| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Andrej Žvan - Boris, kip na Bohinjski Beli |
Vojašnica na Bohinjski Beli, nekoč poimenovana po Andreju Žvanu - Borisu, je v spomin na tega narodnega heroja 10. julija 1977, ob 34. obletnici nastanka Prešernove brigade, odkrila njegovo bronasto doprsje, delo jeseniškega akademskega kiparja Jaka Torkarja in v bron odlito v livarni Železarne Jesenice. Isti kipar je izdelal tudi Žvanov profilni relief, ki je bil postavljen ob vhodu v vojašnico. Svojčas je stal kip na masivni marmorni plošči na drugi lokaciji v vojašnici. Danes je plošča s podstavkom manjša.
geslo: vojska123 |
V parku pred spominsko sobo v kasarni Bohinjska Bela. |
Narodni heroj Andrej Žvan - Boris |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 27. 6. 2017 |
2.4.2023. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Bled |
2194 BOHINJSKA BELA, 444/9 |
|
Kočevje - Padlim borcem NOV |
Na vrtu nekdanje uprave Rudnika Kočevje stoji spominsko obeležje. Sredi dveh kamnitih stebrov stoji osrednji del, na vrhu katerega je simbol Triglava z rdečo peterokrako zvezdo. Na obeh stranskih stebrih sta plošči z imeni padlih rudarjev. Glavni del spomenika je bela marmornata plošča z imeni padlih rudarjev. Po načrtih arhitekta Milana Bižala iz Kočevja je spomenik izdelalo Spomenik je bil odkrit 3. oktobra 1953.
. »Spomenik je postavljen na vrtu nekdanje uprave Rudnika Kočevje ob Roški cesti. Na marmornatih ploščah so vklesana imena 119 rudarjev, med njimi 3 narodnih herojev (Tone Marincelj-Janko, Evgen Matejka-Pemc, Dušan Remih), 8 predvojnih komunistov in 16 partizanov iz leta 1941. Spomenik izraža verno pričevanje o velikem deležu kočevskih rudarjev v narodnoosvobodilni borbi in ljudski revoluciji. Tradicije revolucionarnega razpoloženja kočevskih rudarjev so imele svoje korenine že v prvih dneh po končani prvi svetovni vojni 1919. leta, ko so kočevski rudarji proglasili svojo obliko Rdeče republike. Pomembno oz. odločilno vlogo pri takratnih in tudi kasnejših revolucionarnih dogajanjih je vseskozi imela močna rudarska partijska organizacija predanih komunistov. Razvoj mesta Kočevje in tudi vse Kočevske je prav gotovo vezan na eksploatacijo premogovnih zalog v kadunji površinskega kopa in jamske eksploatacije tega dragocenega vira energije. Tudi izgradnja železniške proge do Kočevja je bila pogojena na ta pomemben vir »črnega zlata.« V obdobjih največjega gospodarskega razcveta je Rudnik zaposloval do 1200 rudarjev, v največji krizi (1934-38) pa le 86. Največji delež rudarjev je tvoril kočevski proletariat, mnogo pa |e bilo tudi Ličanov in Zagorcev. V letih 1939-1941 je v kočevski rudnik prišlo mnogo rudarjev iz Zasavskih premogovnikov, zlasti Laškega in Hude jame. Tik pred drugo svetovno vojno je bilo na Rudniku zaposlenih okoli 800 rudarjev. […] Kratek opis življenja kočevskih rudarjev odkriva njihovo borbenost in razredno opredelitev. Trdo delo in nenehna življenjska nevarnost sta že sama po sebi ustvarila človeka-borca, ki prezira tudi smrt. Marks pravi, da proletariat nima v borbi kaj zgubiti - izgubi lahko le svoje bedno življenje. Ta okoliščina je tudi v polni meri delovala v letih vstaje in revolucije, saj so rudarji vsi kot en mož vstopili v vrste partizanov ali pa postali aktivisti osvobodilne fronte. Prvi odhodi rudarjev v partizane so se začeli že v februarju in marcu 1942, množičen odhod pa je bil v aprilu in maju 1942. leta. Takrat sta se Notranjski odred in kasneje Kočevski odred pomnožila za nekaj sto borcev, večinoma rudarjev. Ker je borbenost rudarjev že po svoji naravi velika, so bili v tem oziru uspešni tudi v partizanskih enotah. Hitro so postali mitraljezci, bombaši, jurišniki in starešine. Tako je izšlo iz vrst rudarjev mnogo starešin, komandantov brigad in celo divizij. Toda položaji borcev v prvih jurišnih vrstah, pred bunkerji in bodečimi žicami so terjali mnogo žrtev. Seznam padlih rudarjev na spomeniku je grozeče dolg. Toda to še ni popoln seznam padlih kočevskih rudarjev. Po nekaterih dokaj prepričljivih ocenah zajema ta seznam morda le dobro polovico rudarjev, ki so postali žrtve velike narodnoosvobodilne borbe in revolucije. Spomenik je projektiral tedaj mladi arhitekt Milan Bižal iz Kočevja. Zdelalo ga je Kamnoseško podjetje iz Ljubljane. Investitor je krajevno združenje ZZB NOV Rudnik-Salka vas. Izvajalec del pri spomeniku je bila gradbena skupina Rudnika premoga Kočevje. Spomenik je bil odkrit 3. oktobra 1953, ob občinskem prazniku in ob deseti obletnici zasedanja prvega zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Premogovne zaloge so usahnile. Rudnika ni več. Tudi rudarjev v klasičnem smislu ni več. Ostal je spomenik z dolgim seznamom imen padlih rudarjev kot trajno pričevanje o najveličastnejši borbi proletariata na Kočevskem.« .
|
V Kočevju, v parku pred staro upravno stavbo Rudnika Kočevje, Roška 64. |
SLAVA VSEM PADLIM BORCEM IN TALCEM, KI SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA NAŠO BODOČNOST. KNAPIČ LEPOLD ŠOBA MIHA MARINCELJ TONE Na sivih stranskih marmornatih ploščah (133x31 cm) so napisana imena: MARINCELJ TONE JANKO (druga siva plošča) JAGODIČ ALOJZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 8.3.2017
30.1.2022 D.Divjak |
10.3.2025. 00:00 |
— |
30.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 11.2.2024, Po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 2 in povzetek članka iz Kočevskih novic.
