erinnerungsarbeit an den Stätten nationalsozialistischer Gewalt in Klagenfurt. Klagenfurt/Celovec – Wien/Dunaj: Drava, 2009, str. 161f., 191.

Herbrejski napis:
„V spomin svetu (V večen spomin)
Ta kraj, kjer stojiš, so sveta tla. 
V čast Bogu je tu stalo malo svetišče, sinagoga, ki je bila z hudobnim namenom od nacistov porušena v grozni Kristalni noči l. 1938. Spominjali se bomo tudi naših judovskih sodržavljanov našega mesta, ki so bili umorjeni v 2. svetovni vojni. Bog naj maščuje njihovo kri.“

Spodaj je nemški napis:
„V spomin na trnovo pot naših nekdanjih sodržavljanov. Tu je stala njihova molilnica. Nacionalsocialisti so jo porušili l. 1938.“

• Janez Volovšek. Sistory. 
  datum rojstva: 8. 5. 1924, kraj rojstva: Gornji Grad, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: VI. SNOUB Slavka Šlandra, 2. bat., datum smrti: 24. 1. 1944, kraj smrti: Črna, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

»ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IZ GORNJEGA GRADA
[…]
I. Padli partizani
[…]
- Volovšek Ivan, oče Ivan, roj. 8. 5. 1924 v G. Gradu 17, mobiliziran l. 1942 v nemško vojsko, zbolel, prišel na dopust domov in potem v partizane 30. 12. 1943, kot partizan ranjen, ujet in z drugimi partizani zgorel 24. 1. 1944 v neki hiši na Koroškem, kmečki sin, samski«

• Zoran Tratnik, Gornji Grad med 2. svetovno vojno, Zbornik, Celje: Muzej novejše zgodovine,  2000 str. 174.

»VOLOVŠEK Ivan – Doberžev
Sin Ivana se je rodil 8. maja 1924 v Gornjem Gradu. Delal je na domačem posestvu in priložnostno pomagal tudi pri drugih kmetih.
Leta 1942 so ga mobilizirali v nemško vojsko. Iz Mittelwalda na Bavarskem so ga poslali na operacijo v Partenkirchen. Julija 1942 je bil doma. Ob povratku je v Šmartnem ob Paki skočil z vlaka, a zveze s partizani ni dobil.
Da bi zaščitil starše, se je spet javil Nemcem, prišel na vzhodno fronto, od koder je z lažnimi dokumenti prišel spet domov. Zdaj je dobil zvezo in prišel v Šlandrovo brigado. Med napadom na postojanko v Črni je bil ranjen. Z drugimi ranjenci se je zadrževal pri Podbrežniku, kjer so jih Nemci odkrili in žive 24. januarja 1944 sežgali.«

• Elektronski vir: https://zb-nob-zgornja-savinjska.si/predstavitev-zrtev-nacisticnega-nasilja-in-padlih-borcev-nob/zrtve-s-podrocja-gornjega-gradu/ Dostop: 18. 9. 2025.

• Fotografija: Dobrževi - Ivan Geneanet, Pokopališče gornji Grad, str. 6.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

[križ]

DOBRŽEVI

IVAN     * 1924     + 1944

Minka Šubic partizanka

• Jožef Prislan. Sistory. 
    
• France Prislan. Sistory. 

• Ivana Prislan. Sistory. 

• Boris Prislan. Sistory. 

»ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IZ GORNJEGA GRADA
[…]
I. Padli partizani
[…]
- Prislan Boris, oče Jože, roj. 7. 10. 1919 v G. Gradu, mobiliziran v nemško vojsko, spomladi 1943¸, v septembru 1943 šel v partizane, 14. 3. 1945 zajet nad Šokatom in ustreljen, trgovec, šofer, samski
[…]
II. Žrtve okupatorja
[…]
- Prislan Franc, oče Jože, roj. 12. 11. 1914 v G. Gradu, l. 1942 se je umaknil na Dunaj, tam je bil aretiran, ustreljen je kot talec 15. 8. 1942, trgovec, samski
- Prislan Iva, oče Jože, roj. 26. 3. 1909 v G. Gradu, aretirana julija 1942, odpeljana v Auschwitz, kjer je 21. 3. 1943 umrla, gostilničarka, samska
- Prislan Jože, oče Jože, roj. 14. 7. 1907 v G. Gradu, l. 1942 se je umaknil na Dunaj, tam so ga aretirali, 15. 8. 1942 je bil ustreljen kot talec, učitelj, samski«

• Zoran Tratnik, Gornji Grad med 2. svetovno vojno, Zbornik, Celje: Muzej novejše zgodovine,  2000 str. 173, 176.

