6

Grob narodnega heroja Staneta Žagarja in soborcev, Sr. Dobrava

RKD, evid. št. enote: 17780

Na Srednji Dobravi je pri vaški cerkvi ob spomeniku skupaj s soborci pokopan dobravski učitelj, ljudski prosvetitelj in narodni heroj Stane Žagar, ki je padel nad Crngrobom.

18 zlomljenih žitnih klasov so po načrtu arhitekta Borisa Kobeta leta 1957 skovali v Kropi, kamniti del je bil izdelan v Kamnoseštvu Kranj, verz na spomeniku pa je prispeval Matej Bor. Grobišče je dal urediti Okrajni odbor ZZB NOV Kranj. Odkrit 29. oktobra 1961.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 114.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 225 in 251.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 194-196.

.

Geslo: herojgrob123

Geslo: herojgrob1234

Pokopališče pri cerkvi na Srednji Dobravi pri Kropi. Dostop do vasi: 1. z gorenjske avtoceste, izvoz Brezje, skozi Globoko in Mišače, 2. iz Podnarta preko Prezrenj, 3. iz Lipnice 4. iz Kamne Gorice preko Zgornje Dobrave.

1941-1945

IN VENDAR

JE

VAŠE SEME

POGNALO

Napisi na posameznih nagrobnikih:

CIRIL OSTERMAN

ANTON BENEDIČIČ

STANKO PODLIPNIK

FRANC PRETNAR

DUŠAN POGAČNIK

IVAN ŠOLAR

MARTIN MAURER

ANDREJ BOŠTJANČIČ

JAKOB MOHORIČ

ANICA ŠOLAR

ALOJZIJ POGAČNIK

FILIP JERALA

ANTON VIDIC

NARODNI HEROJ / STANKO ŽAGAR

STANE ŽAGAR ML.

NADA ŽAGAR

MARIJA PAPLER

Na desni stranici osrednjega kvadra je 35 imen žrtev fašizma:

ANTON BENEDIČIČ/FRANC BENEDIČIČ/

IVAN BENEDIČIČ/VINKO BERGANT/

ANTON BERTONCELJ/TINČEK BERTONCELJ/

LOVRO DEBELAK/TONE DOLINAR/

FRANC GREGORČIČ/JOŽA GREGORI/

SILVO GROBOVŠEK/CIRIL GROBOVŠEK/

FRANC KOTNIK/BOGOMIL LEBAN/STANKO LEBAN/

VINKO LOTRIČ/ANTON LUZNAR/

FRANC MOHORIČ/FRANC ŽBONTAR/

ROZALIJA OVSENIK/RUDI PAPEŽ/CIRIL PEČNIK/

ALOJZ PRETNAR/FRANČIŠKA PRETNAR/

JOŽKO PRETNAR/IVAN ROZMAN/VINKO STRUŽNIK/

VINKO ŠIFRER/JOŽE ŠLIBR/LOJZE ŠLIBAR/

STANKO URH/IVAN VALJAVEC/FRANC VIDIC/

JANEZ VIDIC/BRONISLAVA VOLK/

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Mira Hladnik D.Divjak 11.5.2022

11.5.2022. 00:00

—

11.5.2022 dopolnil podatke D.Divjak

kamen in kovano polomljeno klasje

Radovljica

K.o.: 2126 - DOBRAVA PRI KROPI, št.parc.: 1

6641

Ustanovitev 1. primorskega bataljona Simon Gregorčič

V avgustu vojnega leta 1942 so se na gozdnatem skalnem območju na Vodicah nad Ozeljanom zbrale tri primorske partizanske čete (Tolminska, Vipavska in Briška; Kraška se žal ni mogla pravočasno prebiti na mesto). V urejenem taborišču so 17.8. sklicali zbor in novo imenovani komandant Jože Lemut- Saša je okrog 90-im prisotnim borcem prebral povelje o ustanovitvi prvega primorskega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča. 

Na Vodicah, ki so priljubljena pohodniška točka, danes na ta dogodek opominja spominska plošča.

Odkrita 17. 8. 1947.