M.Kermavnar, 10.3.2025, dodal fotografije 3/1 do 3/5 Zdenke Primožič
|
Spominsko obeležje |
Kočevje |
K.o.: 1577 L KOČEVJE, št.parc.:1452 |
|
Dol pri Ljubljani, pokopališče, Tihel Jože |
Opomba: S podatki v SIstory se na nagrobniku ujemajo podatek o imenu
matere,letnica smrti, ime Matevž.
|
Pokopališče Dol pri Ljubljani, od poti mimo poslovilne vežice 3. vrsta v smeri proti pokopališki cerkvi, 5. grob z desne strani vrste. |
[križ] TIHELJEVI[križ] SIN JOŽE* 13. 3. 1914 PADEL 7. 10. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 13.3.2024, po fotografijah in predlogi Zdenke Primožič |
13.3.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dol pri Ljubljani |
K. o. 1761 DOL PRI LJUBLJANI , parc. št. 1/1 |
|
Marof pri Mrzlem Polju |
Dve plošči na spomeniku. |
Na odcepu ceste Mrzlo Polje-Jurklošter za Blatni Vrh v kraju Marof. |
1941 1945 NUK TOMAŽ [zvezda] PAJK JOŽE STE DOMOVINE SE KLICU ODZVALI, OBČINSKI ODBOR ZB NOV LAŠKO |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 8. 4. 2017 nedokončano
S.Gradišnik 9.2.2020. |
1.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 1.8.2024, dopisal imena na spomeniku.
Eden od neznanih pokopanih padlih borcev je gotovo Franc LIKOVIČ, roj. 27.08.1922 v Pečovniku, stan. v Štorah, samski, rudar, XIII. SNOUB Mirka Bračiča, datum smrti 14.12.1944 v Blatnem vrhu. Fajdiga v II. knjigi o Bračičevi brigadi na strani 429 pravi, da so ga ranjenega mučili in s puškinimi kopiti potolkli ustaši!
Drugi pa Ivan BREČKO, roj. 07.12.1910 v Panečah, stan. v Trbovljah, samski, delovodja, Kozjanski odred, kom. 1.č. 2.bat., kom.mesta Planina. Fajdiga opisuje njegovo smrt na isti strani. Bor1974-22.I.2025. |
Spomenik |
Laško |
1034 MRZLO POLJE, 1427/2 |
|
Dol pri Ljubljani, pokopališče, Lenček Franc |
Sistory navaja: Ime in priimek: Franc Lenček, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 24. 07. 1920, Kraj rojstva: Kleče, Kraj bivanja: Kleče, Stara občina: Ježica, Nova občina: Ljubljana, Poklic (soc. status): absolvent kmetijske šole, Datum smrti/izginotja: 24. 02. 1944, Kraj smrti/izginotja: Oklo nad Ihanom, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. »2. Iz bivše občine Dol (sedanjih krajevnih skupnosti Beričevo-Brinje in Dol): […]LENČEK FRANC ml. iz Kleč, rojen leta 1920, odšel k partizanom v novembru 1943, padel 24. 2. 1944.« (France Šušteršič, Seznam borcev in političnih aktivistov NOV ter žrtev sovražnikovega nasilja, Na levem bregu Save, 1. zvezek, Ljubljana: Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1982, str. 204) Opomba: podatek o dnevu rojstva je v Sistory (24.) drug kot na nagrobniku (25.). |
Pokopališče Dol pri Ljubljani, levo od pokopališkega vhoda nasproti vhoda v pokopališko cerkev, 1. vrsta, 4. grob z leve strani vrste.
|
LENČEK [križ] RABIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 23.1.2025 po fotografijah in predlogi Zdenke Primožič |
23.1.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dol pri Ljubljani |
K. o. 1761 DOL PRI LJUBLJANI , parc. št. 1/1 |
|
Žrtvam, Bohinjska Bistrica |
Skala s štirimi bronastimi ploščami s podatki 35 borcev in 13 žrtev fašističnega nasilja 1941-1945 iz Bohinjske Bistrice, Bitenj in Loga. Delo kamnoseka Franca Logondra in Livarne Železarne Jesenice, izdelano po načrtu krajevne organizacije ZZB NOV in odkrito leta 1976.
|
Sredi Bohinjske Bistrice, ob stavbi Policije Triglavska cesta št. 35. |
Prva plošča: [zvezda] ŽRTVOVALI SO ŽIVLJENJA BORCI GODEC TOMAŽ ŽNIDAR VIKTOR OSTALE ŽRTVE SODJA LOVRO TORKAR IVAN [plamenica] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 18. 3. 2017 nedokončano |
21.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 21.7.2024, dopisal imena na spomeniku, dodal fotografiji 3/2 do 3/5, 4/1 in 4/2 ter dopisal katastrske podatke |
naravna skala z več ploščami |
Bohinj |
K. o. 2200 Bohinjska Bistrica, parc. št. 77/20 |
|
Ljubljana-Judovski spotikavci:Bolaffiovim |
— |
Trubarjeva 41, Ljubljana |
TUKAJ JE PREBIVAL TUKAJ JE PREBIVAL TUKAJ JE PREBIVALA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po sliki in podatkih Mojce Župančič, 5. 9. 2021. |
14.4.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 14.4.2025, dodal fotografije 3/1 do 3/4 Zdenke Primožič. |
spotikavci |
Ljubljana |
TABOR, 3456/33 |
|
Škofja Loka, Jože Gregorčič - Gorenjc |
Jože
Gregorčič – Gorenjc
partizan, španski borec, narodni heroj |
Škofja Loka, na hodniku v stavbi na območju nekdanje vojašnice JLA, kjer je tudi Društvo upokojencev, Partizanska cesta 1. |
NARODNI HEROJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 24.1.2025, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
24.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o. 2035 ŠKOFJA LOKA, parc. št. 82/39 |
|
Jožef in Janez Stare, Srednja vas v Bohinju |
Sistory: Jožef Stare: p. d. Staretov, *24. 10. 1915 Bohinjska Češnjica, kmet, kurir tehnike Zlatorog, padel 11. 11. 1944 v Bohinjski Češnjici v spopadu z Nemci. Janez Stare: p. d. pri Staret, 29. 11. 1919 v Bohinjski Češnjici, mizarski pomočnik, kurir postaje G4, umrl 4. 3. 1945 na Gorjušah v spopadu z Nemci. Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Ob zidu desno ob vhodu na pokopališče Srednja vas v Bohinju |
[križ] STARETOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
25.1.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Bohinj |
— |
|
Velike Lašče - Družine Ivanc - Ličen - Grebenc, pokopališče |