»PRISLAN Boris – Prislanov
Sin Jožefa se je rodil 7. oktobra 1919 v Gornjem Gradu. Izhajal je iz obrtniške družine. Šolal se je v Ljubljani in v Mariboru in se izučil za trgovca. A v tej stroki se ni zaposlil, pač pa je delal kot šofer v Zabukovici.
Nemški okupator mu ni bil všeč, a nič ni mogel, ko so ga spomladi 1943 prisilno mobilizirali v svojo vojsko, a še istega leta septembra je prišel k partizanom in postal telefonist v Prešernovi brigadi.
Marca 1945 se je s skupino mudil v Gornjem Gradu in Nemci so jih v gozdu nad Šokatom zajeli ter kmalu zatem kot talce ustrelili.

PRISLAN Franc – Prislanov
Sin Jožefa se je rodil 12. novembra 1914 v Gornjem Gradu. Po gornjegrajski osnovni šoli je šel v šoštanjsko meščansko, nato pa se je izučil za trgovca in delal v domači trgovini.
Boju proti okupatorju se je pridružil kot aktivist in propagandist v okviru ene izmed gornjegrajskih trojk. Kmalu je zaslutil, da ga Nemci opazujejo, zato se je umaknil na Dunaj, kjer so ga julija 1942 aretirali in pripeljali v Celje.
Četudi so ga mučili, niso iz njega izsilili nobenega priznanja. Kot talca so ga ustrelili 15. avgusta 1942 v Celju.

PRISLAN Iva – Prislanova
Hči Jožefa se je rodila 26. marca 1909 v Gornjem Gradu. Po osnovni šoli je v Ljubljani dokončala gospodinjsko šolo in se zaposlila v domači trgovini in gostilni.
Svoj položaj je med vojno izkoristila, da je zbirala pomoč za partizane in jih obveščala o tem, kar je slišala v gostilni. Zaradi izdaje je bila tudi Iva med tistimi, ki jih je gestapo 6. julija 1942 aretiral.
Prišla je v celjske zapore, od tod na Borl pri Ptuju in nazadnje v taborišče Auschwitz, kjer je 21. marca 1943 umrla.

PRISLAN Jože – Prislanov
Sin Jožefa se je rodil 14. julija 1907 v Gornjem Gradu. Šolal se je na gimnaziji v Celju in na učiteljišču v Mariboru. Vojna ga je ujela kot učitelja v Črni pri Prevaljah.
Nemci so ga odpustili in vrnil se je v Gornji Grad, kjer se je pridružil upornikom v eni izmed gornjegrajskih trojk kot aktivist in propagandist OF. Zaradi suma, da je njegovo delovanje izdano, je z bratom Francem odšel na Dunaj. Tu so ju Nemci izsledili, aretirali in julija 1942 privedli v celjske zapore.
V Starem piskru so ga mučili in izsiljevali priznanje, a vse zaman. Ničesar ni izdal in 15. avgusta 1942 so ga kot talca ustrelili.«

• Elektronski vir: https://zb-nob-zgornja-savinjska.si/predstavitev-zrtev-nacisticnega-nasilja-in-padlih-borcev-nob/zrtve-s-podrocja-gornjega-gradu/ Dostop: 18. 9. 2025.

• Fotografija: Letonja - Prislan Jože, Franc, Iva, Boris Geneanet, Pokopališče gornji Grad, str. 14. 

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

LETONJA

JOŽE       *1908   +1942
FRANC    *1914   +1942
IVA           *1909   +1943
BORIS     *1919   +1944

Arhiv ZB Jesenice.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 200.

V počastitev spomina

Kalan Milana Klek

sek. OK SKOJ za Gorje -- Bled

ki je žrtvoval svoje mlado življenje

aprila 1945. l.

Odkrito za obletnico SKOJ 1952. l.

Grob padlih partizanov, ki so padli v bitki z belogardisti septembra 1943. na Turjaku, je na krajevnem pokopališču na Velikih Laščah. Je prvi grob v tretji vrsti, na levi strani, ko pridemo skozi vhod na pokopališče iz smeri mrliške vežice. Predstavlja ga neokvirjen prostor v izmeri okoli 1,20 x 2,00 m, kjer je na sredini kamnita plošča za sveče in cvetje. Nagrobnik predstavlja betonski podstavek in na njem dva betonska stebra, velikosti 0,20 x 0,20 m, visoka 0,80 m, med katera je vpeta kamnita plošča, sive barve, z vklesanim napisom, velikosti 0,80 x 1,00 m. Levo in desno od nagrobnika je zasejeno lepotno grmovje.

Grob so leta 2005 uredili člani društva Zarja spominov iz Velikih Lašč.

ZA BOLJŠO BODOČNOST DOMOVINE SO NA TURJAKU ŽRTVOVALI 

SVOJE ŽIVLJENJE IN BILI TUKAJ POKOPANI 15.9.1943.