• JSNP, 146
• Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 268.

vir foto 2 in opis: 

http://www.ozeljan.net/vodice-nad-ozeljanom/

Na Vodicah pri Vitovljah (kje točno?) Parcela 5196/14 k.o. Vitovlje (po podatkih Rutarja, MK)

                   17-8-1942
       JE BIL NA TEM MESTU
USTANOVLJEN I. PRIMORSKI
 BATALJON S. GREGORČIČA
     VODICE NAD OZELJANOM

—

—

Neobiskani spomeniki

—

M. Hladnik

26.4.2021. 00:00

—

—

Spominska plošča

Nova Gorica

—

5982

LJ, Dunajska 185 - spomenik ustanovnemu sestanku OF terena Ježice

Spominska plošča je iz sivega kamna, velikosti 0,40 x 0,50 m in okoli 1,00 m od tal, z vklesanim napisom. Pritrjena je na okoli meter visok zid, ostanek porušene hiše in je okoli 50 m od Dunajske ceste, med stavbama Delavske hranilnice s štev. Dunajska 185 in nižjo  starejšo stavbo Dunajska 187. Plošča je bila odkrita 5. septembra 1956.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 15.

Ljubljana, presledek med stavbama Dunajska 185 in Dunajska 187.

V TEJ HIŠI JE BIL DNE 4. MAJA 1941 USTANOVNI SESTANEK  OF TERENA JEŽICE, KATEREGA JE VODIL TOVARIŠ LESKOŠEK FRANC - LUKA, TAKRATNI SEKRETAR KPS
ZB JEŽICA

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Štupica, T. Bizjak 22. 7. 2020

9.4.2022. 00:00

—

Junija 1941 so se tu sestali zastopniki KP, krščanskih socialistov in Sokola ter ustanovili rajonski odbor OF Ježica. Spominska plošča je bila odkrita 5. 9. 1956. Takrat je bil naslov lokacije Titova cesta 225. Vir: Vodnik po partizanskih poteh. -- Stane Gradišnik 23. 3. 2022 Zbrisal podvojeno lokacijo plošče na Dunajski 225. -- mhladnik 9. 4. 2022

kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina

Ljubljana

k.o.1735 - Stožice, parc. št.: 747/1

1920

Žrtvam NOB Studor

Spominska plošča 13 padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja iz vasi Studor med 2. svetovno vojno. Izdelali so jo v livarni Železarne Jesenice. Odkrita na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Srednja vas v Bohinju 16. decembra 1956.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 251.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 206-207.

EŠD 16966

Po poti spominov

Studor 48, na zahodni fasadi gasilskega doma, ob vhodu.

                    [ZVEZDA]
            PADLIM BORCEM
             NOV IN ŽRTVAM
      FAŠISTIČNEGA TERORJA.

STUDOR                  H.ŠT.  ROJ.  PADEL
GAŠPERIN FRANC   10     1926.  1945.
ODAR ALOJZIJ          33     1908.  1945
ODAR ANTON           40     1911.  1944
ODAR LOVRO           42     1903.  1944
PEKOVEC JANEZ     21     1910.  1945
PEKOVEC JOŽE       21     1922.  1945
RAŽEN FRANC           4     1905.  1944
RAŽEN JANEZ          32     1928.  1944
SODJA VALENTIN      8     1912.  1943
ŠKANTAR JOŽE        20     1918.  1944
TANCAR JOŽE          35     1911.  1943
                   SLAVA JIM

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 7. 4. 2017

7.2.2024. 00:00

—

M. Kermavnar, 7.2.2024, dopisal besedilo na spomeniku in katastrske podatke.

Spominska plošča

Bohinj

K. o. 2198 Studor, parc. št. 71/2

7315

35. padlim v NOB

Na vogalu Topniške in Peričeve ulice je spomenik s ploščo 35. padlim v NOB, ustreljenim talcem in umrlim v koncentracijskih taboriščih.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 18.

Opomba 1: 10. 5. 2022 spomenika ni. Zgrajene so nove stavbe in porušena nekdanja Metalkina trgovina.

Spomenik je bil svečano odkrit 1. novembra 1946, o dogodku je poročala Ljudska pravica in prispevek opremila s fotografijo (povezava).

Spomenik je bil v 80. letih prestavljen južneje od stare lokacije, na križišče Vojkove ceste in Kržičeve ulice, kjer v dopolnjeni in prenovljeni obliki stoji še danes.  

Topniška 9.

—

—

—

Uničeni spomeniki

—

S.Gradišnik

23.3.2022. 00:00

—

M. Kermavnar, 10. 5. 2022, opomba 1, sprememba statusa, fotografije 1-3 Dopolnil s podatki Ivan Smiljanić 15. 4. 2025

Spomenik s ploščo

Ljubljana

—

1910

Demonstracije 1943, Ljubljana

Spomenik je zasnoval Jože Plečnik, dokončala Milica Detoni in Metod Janko, odkrit je bil 21. junija 1953. Na kamnitem kvadru je bronasta, reliefno ornamentirana vaza. Vrh vaze je angelček z venčkom v roki.