IVAN IVANC: SIstory navaja Ime in priimek: Ivan Ivanc, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 06. 03. 1921, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Stope, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Datum smrti/izginotja: 17. 11. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dobrnič, Kraj pokopa: Velike Lašče. »Isti dan, 16. novembra 1944, je oddelek 1. bataljona skupno z borci štabne patrulje odšel v prehranjevalno akcijo v bližino kovorske domobranske postojanke. […] Ponoči na 16. november je zapadel nov sneg, zato je bilo zaradi sledov še posebej nevarno. Tako kot vsako jutro je tudi 17. novembra 1. bataljon na razvalinah gradu Kamen, ob vhodu v dolino Drage spet razmestil zasedo. […] A vdor v Drago je bil po vsej verjetnosti le manever, hkrati pa dokaz, da Nemci o partizanih tega območja marsikaj vedo. V Podgori nad Srednjo vasjo pa je potem kmalu prišlo do tragedije. […] Najhujši udarec je ta dan pretrpel bunker pomočnika okrožnega pooblaščenca OZNE za Kranj. Temu je bil tudi namenjen osrednji udarec. Nemci so presenetili izdane borce v bunkerju. Padlo jih je 8 in vsi so bili iz predanih partizanskih družin. […] Padla sta tudi stari partizan Mirko Renko-Lado, domačin iz Srednje vasi, in pomočnik pooblaščenca OZNE za kranjsko okrožje Ivan Ivanc-Janko, doma v Stopah pri Velikih Laščah. Naj tu omenim, da je njegovo mamo Marijo, verno ženo in mater enajstih otrok, in tudi njeno hčerko oziroma Ivanovo sestro Francko 15. maja 1944, torej natanko pred pol leta, doma ubila črna roka.« (Ivan Jan, Kokrški odred, Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami, II, Ljubljana, 1980, str. 379, 380, 381) »Ivan_je_padel kot oficir Ozne 17. novembra 1944. leta. star 23 let, v nekem bunkerju blizu Tržiča na Gorenjskem. Zaradi izdaje je takrat v tistem bunkerju padlo več partizanov. […]« ( (Ivan Vidic, V Stopah pri Velikih Laščah: umor matere in hčerke, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 488) __________________________________________________________________________ VLADISLAVA LIČEN: SIstory navaja Ime in priimek: Vladislava Ličen, Oče: Viktor, Mati: Marija, Priimek matere: Ivanc, Datum rojstva: 22. 11. 1930, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Dvorska vas, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): učenec, Datum smrti/izginotja: 24. 01. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dvorska vas, Kraj pokopa: Dvorska vas. »Julka Rogač, ki stanuje Ob Ljubljanici v Ljubljani, mi je pripovedovala: […] S tem pa tragedija naše družine še ni bila končana. Sestra Marija Ličan, ki se je poročila že pred vojno, je z možem imela v Sodražici trgovino. Po bombardiranju Sodražice sta prišla v Dvorsko vas pri Velikih Laščah. Delala sta za partizane. Zaradi tega so sestro in njenega 15-letnega sina aretirali in odgnali v Auschwitz. Doma sta ostala njen bolni mož in 12-letna hčerka Vladislava. Nekega dne so prišli domobranci, da ga ubijejo. Niso ga dobili, ker se je skril na streho. Jezni, ker se jim je zadnji trenutek izmuznil iz rok, so pred hišni zid postavili hčerko in jo ubili. Strele so slišali partizani in so od daleč začeli streljati. Domobranci so zbežali, partizani pa so s strehe rešili nesrečnega očeta.« (Ivan Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 489 (tudi fotografija Ladke Ličan)–490) Opomba: V tem viru se zapis priimka (Ličan) razlikuje od zapisa v drugih virih (Ličen). __________________________________________________________________________ MARIJA IVANC: SIstory navaja Ime in priimek: Marija Ivanc, Oče: Jožef, Mati: Marija, Datum rojstva: 18. 06. 1889, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Stope, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Datum smrti/izginotja: 16. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Stope, Kraj pokopa: Velike Lašče.
FANI IVANC: SIstory navaja Ime in priimek: Frančiška Ivanc, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 05. 12. 1908, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Dvorska vas, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Datum smrti/izginotja: 16. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Stope, Kraj pokopa: Velike Lašče. »Julka Rogač, ki stanuje Ob Ljubljanici v Ljubljani, mi je pripovedovala: »Moja mama Marija Ivanc je bila zelo pobožna. Z očetom sta nas vzgajala strogo versko. Še kot mlado me je nagovarjala, naj grem v samostan, sina Vladimira pa za duhovnika. Spominjam se, kako je mama večkrat tarnala duhovniku Ramovšu iz Velikih Lašč:
Gospod župnik, enajst otrok imam in težko jih preživljam. Hudo moram garati za
vsak košček kruha. Imamo le majhno kmetijo, kako naj preživim otroke? Med vojno sem bila v Ljubljani pri usmiljenih sestrah. Mama mi je večkrat pisala, da ji grozijo črnorokci. Njeno pošto mi je skrivaj prinašal domobranec Jože iz Malih Lašč, ki je sodeloval s partizani. Domobranci so odkrili njegove zveze in ga zaprli v ljubljanski grad. Sedaj živi v Kranju. Dva dni pred smrtjo mi je mama v pismu ponovno izrazila bojazen, da jo bodo ubili. Prosila me je, naj ji pošljem sveče, ker v vasi ni bilo elektrike. Ubili so mi mamo in sestro. Duhovnik Ramovš ni povzdignil glasu. Ko sem zvedela, da so ju ubili tisti, ki so trdili, da branijo vero, sem zapustila red usmiljenih sester, Nisem mogla prenesti licemerstva, ki se je šopirilo okrog mene. […] Velikolaški črnorokci so v nedeljo, 14. maja 1944. leta, šli s hinavsko sklonjenimi glavami k maši in obhajilu. Po maši jih je poklical kaplan Franc Malovrh v zakristijo – tam je bilo namreč najbolj varno pred nezaželenimi očmi in ušesi – ter jim razložil, kakšno nalogo morajo opraviti naslednjega dne zvečer. Napočil je ponedeljek, zadnji dan življenja 55-letne Marije Ivanc in njene hčerke Francke. Kako so opravili zločin, mi je pripovedovala Marijina hčerka Helena Grebenc iz Velikih Lašč. »Oče Franc je bil terenski delavec OF. Med nemško ofenzivo 1943. leta so ga Nemci aretirali in odgnali v Dachau, od koder se je vrnil po vojni. Brata Ivan in Vlado sta bila oficirja Ozne, torej partizana. Na dan umora smo bili doma mati Marija, jaz z dveletnim sinom Janezom, sestri Francka in Boža in brat Zmago. Doma je bila kmečka