PARTIZANI  -  BORCI:

BERČIČ RUDOLF *4.4.1925. V STARI LOKI

GRILC MARIJAN-IGOR *31.3.1917. NA STUDENCU PRI KRKI

KORDIŠ ANTON *10.9.1903. V LOŠKEM POTOKU

KOVAČIČ JANEZ-BOLTE *15.6.1925. V STARI BARBARI-ŠKOFJA LOKA

PERKO FRANC *1.1.1915. V LAZAH PRI KRKI

POČIVAJTE MIRNO V SVOBODNI ZEMLJI!

DRUŠTVO ZARJA SPOMINOV - VEL. LAŠČE 2005

• Zvonimir Jožef Habinc. Sistory. 
  datum rojstva: 6. 7. 1926, kraj rojstva: Gorica, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Kozjanska četa, komandir kurirske postaje S 30, datum smrti: 29. 3. 1945, kraj smrti: Šmartno pri Celju, kraj pokopa: Kostanjek, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»ANTON HABINC - ISKRA
[fotografija]
sin Antona in Eme, roj. Planinc, je bil rojen 6. julija 1926 v Kostanjku. Osnovno šolo je obiskoval na Zdolah, meščansko pa v Krškem, le-te ni dokončal zaradi vojne.
Z narodnoosvobodilnim gibanjem se je povezal že leta 1942. Zaradi odporniškega delovanja so ga Nemci aretirali in zaprli. Iz zapora je odšel v Šmarco na Gorenjsko in delal v tetini pekarni. Tu pa je vzdržal le nekaj mesecev. Julija ali avgusta 1943 se je priključil partizanom, in sicer v Kamniško-zasavskem odredu. Že v jeseni leta 1943 je prišel na domači teren in bil borec Kozjanske čete. Spomladi leta 1944 je bil komandir TV postaje nad Rimskimi Toplicami. V boju z Nemci je padel kot komandir TV postaje 33 v Šmartnem v Rožni dolini pri Celju. Tovariši so ga pokopali ob robu vasi pri vaškem znamenju 29. aprila 1945. Na domače pokopališče so ga prepeljali oktobra 1945.«

• Šribar Slavko, Škaler Stanko, Padli v ognju revolucije, Krško: Zveza ZB NOV Občine Krško, 1971, str. 190, 191.

• Fotografija: Habinc Tonček Geneanet, Pokopališče Gorica pri Raztezu, str. 5. 

[križ]

HABINČEVI

TONČEK
* 6. 7. 1926    + 29. 3. 1945 V NOV

Geslo izgnanci123

• Alojz Jančar. Sistory. 
  datum rojstva: 21. 5. 1893, kraj rojstva: Hočevje, vojni status: Civilist, datum smrti: 20. 1. 1943, kraj smrti: Rab, država smrti: Hrvaška, kraj pokopa: Rab, Kampor, država pokopa: Hrvaška, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote  

• Fotografija: Jančar Alojz Geneanet, Pokopališče Rob, str. 4. 

[križ, ovit z vrtnicami]                              

JANČARJEVI
OČE ALOJZ
21. 5. 1893  -  20. 1. 1943  NA RABU

NAJ VAM BO LAHKA ZEMLJICA

SPOMENIK LOKALNEGA POMENA

Začetek organizirane zdravstvene oskrbe ranjencev in bolnikov v Kočevskem rogu sega v julij 1942. Takrat je dr. Pavel Lunaček – Igor v Auerspergovi lovski koči na Daleč hribu uredil prvo partizansko bolnico, oziroma sanitetno postajo št. 1.

Opremil jo je z železnimi posteljami, žimnicami in posteljnino iz Topliškega kopališkega doma in sanitetnim materialom, ki ga je dobil iz Ljubljane. Prve ranjence je sprejela v drugi polovici junija 1942. Bolnica je bila določena za hujše ranjence. Sčasoma so jo začeli poimenovati Centralna.

Upravitelj je bil dr. Pavel Lunaček - Igor, asistentka pa dr. Božena Ravnikar – Nataša. V bolnici sta bili še dve bolničarki in tri ženske v kuhinji. Za gospodarske zadeve je skrbel Jože Ivančič, politkomisar pa je bil dr. Andrej Župančič – Mike.

Med Roško ofenzivo je italijanska vojska bolnico Daleč hrib 16. avgusta 1942 odkrila in požgala. Naslednji dan so odkrili in požgali tudi skrito barako.  Še prej so na Podstenicah požgali Auerspergovo vilo, kjer je delovala partizanska ambulanta. Vsi ranjenci in osebje so se pred tem umaknili v skrito vrtačo in brez žrtev preživeli ofenzivo, čeprav so italijanski vojaki skrbno preiskali okolico gozdarske koče.