Več o spomeniku in ženskih demonstracijah v letu 1943 si lahko pogledate na naslednji povezavi: Spomeniki ženskim demonstracijam

• EŠD 22784
• Živa Vidmar: Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943.
• Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 71-72.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 27.
• Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 16.

V severozahodnem kotu parka Zvezda, nasproti Kazine (Kongresni trg 1) v Ljubljani, nekoč Trg osvoboditve.

           V LETU 1943
       JE NA TEM TRGU
       VEČ TISOČ ŽENA
           SEDEMKRAT
DEMONSTRIRALO PROTI
 MUČENJU ZAPORNIKOV
    STRELJANJU TALCEV
TER ZAHTEVALO IZPUST
          MATER OTROK
           IN BOLNIKOV

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 4. 7. 2017 U. Pipan 2. 4. 2023

15.11.2023. 00:00

—

Realizirala ga je skupina pod vodstvom ak. kiparja Boža Pengova. -- Živa Vidmar 12. 5. 2021 [Dodal tudi sliko s kipom puta na vrhu spomenika; pri prvem slikanju je bil očitno v restavriranju. --M. Hladnik 3. 6. 2022]

bronast ornamentiran steber

Ljubljana

Ljubljana mesto, 3200/1

848

Ljubljana, Študentom, profesorjem in nameščencem - avla Univerze v Ljubljani

Spomenik, spominski steber posvečen študentom, profesorjem in nameščencem ljubljanske univerze, padlim v narodnoosvobodilnem boju je zasnoval arhitekt Boris Kobe kot  preprost pokončen kvader iz belega marmorja.  Spomenik stoji na podstavku v obliki ležečega kvadra iz istega kamna,  ki  je  nekoliko  širši  in  daljši  od  zgornjega  dela.  Na  čelni,  ozki  strani  je  spominski napis, na obeh stranskih, širokih površinah pa seznam padlih. V vsaki vrstici sta po dve imeni, ločeni s poševnico. Vsi napisi so vklesani in obarvani z rdečo barvo. Spomenik je bil postavljen na vrhu stopnic v glavni osi avle, točno nasproti glavnega vhoda. Leta 2019 je bil prestavljen pod obok stopnišča, tako da je del napisa zdaj slabše viden.
Na spomeniku so vklesana imena 199 imen padlih, študentov, predavateljev in administrativnega osebja univerze, pa tudi vseh, ki so univerzo že končali, a še niso šli delat. 
Verze je posebej za spomenik sestavil »poet–borec NOB« Mile Klopčič.
Odkritje spomenika je bilo ob proslavi 30-letnice univerze v Ljubljani dne 14. oktobra 1949. 
Vir: 

https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/102/63

stran 212 (475)

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 27.

V avli Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12

KDOR ZA DOMOVINO

JE SPREJEL TRPLJENJE

TA V SPOMINU LJUDSTVA

VEČEN BO OSTAL

KDOR JE ZA SVOBODO

SVOJE DAL ŽIVLJENJE

TA NAMESTU TEBE

SE JE ŽRTVOVAL

POMNI VSE TE ŽRTVE

POMNI VSAK DOLŽNOST

VARUJ DOMOVINO

BRANI NJE PROSTOST

.

 Seznam  imen  na  levi  strani  spomenika  je  naslednji:  