hiša. Že smo se pripravljali spat, ko so potrkali na vrata. V hišo sta vstopila dva zakrinkana domobranca iz velikolaške postojanke in zahtevala, da se vsi takoj oblečemo in gremo z njima. Sestra Boža, stara 14 in brat Zmago, star 12 let, sta šla v kuhinjo po čevlje. Medtem sta izkoristila priložnost in zbežala skozi zadnja vrata. Mati in sestra Francka sta se v sobi oblačili za odhod. Ko sta črnorokca opazila, da sta Zmago in Boža pobegnila, sta se brez besed ali groženj ihtavo vrnila v sobo in sprožila rafal iz brzostrelk. Obe sta bili takoj mrtvi. V tem trenutku sem bila v sosednji sobi. Po umoru mame in sestre sta prišla v mojo sobo in že pripravila brzostrelki za strel. Vame sta posvetila z baterijo, jaz pa sem dvignila otroka, ki sem ga držala v naročju in kriknila: Ne streljajta otroka, ne streljajta nedolžnih ljudi! Kričala sem kot še nikdar dotlej in nikdar več pozneje. Črnorokca sta se spogledala, povesila orožje in začela brskati po predalih. Pokradla sta ves denar ter druge vrednosti in nato odšla. Po njunem odhodu sem položila otroka na posteljo in skočila k mrtvi mami in sestri. Bilo je grozno, preveč grozno, da bi vam lahko opisala tisti prizor, tisto noč, ko sem ostala sama z otrokom v hiši. Nisem mogla razumeti, zakaj so ubili mater enajstih otrok. Toliko je trpela ta revica, na koncu trpljenja pa so jo še ubili. Tako rada je molila in hodila v cerkev, potem pa so jo ubili tisti, ki so trdili, da branijo vero in domovino. Ne, tega nisem nikoli in tudi ne bom mogla razumeti. Sestra Boža in brat Zmago sta še isto noč odšla v partizane na Mokrc. Brata, zaradi katerih sta bili ubiti mati in sestra, sta tudi sklenila življenjsko pot v nesrečnih okoliščinah. Ivan je padel kot oficir Ozne 17. novembra 1944. leta. star 23 let, v nekem bunkerju blizu Tržiča na Gorenjskem. Zaradi izdaje je takrat v tistem bunkerju padlo več partizanov. […]« ( (Ivan Vidic, V Stopah pri Velikih Laščah: umor matere in hčerke, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 486–488, fotografiji Marije Ivanc in Francke Ivanc na str. 488) »1. IVANC Francka, rojena 1911 in 2. IVANC Marija, rojena 1889, njena mati, iz Stop pri velikih Laščah. 16. maja 1944 so ju doma ubili domobranci iz postojanke Velike Lašče. Marijo so sredi sobe ustrelili v tilnik. Hišo so izropali in plen odpeljali v Velike Lašče. (Vir: Dr. Makso Šnuderl, Fašistično domobranski teror, str. 59; Jože Vidic, Po sledovih črne roke, str. 449) [Besedilo pod fotografijama Francke in Marije Ivanc] Francka in Marija IVANC, ki so ju 16. maja 1944 doma v Stopah umorili domobranci iz posadke v Velikih Laščah«« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 120, 121) |
Pokopališče Velike Lašče, dostop skozi glavni vhod ali vhod pri mrliških vežicah, grob je v bolj severnem delu pokopališča, blizu glavne poti. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po posnetku in podatkih Franca Štibernika 27.4.2022
D.Divjak 1.7.2022 |
16.9.2023. 00:00 |
— |
Dodal fotografije 2,3 in 4 ter dopolnil opis D.Divjak, 1.7.2022
M.Kermavnar, 16.9.2023, dodal Opis po podatkih Zdenke Primožič |
Nagrobnik |
Velike Lašče |
K.o.: 1717 - VELIKE LAŠČE, št.parc.:241/1 |
|
Jelka Fischer, Dalmatinova 15, Ljubljana |
— |
Dalmatinova 15, Ljubljana |
JELKA FISCHER REGINA FISSCHER |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po sliki in podatkih Mojce Župančič, 16. 8. 2021 |
9.4.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 9.4.2025, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 Zdenke Primožič. |
spotikavci |
Ljubljana |
TABOR, 2462/2 |
|
Velike Lašče - spomenik pobitim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja |
EŠD: 5734 Na avtentičnem zunanjem delu pokopališkega zidu, na severozahodni strani s pogledom na Male Lašče, so leta 1961 vzidali osem kamnitih plošč, eno s posvetilom, leta 1984 pa so vgradili še kamnito ploščo iz svetlega kamna, velikosti 100 x 80 cm z vklesanimi imeni. Pred tem delom pokopališkega zidu ali v neposredni bližini, so italijanski vojaki streljali zajete borce NOV in druge zavedne Slovence iz okoliških krajev. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 74. foto 3/2: facebook.com/NOB_Slovenije-pomniki_upora |
Zunanji vogal pokopališkega zidu na severo zahodni strani krajevnega pokopališča na Velikih Laščah. |
TUKAJ SO LETA 1942 POD STRELI ITALIJANSKIH FAŠISTOV DUŠAN ADAMIČ KNEJ 8.4.1914 –
26.7.1942 TU SO STOJE UMIRALI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 19.2.2018. |
27.1.2025. 00:00 |
— |
D.Divjak, 27. 1. 2025, dopolnil besedilo na spomeniku in dodal fotografijo 3/3 |
spominske plošče, kraj zgodovinskega dogajanja |
Velike Lašče |
Ko. 1717 - VELIKE LAŠČE, parc. št.: 233/4 |
|
Padna, pokopališče, družini Kuzmič in Grego |
Opomba: Jožef Grego ni v Sistory. Opomba: Jožef Grego je napisan na spominski plošči, pritrjeni na zunanjščini
Kulturnega doma Božidarja Jakca v Padni. (Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str. 209, 316, 319, 330, 339, 396) Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Padna, levo od vhoda v pokopališko cerkev, 1. vrsta, 8. grob z leve strani vrste.
|
[rdeča zvezda] DRUŽINA KUZMIČ IN GREGO [fotografija v medaljonu] JOŽEF [fotografija v medaljonu, v vojaški obleki] IVAN [fotografija v medaljonu, v vojaški obleki] JOŽEF [fotografija v medaljonu] ANGELA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 9.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič |
9.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Piran |
K. o. 2634 NOVA VAS, parc. št. 1078 |
|
Brdo pri Lukovici, pokopališče, Maselj Janez |
Sistory: V prvotni obliki je bil grob urejen 25. oktobra 1961. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 187. |
Pokopališče Brdo pri Lukovici, 3. vrsta (v prvi vrsti je razpelo), 7. grob z leve strani vrste.
