| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Mengeš - Kulturni dom |
Vklesana so imena 51 borcev in žrtev fašističnega nasilja iz Mengša, padlih v letih 1941-1945. Zadnja žrtev je že na dan osvoboditve 9. maja 1945. Med padlimi sta tudi častna občana Tomo Brejc - Pavle in dr. Marjan Dermastia - Urban. Ploščo je dala vgraditi mestna organizacija ZZB NOV Mengeš po načrtu arh. Toneta Rusa 29. novembra 1962. EŠD 10703 Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 149. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 189. Ne pozabite nas: obeležja svobode: spomini in spomeniki, Mengeš: Združenje borcev NOB, 2016, str. 34-35. Opomba 1: Jani Luštrek 15. 12. 2024 sporoča: Plošče niso javno dostopne. Kulturni dom je zaklenjen in v avlo je mogoče priti le v času dogodkov njegovega najemnika Špas teatra. Poleg tega je stena s ploščami od stropa do tal zakrita z zavesami, nanje pa gledališče odlaga scenske elemente, ki jih kopiči kar na spominske plošče. foto123 |
V avli Kulturnega doma Mengeš, Slovenska cesta 32. Nasproti kipa partizana. |
ČASTNEMU OBČANU MENGŠA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 7. 2018 |
5.1.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 5. 1. 2024, V Opis dodal Opombo 1 Janija Luštreka in Status postavil na odstranjen zaradi prosto nedostopnega obeležja. |
velika marmornata plošča |
Mengeš |
1938 MENGEŠ, 210/8 |
|
Požig vasi Jamnik |
Spomenik je postavljen padlim borcem, talcem in žrtvam fašističnega terorja, ki je hkrati tudi spomenik zavedni in od sovražnika požgani vasi. Spomenik predstavlja ostanke kmečke hiše z ožganimi bruni in edinim preostalim okencem; pred tem simboličnem ozadjem stoji železen kip borca, ki poziva k uporu. Višina celotnega spomenika je 390 cm, širina pa 326 cm.Na zid je pritrjena pokončna kamnita plošča iz belega istrskega kamna (80 cm x 60 cm). Črke napisa so reliefno izklesane. Načrte za jamniški osrednji spomenik je napravil arh. Nande Jocif. Železno skulpturo so po zamisli slikarja Milana Batiste skovali kroparski kovači. Spomenik je 19. julija 1964 odkril krajevni odbor ZB NOV Jamnik-Podblica. Na pobudo ZB NOB Kranj KO Besnica-Podblica, v sodelovanju s KS Podblica, ZVKDS in MO Kranj, je bil spomenik prenovljen, v oktobru 2014. OPIS DOGODKOV: Jamnik je znan v zgodovini NOV tudi po tem, ker so se tu večkrat spopadli z Nemci borci Cankarjevega bataljona (1941), borci I. in II. grupe odredov (1942) kakor tudi Prešernove brigade. Ker pa se Nemcem nikoli ni posrečilo partizane povsem premagati in jih pregnati z Jamnika, so 27. februarja 1944 vas požgali, domačine pa odpeljali v razna nemška koncentracijska taborišča, od koder se mnogi niso več vrnili. Večino Jamničanov so odpeljali v internacijo že leta 1942. Na območju Jamnika so se stalno zadrževale partizanske vojaške enote in politične formacije. Tu je delovala partizanska tehnika »Jelovica«. Tudi ob požigu vasi 27. februarja 1944 domačini niso izgubili zaupanja v partizanski boj za svobodo. V ofenzivi aprila 1945 pa so se poleg Nemcev in domobrancev pojavili tudi drugi kvizlingi ter v vasi izropali še tisto živino, ki je leto poprej niso odpeljali Nemci. Jamnik je svobodo dočakal porušen in izčrpan, saj so domačini ne glede na to, da so jim Nemci izropali večji del premoženja, prehranjevali še domačo vojsko in aktiviste. VIRI:
EŠD: 20678, memorialna dediščina FOTO: Jože Bešter apr. 2013, Lado Nikšič nov. 2014, Damjan Renko mar. 2015 |
Spomenik se nahaja sredi gorske vasice pod obronki Jelovice na Jamniku. |
1941-1945 27. II. 1944 JE OKUPATOR POŽGAL TO GORSKO VAS VASI JAMNIK, PODBLICA, NJIVICA IN NEMILJE SO ŽRTVOVALE V ČASU NOB 37 ŽIVLJENJ ZB JAMNIK – PODBLICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lado Nikšič, nov 2015 |
8.1.2023. 00:00 |
— |
Po pričevanju okoličanov je bil za požig Jamnika kriv domačin Matevž Resman, p. d. Bindkov (tega hišnega imena na Jamniku sicer ni več), ki je bil pri domobrancih v Kranju. Partizani so imeli v njegovi hiši nekakšen štab, enkrat so se celo srečali, a jim je ušel. Pri požigu ga ni bilo zraven, zato so požgali tudi njegovo hišo. Po vojno so ga trije vaščani s pomočjo RK našli na avstrijskem Koroškem in z njim obračunali. (Janko Potočnik: Požig Jamnika. Svobodna beseda 2023)
Druga razlaga požiga: Povod za požig Jamnika je bil, ker so borci 2. bataljona Prešernove brigade v Kropi zajeli nemškega arhitekta Hansa Moebusa in ga zadrževali v Farjem Potoku. Moebusa so partizani zamenjali za zapornika iz Begunj, Nemci pa so iz maščevanja požgali Jamnik (Janez Šmitek: Kroparska kronika NOB, Radovljica, 1985, 38) . -- M. Hladnik 8. 1. 2023 |
replika ostanka kmečke hiše z ožganimi bruni |
Kranj |
Nemilje, 250/1, Podatek o lastniku ni javen |
|
Štanjel, Spomenik NOB |
Okvir nad nagrobnikom ima napis IHS. Desno je plošča z nečitljivim napisom s pisanimi črkami. Plošča je julija 2024 čitljiva. |
Na križišču pod gradom, na V strani ceste skozi vas, nasproti hiše Štanjel 41. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 27. 5. 2020, foto M. Hladnik 15.7.2020
D.Divjak 8.4.2022 |
1.8.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil napis s spomenika in podatke 8.4.2022
M. Kermavnar, 1.8.2024, dodal manjkajoče/nečitljivo besedilo na spomeniku in fotografiji 3/1 in 3/2. |
Spomenik |
Komen |
K.o.: 2418 - ŠTANJEL, št.parc.: 26 |
|
Peršmanov muzej |
Na gorski kmetiji pri Peršmanu je živela družina Sadovnik in bila od leta 1942 pomembno oporišče odporniškega gibanja na južnem Koroškem. 25. aprila 1945 so pripadniki SS in policijskega regimenta 13 tam ustrelili enajst oseb iz družin Sadovnik in Kogoj. Leta 1965 je Zveza koroških partizanov na nekdanjo stanovanjsko hišo pritrdila spominsko ploščo, leta 1982 pa je spodbudila ureditev majhnega muzeja o zgodovini odpora in preganjanja. Leto pozneje so pred muzej postavili partizanski spomenik, ki je bil na prvotnem kraju v Šentrupertu pri Velikovcu razstreljen. S tem je Peršmanova domačija postala muzejski in spominski kraj. Na pobudo Društva Peršman so leta 2012 na Peršmanovi domačiji odprli prenovljen sodoben muzej. Na razstavni površini 100 m² sta v obeh deželnih jezikih prikazana preganjanje in odpor koroških Slovencev, s posebnim poudarkom na poboju Peršmanove in Kogojeve družine in poteku sodne preiskave poboja. Za muzej skrbita Zveza koroških partizanov in Društvo Peršman. Muzej je odprt od 10. do 17. ure od začetka maja do konca oktobra ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih in po dogovoru. Vstop v muzej je prost, prostovoljni prispevki zaželeni.