ŠTURM  FRANC  /  MESESNEL  FRANC   

ARKO  DARJA  /  BORDON  DUŠAN   

DRNOVŠEK  LOJZE  /  GREGORČIČ  JOŽE   

HELMICH  VLADO  /  JAMAR  ERNA   

JEZA  MAKS  /  JORDAN  BOGDAN   

KLARIČ  JANEZ  /  KOS JOŽEF   

PADERŠIČ VINKO / PREŠEREN ALOJZIJ   

TOMINC JANEZ / VITEK MILAN   

ZUPANC SLAVKO / SKETELJ KAREL   

ŠEST JOŽE / JEZERŠEK JOŽE  

ADAMIČ MIRKO / BLAGANJE SAVO   

FILIPIČ BOJMIR / GRADIŠNIK ZORKA   

KLAVORA MILENKO / LUŠIN DUŠAN   

ŠNUDERL SAVO / BRENK ANTON   

LEGAT PAVEL / LUZNAR RADO   

MAČEK LEOPOLD / PRODNIK MIRKO   

SEVER MARJAN / VAGAJA DUŠAN   

VAGNER NIKO / COPIČ FRANJO   

GOLOGRAC STANKO / JENČIČ EVSTAHIJ   

KOBOL ALBIN / KOBILICA DUŠAN   

KOVAČ LADISLAV / KOVAČIČ OSKAR   

KRIŽNIK BOGO / LAVRIČ JURIJ   

MERVIČ MITJA / PERC BOGOMIR  

PEŠL RADO / RAJŠTER FRANC   

ROTER JOŽE / STENOVEC FRANC   

ŠLAJPAH FRANC / ŠTEFANČIČ EMIL   

ŠTEFIN KAREL / VELNER ZORAN   

ZORNADA JOŽE / ŽONTAR SREČKO   

PETRIČ JERNEJ / ARKO BREDA   

BUČAR ZLATA / ČARMAN SLAVKO   

ČESNIK MILAN / GLAZER MATIJA   

KIESER LUDVIK / LOVŠE KAZIMIR   

MOŽINA FRANC / OSREDKAR SAVO   

RAJH TONE / RAMOR IGOR   

RAMOR VERA / REMIC BRANKO   

SKAPIN LEO / TRAMPUŽ KAREL   

ALBREHT ADALBERT / BELAK ERNEST   

BELTRAME JANEZ / BERCE LEOPOLD   

CVETKO IGNAC / DEDIČ FARED   

DOBOVIČNIK STANISLAV / DRAGOVIČ MIODRAG   

FRELIH ANTON / GOLOB DRAGO   

HANČIČ HERMAN / HEDJED JOSIP   

HORVIČ  ALFRED  /  JAKELIČ  DAVO  

JENČIČ  VLADIMIR  /  JERŠE  ALEŠ   

KOSTANJŠEK DRAGO / KÜSSEL SMILJAN   

MAJHEN IVAN / MARČIČ LEONID   

MAROVT LADO / MAUER ANTON   

MRAVLJAK IVAN / OGRAJENŠEK SLAVKO   

OPERČAN DRAGO / OSREDKAR RADO   

URANIČ DRAGO / 

  .

Nadaljevanje seznama imen na drugi strani spomenika: 