Hiša v Bližini: Brdo pri Lukovici 3 |
MASELJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 28.1.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
28.1.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1933 LUKOVICA, parc. št. 114/1 |
|
Brdo pri Lukovici, pokopališče, Prašnikar Anton |
Sistory: . (Stane Stražar, Padli v NOB in žrtve okupatorja, Črni graben, Od Prevoj do Trojan, Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica1985, str. 892) Opomba. Anton Prašnika je napisan tudi na spomeniku Padlim za svobodo iz NOB 1941 – 1945 v Lukovici. Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Brdo pri Lukovici, 2. vrsta (za vrsto z razpelom), 2. grob z desne strani vrste.
Hiša v Bližini: Brdo pri Lukovici 3 |
[križ] PANGRETOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 28.1.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
28.1.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1933 LUKOVICA, parc. št. 114/1 |
|
Ljubljana, Žale, Sašek Jože |
Datum rojstva: 28.02.1904, Kraj rojstva: Karlovac, Datum smrti / izginotja:
12.07.1943, Kraj smrti / izginotja: Ljubljana Pogovor na križišču Tovarišu, ki je po mučenju umrl v ječi 12. 7. 1943
|
Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [43B], vrsta [4], grob [9] |
JOŽE SAŠEK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
9.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis
Zdenka Primožič 9. 10. 2024 dodala besedilo pesmi Milene Mohorič. |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
VRHNIKA, mestno pokopališče - France Popit - Jokl, družinski grob prvoborca z Vrhnike |
Popit Franc-Jokl (Vrhnika, 3. 8. 1921 - 25.1.2013), politik. Leta 1936 je bil sprejet v SKOJ, jeseni 1939 je postal kandidat KP, član pa leta 1940. Tega leta je bil zaradi protidržavnega delovanja izključen iz vseh srednjih šol. Sodeloval je pri glasilih Slovenska mladina in Srednješolec ter bil član Društva kmečkih fantov in deklet. Aprila 1941 je postal sekretar OK KPS Vrhnika, nato Cerknice in Notranjskega okrožja. Do srede decembra 1942 je bil inštruktor CK KPS za Notranjsko in Kočevsko, nato komisar Notranjske operativne cone. Maja 1944 je postal načelnik odseka OZNE pri VII. korpusu in pomočnik načelnika OZNE za Slovenijo. Po vojni je bil podpolkovnik pri UDB Slovenije. Od leta 1946 je bil sekretar Okrožnega komiteja KPS Celje. V letih 1947 do 1952 je delal v vladi LRS kot načelnik oddelka za zakonodajo, generalni sekretar predsedstva vlade, minister za rudarstvo, direktor Generalne direkcije za premog in pomočnika predsednika Sveta za industrijo LRS. Nato je bil sekretar OK ZKS Kranj do 1954 in 1957 - 1960, član IS LRS do 1956, sekretar za delo ZIS 1956 - 1957, predsednik OLO Ljubljana 1960 - 1961, sekretar OK ZKS Ljubljana 1961 - 1963, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije 1963 - 1966, sekretar IK CK ZKS 1966 - 1968 in predsednik CK ZKS 1968 - 1982. Leta 1982 je postal član predsedstva SRS, leta 1984 pa je bil izvoljen za predsednika Predsedstva SRS do 1988. Bil je član CK ZKS 1948 - 1989, član CK ZKJ 1964 - 1969 in 1982 - 1986. Bil je tudi republiški in zvezni poslanec, član IO GO SZDL Slovenije, član republiškega in centralnega sveta zveze sindikatov, član sveta Ekonomske fakultete in sveta Visoke šola za politične vede. Bil je odlikovan z redom junaka socialističnega dela in je nosilec partizanske spomenice 1941. ( splet: Archives Portal Europe)
|
V desni zgornji četrtini mestnega pokopališča na Vrhniki |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak |
28.1.2025. 00:00 |
— |
— |
kamen, beton |
Vrhnika |
k.o. 2002 - Vrhnika, št.parc.: 1872 |
|
Anton Zvonko Ferjančič |
. ANTON FERJANČIČ Wikipedija. Ferjančič, Anton Slovenska biografija. Ferjančič, Anton Obrazi slovenskih pokrajin. |
Pokopališče Piran |
ANTON - ZVONKO FERJANČIČ NARODNI HEROJ NA VIPAVSKEM GRADIŠČU 3.4.1915 V PORTOROŽU 23.1.1990 NAJ MU BO VEČNA SLAVA 1990 ZZB NOV OBČIN AJDOVŠČINA IN PIRAN . NAJPREJ ZMEDENI LJUDJE POTLEJ VELIKO DEJANJE SPET SAMO LJUDJE VES ČAS PA IN ZMEROM BOLJ NEMOČ BESEDE. CIRIL ZLOBEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
22.10.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 22. 10. 2024 dodala v Opis povezave na spletno stran. |
Nagrobnik |
Piran |
— |
|
40 žrtvam nacizma, Spodnje Stranice |
Spomenik na grobu 40 talcem je na Spominskem območje Frankolovo, v katero sodijo še spomenik na grobu 60 talcem, spomenik z imeni talcev, spominska hiša z muzejsko predstavitvijo dogodkov in drevored jablan, kjer so Nemci 12. februarja 1945 obesili 98 talcev in enega ustrelili. Frankolovski poboj velja za enega najhujših nacističnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Bil je povračilni ukrep za smrt enega najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, vodje celjskega okrožja in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra. Dorfmeister je bil ranjen 2. februarja 1945, ko je partizanska Bračičeva brigada v soteski Tesno postavila zasedo avtomobilski koloni, ki se je vračala z Dorfmeistrove poroke. Za posledicami ran je umrl naslednjega dne v celjski bolnišnici. Kot maščevanje za Dorfmeistrovo smrt so nacisti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih zbrali sto talcev in jih osemindevetdeset obesili na drevesa ob cesti, enega ustrelili med begom, Hermana Zdolška, ki je bil tistega dne v celjski bolnišnici, pa ustrelili dva dni kasneje v Bukovžlaku. Prvo obeležje je bilo postavljeno že med vojno (na vsakem grobu hrastov križ s posvetilom partizana Jurija Gorenjščka, očeta enega od obešenih talcev). Po vojni sta bila križa nadomeščena z granitnima monolitoma. Na starejših fotografijah (fotografija 3/2) na spomeniku ni videti rdeče zvezde. Na Google Street View iz leta 2013 in na fotografiji 3/5 zvezda je. D. Divjak pa poroča, da je zvezda bila odstranjena februarja 2022 na zahtevo področne enote ZVKD Celje.