Kakih 600 m stran od bolnišnice v Auerspergovi lovski koči na Daleč hribu  so v Zeleni gorici zgradili še skrito barako (KOORDINATE N45°42'38,08" N, 15°02'7,87" E), ki je imela skupna ležišča za kakih 32 ljudi. Danes so še vidni sledovi vkopa in koščki stekla  in železa,

Barako so zgradili v neposredni bližini studenca, ki nikoli ne presahne. Tako so bili ranjenci in osebje preskrbljeni s kvalitetno pitno vodo.

Po vojni je Gozdno gospodarstvo Novo mesto na pogorišču zgradilo gozdarsko kočo.

O Roški ofenzivi in požigu bolnice na Daleč hribu piše tudi takratni partizan -  književnik Edvard Kocbek, čigar žena je bila med bolniki na Daleč hribu, v svojem delu TOVARIŠIJA.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 169.

EŠD 9397

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Ni obvestilne table. Objekte so najeli člani rimokatoliške cerkve.

Grobnica leži na pokopališču ob zidu, desno od cerkve. Skupen spomenik je kamnit obelisk z vklesanim posvetilom. Napisne plošče z vklesanimi imeni pokopanih so pritrjene na zid, ki omejuje grobnico z ene strani.

Datum odkritja:  1.6.1963

Foto 1: M. Hladnik

Foto 1,2,3: Miloš Kermavnar

ŽRTVAM NOB
               
               SLAVA BORCEM, KI TU
                                                        SPIJO
               NISO BALI SE
                                                      UMRETI
               DA NAD NAŠO
                                                DOMAČIJO
               ZDAJ VSEM LEPŠE
                                          SONCE SVETI
               SPREMLJA NAS V
                                      SREČNEJŠE DNI
               MISEL NANJE ZA VSE
                                                        ČASE
               V SRCIH NAM KOT CVET
                                                         ŽARI
                                                                  
                                 ŽRTVE TERORJA               

FELTRIN ROZALIJA          1909     KOJCA              1944
MLAKAR FRANČIŠKA       1910     KOJCA              1944
GOLOB FRANČIŠKA         1907     KOJCA              1944
MAVRI ZORKA                   1924     KOJCA             1944

                                          BORCI
               
ABRAM STANKI                1928     ŽABŽE              1945
BRELIH DOMINIK             1913      KRTEČNE        1943
BRELIH FRANC                1905      LAHARME        1944
BREZAVŠČEK PAVEL       1926     LEVPA              1945
ČELIK DANIJEL                 1911     BUKOVO          1943
ERŽEN VALENTIN            1918      KOJCA             1942
GORJUP VINCENC           1909      BUKOVICA      1943
HOJSAK MARKO              1925      LAHARME        1945
HUMAR JOŽE                   1905      KAL-KANAL      1943
JERAM BOGDAN              1905      BUKOVO          1942
KUMAR VIKTOR                1906     LOKOVEC        1943
LEBAN FRANC                  1907     SELC                1943
MATUC JANKO                 1927      KOJCA             1945
MAVRI FRANC                  1893      ŽABŽE              1944
MLAKAR KATARINA          1919     KOJCA              1943
MLAKAR JANEZ                1900     LAHARME         1943
MLAKAR FRANC               1920     KOJCA              1945
OBID FRANC                     1899     BUKOVO           1943
PAGON DOMINIK              1911     SELC                 1943
PREZELJ JOŽE                 1911     ŽABŽE               1944
RAZPET JANKO                1925     SELC                 1943
RUPNIK ANTON                1915     KOJCA              1944
STRGAR JANEZ                1912     KAL-KANAL      1943
ŠPIK JUSTIN                     1899      SELC                1943
ŠPIK ANTON                      1915     BUKOV VRH    1944
TELBAN   FRANC                           LJUB.OKRAJ    1945

HVALA JUSTIN                  1922     BUKOV VRH     1945
SERJUN FRANC                1921     BUKOV VRH     1943
ŠPIK ALBIN                        1919     BUKOV VRH     1943
FELTRIN JAKOB                1909     BUKOV VRH     1943

                              NEZNANI BORCI               

                           PADEL   LETA   1943
                           PADEL   LETA   1943   

Ni v RKD. Gl. tudi spominsko ploščo na Arihovi rojstni hiši v Podkorenu.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 206.

Bronasta plošča:

         ARIH MIHA
ALPINIST – PARTIZAN 
    PADEL 9. 2. 1944
        PD  KR – GORA
        PD JESENICE

Marmornata plošča:

[Triglav z zvezdo]  IME DOMA JE POSVEČENO
         PRVOBORCU IN ALPINISTU-SMUČARJU
                                  ARIH MIHU
                                   1918-1944

          DRAGEMU TOVARIŠU V SPOMIN
        BOROVŠKI ALPINISTI IN SMUČARJI