OSTROŽNIK FRANC / PERŠIČ DUŠAN  

REGORŠEK JURIJ / ROBAVS VIKTOR  

ROTH MIRKO / SOFTIČ TUFIK  

ŠTERK DUŠAN / ŠTIBERNIK HUBERT  

ŠUŠTERŠIČ MIRKO / TEJKAL JOŽE  

UDERMAN DUŠAN /  VELEBIT  RANKO  

VERDERBER  FRANC  /  VITOROVIČ  ZORAN  

VESENJAK  MARJAN  /  VRANČIČ  MIRAN  

VREČKO  ZVONKO  /  VRŠNIK  AVGUST  

ZORIČ  ZDENKO  /  GNIVSEK  BORUT  

JENKO MILOŠ / LAH VASILIJ  

VARDJAN VLASTO / VERBIČ FRANČIŠEK  

KAMIN MIHA / BAJUK STANE   

BEDENK RUDOLF / BRADEŠKO JOŽE  

BRATOVŽ VID / CVETKO ŠTEFAN  

ČEH JOŽE / ČOP ANTON  

DEMŠAR VLADO / DRAŠČEK STOJAN  

DROLC DUŠAN / GABROVŠEK IVAN  

GERZINIČ NEDA / HERLE FRANC  

JERUC JOŽE / KLEMŠE STANISLAV  

KOVIČ MARJAN / KRANJC NACE  

KUHAR ŠTEFAN / LAVRAČ VLADIMIR  

LIČEN BOGO /  LOKAR  MILOŠ  

LOMBAR  JANEZ  /  MESESNEL  JULIJ  

MIHELČIČ  MILOŠ  /  PRIJATELJ  JOŽE  

ŠTEMPIHAR SAŠA / TOMŠIČ TONE  

URBAS IVAN / ŽAGAR NACE  

KUKOVEC ROBERT / ADAMIČ LEO  

ARNŠEK JANKO / BAGAR MIRKO  

BATIČ TONE / ČOKAN ANTON  

DOBRAVEC HELENA / DRNOVŠEK JANKO  

DRVENIK NIKO / HABERMUT BORUT  

HOJS FRANC / JAKŠE ALOJZ  

JANEŽIČ FRANC / JELENČIČ BORIVOJ  

ČERNOŽ RAJKO / ČENČIČ VILKA  

KASTELIC IVAN / KENDA JOŽE  

KONŠEK IVAN / KOS MILENKO  

MAGISTER JANEZ / MARINČIČ BOGDAN  

MARJON LJUBOMIR / MEŠNIK DRAGO  

NAHTIGAL KONSTANTIN / NOVAK PETER  

PAKIŽ MARJAN / PRIMIC RADO  

PUC SREČKO / PUNGERŠIČ MARJAN   

RÖCK IVAN / STERMECKX MAKS   

ŠLANDER VERA / STRAUS EMIL  

ŠUMAH FRANC /TOVORNIK JOŽE  

VRABIČ JANKO / VRHOVNIK MAJDA  

ZAJC JOŽE / ŽELEZNIKAR VINKO  

PIRJEVEC AVGUST / RUS JOŽE  

THUMA LUDVIK / BAČIČ VESNA  

SAJOVIC TATJANA / ŽAGAR DUŠAN

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik, 28. 12. 2016 nedokončano m+M.Kermavnar 6.5.2022

6.5.2022. 00:00

—

M. Kermavnar, 6.5.2022, napis na spomeniku, opis in viri, fotografiji 4/1 in 4/2, delitev zapisa na dva.

kamniti kvader

Ljubljana

Ljubljana mesto, 175

814

Ljubljana, 24 talcem

Vodstvo VOS OF je zaradi izdajalskega delovanja obsodilo na smrt bivšega bana, člana italijanskega sosveta (konsulte) in organizatorja bele garde dr. Marka Natlačena. Sodba je bila izvršena 13. oktobra leta 1942. Na ukaz komandanta XI. armadnega zbora generala Maria Robottija so na dvorišče poljanske gimnazije pripeljali 25 zapornikov, 10 od teh so jih aretirali isti dan, in jim prebrali smrtno obsodbo. Zatem so jih odpeljali pred zid nasproti Natlačenove vile in jih začeli streljati. Ustrelili so trikrat po 5 in enkrat po 9 talcev (enemu se je omračil um, in ga niso ustrelili).

Bronasta soha talca na podstavku v senci brez. Ludvika Tomorija in Karla Putriha zasnova z verzi Župančiča je prvi javni povojni spomenik v Ljubljani, odkrit 13. oktobra 1945.

Viri:

• Benedik, Franc… [et al.]. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 28.
• Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 129.
• Ob 10. obletnici osvoboditve: Zveza borcev "24 talcev", Ljubljana: Borec, 1955 (naslovnica brošure na sliki 3/2).
• EŠD 5661

Foto: Domen Kaučič

Foto: Branka Lopič

.

Geslo: herojsmrt123

Ulica talcev 1, Ljubljana, ob gimnaziji Poljane

napis pod kipom talca:

POSTOJ,

KDOR MIMO GREŠ:

TA KRAJ JE SVET

IZPRAN KRVI JE

MUČENIŠKE SLED

TODA DOMISLI

STRAŠNEGA SE DNE.

IN MRTVA SKALA

RDEČ POŽENE CVET

.

plošča v sredini: 

NA TEM MESTU

JE IZKRVAVELO

DNE 13. X. 1942

ŠTIRIINDVAJSET TALCEV

ŽRTEV FAŠIZMA

.

leva plošča:

AVBELJ VALENTIN

PROSEN JOSIP

VADNJAL STANKO

HANŠIČ FERDO

BEZEK ANTON

KERPAN IVAN

ROŽANC VALENTIN

PETRUŠA STANKO

MAUER JOSIP

PEZDIR JOSIP

BRICELJ FRANC

VODNIK VIKTOR

.

desna plošča:

ŠKERLJ JOSIP

SMREKAR BERNARD

MOŽINA VINCENC

MIKLAVČIČ MATEJ

KOGOVŠEK VALENTIN

KOGOVŠEK JOSIP

KOGOVŠEK IVAN

PODGORNIK MARJAN

ROMAVH PETER

MAGDIČ PAVEL

ING. KRESNIK PETER

STEPIČ MIRKO

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Domen Kaučič, 20.12.2016 Mojca Župančič, 9. 9. 2021 29.1.2022 D.Divjak, 2.2.2025