|
Levo ob cesti Frankolovo-Zreče, v vasi Spodnje Stranice; 100 m pred spomenikom je parkirni prostor. Muzej Spodnje Stranice 20. Spominsko območje je ob cesti Celje-Maribor pri zaselku Graben na Stranicah pri Frankolovem. |
40 ŽRTEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 4. 2018
7.marec 2021, 5.3.2022 D.Divjak |
29.3.2025. 00:00 |
— |
Decembra 2021 je ZVKD zahteval odstranitev rdeče zvezde s spomenikov, češ da je bila spomeniku dodana pozneje.
7.3.2021, 5.3.2022 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 29. 3. 2025, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil in uredil uredil zapis in dodal arhivski fotografiji 3/2 in 3/3. |
granitni monolit |
Zreče |
K.o. 1103 STRANICE, parc. št. 716/2 |
|
Bunker, Vogrsko |
Kmetija je bila ena od središčnih točk, kjer so se zbirali prvi domoljubi in aktivisti za osvoboditev ozemlja, ki je bilo priključeno Italiji po Rapalski pogodbi leta 1920. Spominsko ploščo so na pročelje postavili leta 1951. Po polomu vojske Avstro-Ogrske monarhije na reki Piavi leta 1918, so celotno Primorsko zasedli Italijani in začeli s poitalijančevanjem prebivalstva, ki se je temu upiralo na najrazličnejše načine. Med najvidnejšimi osebami na obeh družbenih polih sta bila France Bevk in Frančišek Sedej Borgia. Na Barabonovi kmetiji je Peter Fornazarič v času vojne Italije z Abesinijo (1935-1941) sezidal bunker z namenom shranjevanja pršuta, bele moke idr., kar so italijanske oblasti zaplenjevale za vojsko, vendar prostor ni bil nikoli uporabljen v ta namen. Leta 1939 je v bunkerju Peter začel z žganjekuho, ki je bila pod Italijo prepovedana oz. strogo nadzorovana (posebna taksa, registracija in zapečatenje kotlov). Zidarska dela bunkerja je naredil sovaščan Ambrož Lutman, pri čemer sta bila zelo previdna zaradi Italijanskih priseljencev (kolonov) v sosednji hiši, po domače pri Centralovih. Po napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941 je Italija maja 1941 vzpostavila nadzor še nad Ljubljano in Dolenjsko z Belo Krajino. OF je 15. junija 1941 sprejela odločitev o osvoboditvi Slovenskega Primorja, na kar so v to območje začeli prihajati najpomembnejši aktivisti. Razen pomembne dejavnosti gibanja TIGR (1927-1941) se na Goriškem kot prvi zametek upora šteje srečanje na Kremancah nad Renčami, 8. julija 1941. Drugo zborovanje se je zgodilo 6. aprila 1942 na Skalnici nad Solkanom, ko se je v odpor vključila tudi KPS in vzpostavila novi Pokrajinski Komite KPS za Primorsko v Slovenskem Primorju. Začetek organiziranega dela za Osvobodilno fronto na Vogrskem je treba videti v ustanovitvi vaškega ali terenskega odbora OF v začetku februarja 1942 v hiši Oskarja Gorjana na Puščah, kjer je bil obrazložen program OF (pisanje parol, rezanje telefonskih žic, podiranje tel. stebrov, propaganda vključevanje novih članov OF in velika konspiracija). Peter Fornazarič in žena Olga (roj. Žižmond) sta dopustila in omogočala uporabo vseh njunih prostorov na kmetiji, vključno s skrivnim bunkerjem. Vhod v bunker skozi šparget na drva, ki je bil v svinjaku, je bila Petrova domiselna ideja, bunkerja tako niso nikoli odkrili, kljub izdaji. Kurišče špargeta je na pomični plošči na koleščkih, pod katerim so stopnice v bunker. V bunkerju je mizica z dvema stoloma, postelja, radio, dve električni pečici (bunker je imel že takrat električno napeljavo). Ob luknji za dimnik so lahko postavili peč. Tomo Brejc je kot vodilni aktivist po prihodu na Vogrsko stanoval pri Olginem stricu Feličeju Žižmondu (po domače Andrejčevih). Ko je prišel prvič na sestanek zavednih žena, ki ga je sklicala Olga, je z njim prišel tudi Julij Beltram. Tedaj mu je Olga pokazala skrivališče pod špargetom. Nekega dne je Tomo Brejc zaupno povedal, da nujno potrebujejo ravno ta varen prostor za nekoga, ki prihaja iz Bele krajine. Nakar je že istega dne zvečer pripeljal Aleša Beblerja, ključnega človeka v NOB, poverjenika CK KPS in poverjenika Izvršnega Odbora OF ter Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet za Primorsko (1942-1944). Na Barabonovi domačiji so v času od jeseni 1942 do pomladi 1943 delovali aktivisti OF: Tomo Brejc -Pavle, Aleš Bebler - Primož, Franc Leskošek - Luka, Anton Velušček - Matevž, Julij Beltram - Janko, Branko Babič - Vlado, Mirko Bračič, Dušan Pirjevec - Ahac in drugi. Decembra 1942 se je na Vogrskem pojavil Ivan Kerševan - Črni Martin, ki je kasneje izdal bunker na Vogrskem in številne bunkerje ter ljudi po celi Vipavski dolini (300 ljudi). 10. marca 1943 je Črni Martin pripeljal na Vogrsko celo tržaško kvesturo na lov za Alešem Beblerjem, ki se je takrat skrival v bunkerju. Prišlo je 15 kamionov, 3 osebni avtomobili oficirjev, posebni avto z žarometom in dva z radiem. Kljub mučenju Olga po šestih urah preiskave ni izdala ničesar. Pretepeno in izmučeno so jo nato peljali v Tržaške zapore, kjer so jo soočili z možem Petrom, ki je bil zaprt od 11. januarja 1943, potem ko so zaradi likvidacije treh italijanskih vojakov Italijani izvedli rastrelamento in je 2000 vojakov hodilo po hišah ter aretiralo 14 moških, med njimi tudi Petra. Takrat so v bunkerju ravno imeli sestanek Aleš Bebler, Anton Velušček, Franc Leskošek, Branko Babič, Dušan Pirjevec in Blaž. Prav zaradi dobre kamuflaže vhoda skozi kurišče špargeta bunker ni bil nikoli odkrit. Danes je v bunkerju Pr ' Barabonu urejen muzej o dogodkih in dogajanju krutega vojnega časa med NOB, kjer obiskovalec doživi opis primorskih ljudi v velikem osvobodilnem boju in plastično podobo razmer, ljudi, razpoloženja, politične zrelosti in neomejene pripravljenosti na žrtve za osvoboditev domovine
|
V hiši Vogrsko 129, na več kot sto let stari Barabonovi kmetiji v vasi Vogrsko, na desnem bregu potoka Lijak, dobra dva kilometra od železniške postaje v Volčji Dragi. |
V tej hiši je bil leta 1942 ustanovljen Pokrajinski komite KPS za Slovensko Primorje, organizator in voditelj Primorskega ljudstva v borbi za svobodo. Vogrsko, 22. 7. 1951 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, DOPOLNITI |
31.5.2025. 00:00 |
— |
Dodal slike in opis spomenika, prispevek Nives Derman. M.Hladnik 14. 4. 2025
M. Kermavnar, 31.5.2025, dodal povezavo na RTV SLO in fotografijo 3/5 iz tega prispevka. |
bunker, plošča, muzej |
Renče - Vogrsko |
K. o. 2317 Vogrsko, parc. št. *164 |
|
17 neznanih borcev, Vogrsko |
— |
Pokopališče Vogrsko |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, neobiskano, DOPOLNITI
7. februar 2021 - dopolnil D.Divjak |
13.6.2021. 00:00 |
— |
7.2.2021 - dopolnil podatke D.Divjak
13. 6. 2021 dodal slike in besedilo M. Hladnik |
steber + relief |
Renče-Vogrsko |
K.o.: 2314 - VODRAKO, št.parc.: 648/1 |
|
Padli člani Sokola Trnovo |
V črno marmornato spominsko ploščo je vklesan in z rdečo barvo obarvan seznam 31 predvojnih članov in članic Sokola, ki je deloval v tej stavbi v Trnovem, odprti leta 1940. Na tleh pod ploščo je dodan podstavek z napisom v spomin padlim borcem. Na nasprotni strani stavbe je na istem mestu postavljen doprsni kip Cirila Staniča (1904-2003), stavbenika in projektanta stavbe telovadnega društva. Vodnik po partizanskih poteh, str. 70. |
Spominska plošča je vzidana na hodniku desnega trakta stavbe Športnega društva Trnovo na Ziherlovi ulici 44 v Ljubljani. |
1941 1945 ZA SVOBODO PADLIM BORCEM BRAJER ANTON BUH MARJAN ČAKŠ JURE DOLHAR JOŽE EYPPER ERNEST KOVAČIČ MIRO FETTICH-FRANKHEIM OTON FILIPIČ BOJMIR FILIPIČ RUŽA GRŽINIČ ZORKO MOČNIK CVETO HARMEL MILICA KISEL MILAN MALAHOVSKY DANICA HAM JOŽE POLUTNIK JAKOB PROHASKA JOŽE RAVNIK RUDI SEVER FILIP STEPIŠNIK MIRKO ŠIFRER MATKO ŠKRAJNAR ANTON VITEK MILAN ŠIROK ANTON ŠINKOVEC VIKTOR UČAKAR BOŽIDAR UČAKAR MARJAN VESTER BORIS VESTER SLAVKO VRABEC FERDINAND STEPIŠNIK MILAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić, 14. 4. 2025 |
14.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K. o. 1722 TRNOVSKO PREDMESTJE, parc. št. 86/19 |
|
Bevke, pokopališče, Perko Franc |
datum rojstva: 26. 1. 1911, kraj rojstva: Bevke, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 5. 5. 1944, kraj smrti: Ljubljana, vzrok smrti: posledice ran, povzročitelj smrti: domobranci »Bevke in Blatna Brezovica:[…] Perko Franc, ustreljen doma 1944 – «
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Bevke, po poti k nekdanji poslovilni vežici, desno, 3. vrsta pred zidom za nekdanjo poslovilno vežico, 2. grob desno od poti.
Hiša v Bližini: Bevke 112 |
[križ, vrtnica] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 8.4.2025, po fotografijah in predlogi Zdenke Primožič |
9.4.2025. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 9. 4. 2025 dodala v Opis besedilo iz knjige Silva Grgiča Zločini okupatorjevih sodelavcev. Podatki se razlikujejo od tistih v Sistory in knjigi Vrhnika in okolica v boju za svobodo ter na nagrobniku, a ga. Tamara Logar z INZ v elektronskem pismu Zdenki Primožič z dne 8. 4. 2025 pojasnjuje: "Glede na navedene vire, lokacijo nagrobnika, letnice smrti v viri (v bazi imamo sicer leto smrti zavedeno kot 1911, pa vendar nekateri viri trdijo, da gre za 1915), gre najverjetneje za isto osebo." |
družinski nagrobnik |
Vrhnika |
K. o. 1997 BLATNA BREZOVICA, parc. št. 1949 |
|
Nova Štifta-Grob Karla Debeljaka |
Nova Štifta je v partizanskem bojevanju imela zelo pomemben položaj, kjer se iz gozdnega predela prehaja v dolino. Povezuje Travno goro s Sušjem in Žlebičem in s tem prehod z Velike na Malo goro, oziroma z Notranjskega osvobojenega na Dolenjsko osvobojeno ozemlje. Sovražnikova postojanka v Ribnici je bila zelo pomembna na prometnici Ljubljana - Kočevje, zato je bil namen partizanov uničenje te postojanke. Eden izmed napadov je bil predviden 19. aprila 1944. Sovražnik je v noči s 17. na 18. april izpadel iz Ribnice z dvema kolonama po 200 mož in sicer s prvo direktno na Kot, z drugo pa preko Zadolja zasedel položaje nad Kotom. Tu je bil napaden ruski bataljon, ki se je umaknil proti Travni gori.Štab X. brigade je poslal v pomoč dva bataljona, ki sta iznad Lipovščice pregnala sovražnika nazaj v Ribnico. V ruskem bataljonu sta padla dva borca ( pokopana v Sodražici), v obeh bataljonih pa 6 borcev, ki so bili pokopani v bližini kapele na Novi Štifti. Po vojni je bilo 5 padlih prekopanih, sorodniki Karla Debeljaka pa so se odločili, da ostane pokopan in leta 1948 so mu postavili spominsko ploščo. Pred kratkim je bilo postavljeno novo obeležje, ki obsega peščen nasip dimenzije 2 x 1,5 m, na katerem je postavljena granitna skala višine 90 in širine 80 cm z napisom v obliki bronastih črk. |
Po prihodu pred samostan in cerkev na Novi Štifti se napotimo mimo cerkve navzdol k kapeli. Grob se nahaja na vzhodni strani travnika ob kapeli. |
.