2.2.2025. 00:00

—

Nad spomenikom so se v noči na 8. september znesli vandali. Slika 4 kaže škodo, a brez odlomljenih delov spomenika. - Poškodovali spomenik talcem. Dnevnik 8. sept. 2021 (https://www.dnevnik.si/1042972543/lokalno/ljubljana/1042972543). - Vandali poškodovali spomenik talcem žrtvam fašizma. Delo 8. sept. 2021 (https://sobotainfo.com/novica/kronika/foto-vandali-poskodovali-spomenik-talcem-zrtvam-fasizma/606899). 29.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak -M. Kermavnar, 29.9.2022, dopolnil napis na spomeniku in foto 4/2 D. Divjak dodal foto 4/3 B. Lopič 2.2.2025

Kip s kamnito ploščo z napisom

Ljubljana

K.o.: 1727 - POLJANSKO PREDMESTJE, št.parc.: 275

2716

Spomenik železničarjem

Stavka 24. 4. 1920. 13 smrtnih žrtev okoli 24 težko in 40 lahko ranjenih, je pisalo glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke Naprej.
24. aprila 1920, se je na Zaloški cesti v Ljubljani zbralo tri tisoč delavcev in njihovih družinskih članov, ki so v znak solidarnosti s stavkajočimi železničarji poskušali priti v središče mesta in manifestirati za delavske pravice. Pot jim je zaustavil kordon dvajsetih oboroženih žandarjev in šest policistov, ki so si jih demonstranti najprej prizadevali pridobiti na svojo stran, potem pa so jih poskušali razorožiti. Pod streli je padlo trinajst demonstrantov, med njimi so bile ženske in otroci, najmanj trideset pa je bilo ranjenih. Oblast je poskušala odgovornost za žrtve naprtiti demonstrantom, vendar so to aretirani delavci na zaslišanju zanikali, delavski tisk pa je prvi strel pripisal policijskemu agentu provokatorju, ki naj bi streljal z okna Leonišča.
Dogodek na Zaloški cesti je pomenil vrhunec v ostrih razrednih bojih, ki so takrat potekali na Slovenskem oziroma v celotni Jugoslaviji. Kontekst teh bojev, ki je pomembno določal njihovo ostrino, je bil težaven proces oblikovanja nove države Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, katerega je zaznamovala nedokončana agrarna reforma, nerazrešena nacionalna vprašanja ter splošen težak gospodarski položaj po prvi svetovni vojni. Delavske stavke so bile v tistem času stvar vsakdanjega življenja. V začetku leta 1920 je najbolj zavrelo med železničarji. Oblast je takrat odpovedala kolektivno pogodbo, kar je za železničarje pomenilo veliko neplačanih nadur, slabše delovne pogoje in predvsem nižje mezde. Še posebej so bili zrevoltirani slovenski železničarji, saj jim nova oblast ni hotela priznati socialnih pravic, ki so si jih izborili že v Avstro-Ogrski. Splošna stavka železničarjev se je pričela 15. aprila, ko so delavci blokirali postaje. Režim se je v trenutku odzval z represijo. Najprej z nenadnim vpoklicem železničarjev na vojaške vaje, potem z aretacijami in prisotnostjo vojske in policije. Meščanski tisk je nemudoma pričel z demonizacijo stavkajočih, širil laži o visokih železničarskih plačah ter manipulacije, češ da stavkajoči ogrožajo celotno državo: »nobena vlada, ne ta ne druga, ne bo smela dopustiti, da ji njeni uslužbenci diktirajo svojo voljo z grožnjo s stavko, ki ogroža državo, prehrano, gospodarstvo, vse ljudstvo in slednjič tudi delavstvo samo!« so zapisali v Slovencu. Pri stavki se je pokazala neenotnost med sindikalnimi organizacijami, ki je bila po eni strani odraz razdora znotraj socialne demokracije na reformistično in komunistično strujo, po drugi pa zadržanosti krščanskosocialistične Prometne zveze, saj proti Slovenski ljudski stranki, ki je bila tedaj v vladi, niso mogli stavkati. Že od samega začetka so stavkajoči železničarji morali prenašati očitke, da njihova stavka pravzaprav ni mezdna, temveč da je politična (protirežimska) in da za njo stojijo komunisti. Režimski pritisk, ki se je odrazil v prepovedi delavskih shodov, je botroval k zaostritvi stavke, do katere je prišlo med 17. in 24. aprilom. Socialnodemokratska Strokovna komisija (SK), v kateri so pomembno vlogo igrali komunisti (zlasti komunistični zaupniki SK v Ljubljani), je takrat dala pobudo za generalno stavko. Železničarje so z organizacijo stavk podprli delavci različnih tovarn: opekarji iz Ribnice, papirničarji iz Radeč, lesni delavci v Kočevju itd., najpomembnejša pa je bila podpora rudarjev iz trboveljskih revirjev. Rudarji so v Zagorju, Hrastniku in Trbovljah zasedli železniške postaje, postavljali ovire na železniške proge, na progi med Zidanim mostom in Hrastnikom pa je celo prišlo do streljanja med rudarji in vojaki. V Trbovljah so rudarji zasedli celo pošto in občinsko stavbo ter oklicali sovjetsko republiko. V Kočevju so delavci vzklikali Leninu in sovjetski Rusiji, stavko pa je podprlo tudi tamkajšnje nemško prebivalstvo, ki je zbralo precej denarja za stavkovni fond. Demonstracije na Zaloški cesti in njihov krvavi razplet so bile vrhunec teh dogodkov. Oblasti so tistega dne v Ljubljani razglasile policijsko uro, aretirale člane stavkovnih odborov, aretirano pa je bilo tudi pokrajinsko vodstvo Socialistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov). Železničarska (in splošna) stavka je bila s tem končana, vendar do popolne pomiritve ni prišlo. Ko je decembra 1920 v Sloveniji in Bosni prišlo do novih velikih rudarskih stavk, ki so jih organizirali komunisti, je vlada Kraljevine SHS objavila Obznano, s katero so bile prepovedane vse komunistične aktivnosti v državi. Revolucionarno gibanje je v Jugoslaviji stopilo v novo obdobje ilegalnega delovanja, v katerem je doživelo več padcev kot vzponov, trajalo pa je vse do aprila 1941.

Kamen s posvetilom je delo Nives Vehovar in Borisa Kalina, 1958. Visoka stela prikazuje železničarje med stavko 1920, ležeči kvader v času NOV.

Vir Inštitut za delavske študije.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 74.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 28.

Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 135.

EŠD 65652

Ob Zaloški cesti, Ljubljana, nasproti št. 11

     Napis na vzhodni strani ležečega kvadra z reliefom množice:

IZ TEME IN ŽALOSTI SUŽNJIH LET
         SKOZI KRI IN PLAMEN V LEPŠI SVET

                  PADLIM ŽELEZNIČARJEM
                  V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI
.

     Napis na severni strani stele:

HRAST 
             VIHAR IZRUJE
ČLOVEKA 
           STRE SOVRAG
MNOŽICA 
         VIHRI KLJUBUJE
OD ZMAG 
                     DO ZMAG

.

                    ŽRTVAM STAVKE
                             V LETU 1920
ŽELEŽNIČARJI JUGOSLAVIJE
.

     Napis spodaj na zahodni strani stele:

OBNOVLJENO OB 60 LETNICI
STAVKE ŽELEZNIČARJEV 1980

KOPIJO SPODNJEGA DELA
IZDELAL
RESTAVRATORSKI ATELJE
ZAVODA SR SLOVENIJE
ZA VARSTVO NARAVNE IN
KULTURNE DEDIŠČINE

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 25.1.2018

11.7.2024. 00:00

—

M. Kermavnar, 11.7.2024, dopolnil in uredil besedilo na spomeniku ter dodal fotografije 3/1 do 3/4.

Visok marmorni kvader na urejeni ploščadi

Ljubljana

ŠENTPETER, 379/1

7331

25. uslužbencem bolniške blagajne

Spominska plošča z imeni 25. uslužbencev bolniške blagajne (sedaj Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje), padlih v NOV in umrlih v taboriščih.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 30.

Ljubljana, Miklošičeva 24, na konci levega hodnika avle

ZA SVOBODO DOMOVINE
SO DALI SVOJA ŽIVLJENJA

          1941 - 1945

ANTONIČ LJUBOMIR
AŽMAN DRAGO
GOGALA CIRIL
HANŽIČ FERDO
HOČEVAR METOD
HORJAK JOŽE
KORES MARTIN
MATJAŠIČ MILAN
MUZLOVIČ AVGUST
POTRATA DR. JOSIP
PROSENC IVAN
RAJNER BRUNO
ROTAR FILIP
RUPNIK FRANJO
SIEGL MIROSLAV
SKET BORIS
SLAMIČ LAVOSLAV
STEINER KAROL
SUŠNIK FRANC
ŠKERJANC METOD
VADNJAL STANKO
VEHOVEC JAKOB
VIZJAK ADOLF
MILAVEC DR. VLADIMIR
SEITLER ERNEST