. ☆ KAROL DEBELJAK 21.11.1925 - 19.4.1944 BOREC 10. SNOUB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 13.oktober 2017
Dopolnil D.Divjak 9. september 2020, 14.4.2025 |
14.4.2025. 00:00 |
— |
D.Divjak, dopolnitev podatkov 9.9.2020, dodal posnetek groba 14.4.2025 |
Grob |
Sodražica |
K.o.: 1622-ZAMOSTEC, št.parc.: *112 |
|
Mali Rovt - Spomenik borcem Cankarjevega bataljona |
OPIS SPOMENIKA: Prvoten spomenik je bil v obliki znamenja (Slika 3/1), ki ga je izdelal kolar Ivan Čemažar, poslikal pa ga je učitelj Ivan Prestor. To znamenje je postavil krajevni odbor ZB NOV Žabnica in ga je odkril 1. maja 1947. Pozneje ga je v last prevzel Gorenjski muzej v Kranju. Znamenje je danes na ogled na stalni razstavi Prelepa Gorenjska na podstrehi gradu Khislstein. Sledila je postavitev naravne skale z vklesanim napisom. Ta spomenik so dali postaviti delavci obrata Tekstilindus v Kranju, odkrit je bil 1. maja 1961. Načrte zanj je zrisal arhitekt Nande Jocif. Leta 1982 je sledila še ena preureditev oz. dopolnitev spomenika. Sedanji, preurejen spomenik je iz betona in predstavlja kenotaf borcev Selške čete Cankarjevega bataljona, na kraju bitke z Nemci 27. marca 1942, ko je od dvaintridesetih obkoljenih borcev padlo petnajst borcev (med njimi Stane Žagar). Imena padlih so napisana s kovinskimi črkami. Od spomenika, ki stoji na ploščadi, tlakovani z granitnimi kockami, vodijo široke stopnice navzdol na teraso z dvema uokvirjenima grobiščema, med sabo oddaljenima 20 m. OPIS DOGODKOV: Spominsko obeležje je posvečeno hudi borbi, ki jo je dne 27. marca leta 1942 na tem mestu bila Selška četa Cankarjevega bataljona. Zaradi sovražnikove premoči in stalnih hajk je četa zapustila svoj teren v Selški dolini in se umaknila na pobočje Malega Rovta pod Planico. Tu je bilo kopno in četica, ki je štela 32 partizanov, si je uredila zasilno taborišče. Domačin iz Crngroba pa je Nemcem izdal, kje se zadržujejo partizani. Zato so že navsezgodaj 27. marca obkolile taborišče premočne nemške sile (policija in gestapo). Seznam padlih: Žagar Stanko, Dobrava Basaj Francka, Selca Golob Alojzij, Praprotno Jeruc Jože, Žabnica Kovačič Stanko, Primskovo Podlesnik Niko, Šmarjetna gora Rotar Bogomil, Kranj Ravnikar Jože, Križna gora Štular Mirko, Ljubno Tomažin Janez, Bukovščica Udvanc Matija, Ježica Vidic Tone, Dobrava Vadnov Mirko, Primskovo Zorman Rudolf, Šenčur Pavšič Franc, Železniki
Geslo: herojsmrt123 |
Spomenik in kenotaf sta vzhodno od Planice, južno na pobočju Malega Rovta, nad potjo, ki vodi iz Crngroba na Planico in Lavtarski Vrh. Od osrednjega spomenika v Planici se peljemo po gozdni cesti proti vzhodu. Na njenem koncu je obračališče, od tam je še 70 m po kolovozu do spomenika. Tam kolovoz preide v pešpot, ki se začne strmeje spuščati. |
Na skali nad spomenikom: NA TEM MESTU JE 27. III. 1942 PADEL V JUNAŠKI BORBI NARODNI HEROJ STANE ŽAGAR S 15 TOVARIŠI Na betonskem spomeniku: V JUNAŠKEM BOJU Z NEMCI SO NA TEM MESTU 27. MARCA 1942 PADLI IN BILI POKOPANI STANE ŽAGAR 1896 DOBRAVA PRI KROPI NARODNI HEROJ MATIJA UDVANC VAJS 1912 JEŽICA PRI LJUBLJANI JOŽE RAVNIHAR 1919 KRIŽNA GORA FRANCKA BASAJ 1921 SELCA BOGOMIL ROTAR 1921 KRANJ ALOJZ GOLOB 1905 PRAPROTNO MIRKO ŠTULAR 1917 LJUBNO JOŽE JERUC 1917 ŽABNICA IVAN TOMAZIN 1917 LJUBLJANA STANE KOVAČIČ 1910 PRIMSKOVO MIRKO VADNOV 1921 PRIMSKOVO ANTON VIDIC 1919 SREDNJA DOBRAVA NIKO PODLESN IK 1913 PREDOSLJE FRANC PAVŠIČ 1922 ŽELEZNIKI RUDOLF ZORMAN 1916 ŠENČUR Lesena tabla: [zvezda] TABORIŠČE SELŠKE ČETE 26.--27. III. 1942 PRED NAPADOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lado Nikšič in Ivan Mihovec za ZBNOB KO Žabnica, avgust 2014 |
20.8.2014. 00:00 |
— |
Dodal slike in spremenil lokacijo na zemljevidu in parcelno številko glede na pozicijo v RKD in po opozorilih M. Kermavnarja. M. Hladnik 25. 3. 2023
Spomenik je nujno sanirati,
MO Kranj in ZVKDS OE Kranj obveščena - dec. 2023, L.Nikšič
nov. 2024 (zadnja slika) - še nič sanirano, spomenik zelo zanemarjen, L. Nikšič |
spomenik iz betona |
Kranj |
2695 PLANICA, 2488/2, 2487/2 in 2489/2 |