SLAVA JUNAKOM!
                            OF

—

—

Obstoječi spomeniki

—

S.Gradišnik

24.3.2022. 00:00

—

M. Kermavnar, 19.4.2022, napis na plošči, fotografija 1 in 2 ter sprememba statusa.

Spominska plošča

Ljubljana

TABOR, 3767

2056

LJUBLJANA-Spomenik padlim v NOB na Poljanah

Arh. Jože Dobrin. Posvetilo Ceneta Vipotnika in imena žrtev na obeh straneh. Postavljen leta 1967 in je posvečen v NOB padlim prebivalcem Poljan.

Prvotni spomenik je bil odkrit septembra 1947.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 30.

EŠD 22754

Spomenik stoji v manjšem parkovnem nasadu vzhodno od parkirišča med šolskimi poslopji na Poljanski cesti (Visoka šola za zdravstvo, dijaški dom, Srednja trgovska šola).

            Na vzhodni strani:
        IZZA ZIDOV TEME NAŠ
        NEMI GLAS
        ZVESTO PRIHAJA K VAM
        V SVETLOBO DNEVA
        BRANITI ROD DUHA
        JE BIL UKAZ
        KI V ČISTIH PRSIH NAJ NA
        VEK ODMEVA
        MI VSE SMO DALI ZA SVETA
        MLADOST
        VI Z DELI POČASTITE
        SVOJE MRTVE
        ČE OD PRAVICE OZARJENA
        PROSTOST
        ZDAJ SIJE VAM SIJE
        IZ NAŠE ŽRTVE
.
            Na zahodni strani:
.
                  1945
        HLEBŠ IVAN
        ZAVADLAL ZVONKO
        BIZJAK LOJZE
        BOŽIČ IVO
        ČERNIC JOŽE
        ČERNIC KAROL
        DANEV JOŽE
        DOLNIČAR RUDOLF
        FRANČIŠKIN ALOJZ
        JAPELJ RADO
        JERE BOGOMIR
        KOVAČIČ MIROSLAV
        KRAMAR ZDENKA
        LEVART ALOJZ
        MALAHOVSKY MARICA
        MENNA KLAVDIJ
        PEGAN VINKO
        PUST FRANC
        RAVNIKAR JOŽE
        RUPNIK BRANKO
        RUPNIK FRANJO
        SALBERGER BORIS
        DR. SKET STANKO
        SUMAK FRANČEK
        PROF. ŠVAJGER JOŽE
        TEJKAL JOŽE
        TOME SAJO
        DR. TOMŠIČ STANKO
        UMEK ARMOND
        ZAJIČEK FRANCI
        ZAVRŠNIK STANKO
                  1941

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 31.07.2017. Dopolnil M. Kermavnar, 20.5.2020 29.1.2022 D.Divjak

29.1.2022. 00:00

—

29.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak

kamnit steber s konkavnima stranicama

Ljubljana

k.O.: 1727 - POLJANSKO PREDMESTJE, št.parc.: 371/12

2266

Dobrunje - Spominska plošča Jožetu Moškriču

Plošča je na levi strani vhoda v dom. Dimenzije plošče so 62 x 46 cm in debeline 3 cm. Odkrita je bila leta 1953.

• Jože Moškrič. Wikipedija.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 37.

Ob stranskem vhodu v krajevni dom, Cesta II. grupe odredov 43, Dobrunje.

zvezda

NARODNEMU HEROJU

JOŽETU MOŠKRIČU - CIRILU

ORGANIZATORJU IN BORCU

ZA DELAVSKE PRAVICE

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 8.9.2017, M.Hladnik 29.1.2022 D.Divjak 1.4.2022

13.4.2025. 00:00

—

Prvotno je bila plošča na OŠ Sostro. Kip Jožeta Moškriča v OŠ je bil odstranjen neznano kam. -- M. Hladnik 29. 1. 2022 D.Divjak dodal posnetka 3 in 4 ter dodal podatke 1.4.2022 M.Kermavnar, 13. 4. 2025, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil opis lokacije in dodal fotografije 3/2 do 3/4.

Spominska plošča na zidu

Ljubljana

K.o.: 1773 - DOBRUNJE, št.parc.: 1667/8