|
Muzej in spominski kraj Pri Peršmanu, Koprein-Petzen/Pod peco 3, A-9135 Bad Eisenkappel/Železna Kapla
|
25. APRILA 1945 SO VOJAKI SS Spominska plošč na podstavku spomenika: V SPOMIN NA SVINJŠKI PLANINI PADLIM PARTIZANOM - PRIPADNIKOM OSMIH NARODNOSTI - SO KOROŠKI PARTIZANI LETA 1947 OB NAVZOČNOSTI ZASTOPNIKOV ZAVEZNIŠKIH SIL ODKRILI TA SPOMENIK V ŠENTRUPERTU PRI VELIKOVCU. NEZNANI STORILCI SO SPOMENIK V NOČI OD 10. NA 11. SEPTEMBER 1953 RAZSTRELILI. AVSTRIJSKE OBLASTI GA NISO OBNOVILE V PRVOTNI OBLIKI, ZATO GA JE ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV LETA 1983 OBNOVILA IN POSTAVILA NA TO MESTO. Napis je dvojezičen |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, |
25.10.2020. 00:00 |
— |
— |
muzej, spominski plošči, kip |
Avstrija |
— |
|
Spominska plošča NOB Kamnje |
Spominska plošča padlim domačinom je bila odkrita 23. septembra 1959 (po drugem viru 1950). Izdelana je bila v livarni Železarne Jesenice na pobudo Občinskega odbora ZZB NOV Bohinjska Bistrica in vaški odbori OF.
|
Na obcestni fasadi Gasilskega doma, Kamnje 26a. |
[zvezda v lovorovem vencu] ŽRTVE ZA SVOBODO 1941—1945 BROD ROJEN KOŠNIK STANKO 1916 SAVICA JENSTERLE ANTON 1899 RIBČEV LAZ BOLTAR FELIKS 1913 ŽLAN PODLIPNIK FRANC 1915 KAMNJE CERKOVNIK ANTON 1919 POLJE CVETEK JANEZ 1907 SKROMNI TIHI SO NAM PRIBORILI ZMAGO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 4. 2017 nedokončano |
20.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.7.2024, dodal fotografiji 3/1 do 3/3, dopisal katastrske podatke in status določil: obstoječ, uredil besedilo na plošči. |
Spominska plošča |
Bohinj |
K. o. 2199 Savica, parc. št. 264 |
|
Tatre, Spomenik 3. bataljonu Šercerjeve brigade |
Na pokopališču naselja Tatre je grob v katerem leži 27 padlih ali pobitih borcev 3. bataljona Šercerjeve brigade.ki so padli pod streli Nemcev. Po izdaji so nemški vojaki napadli partizane, ki so v vas prišli 14. novembra 1943 ter po spopadu požgali vas, domačine pa odpeljali na sodišče v Ilirsko Bistrico. Od tam so nekatere ospeljali v zapor, starešine pa pobili na dvorišču sodišča. vir: http://www.hrpelje-kozina.si/wp-content/uploads/2020/01/Glasilo-JANUAR-2020-web.pdf str.: 5 (8) Foto: iz občinskega glasila Hrpelje-Kozina jan. 2020. |
Tatre, pokopališče, JV vogal pokopališča.
Hiša v bližini: Tatre 3
|
1941 [zvezda] 1945 BARTOL FRANC GOTENICE 8.09.1974 SAMSA ANTON PRELOŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 10.3.2021
29.5.2021 dopolnil D.Divjak |
8.9.2023. 00:00 |
— |
29.5.2021 dopolnil podatke in dodal posnetek D.Divjak
M. Kermavnar, 8.9.2023, obiskal, dodal fotografije 3/1 do 3/3 |
— |
Hrpelje-Kozina |
K.o.: 2563 Tatre, št.parc.: 1031/5 |
|
Kotmara vas |
Prvotni spomenik je pričal, da so trije partizani padli 9. 5. 1945.
|
Ob severnem zidu nasproti vzhodnega konca cerkve. Pokopališče v Kotmari vasi, Köttmansdorf
Kirchenstraße 8, 9071 Köttmannsdorf, Avstrija |
PADLIM PARTIZANOM DEN GEFLLENEN PARTISANEN TRIJE NEZNANI BORCI DREI UNBEKANNTE KAMPFER ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV 1971 VERBAND DER KÄRNTNER PARTISANEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
10.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 10.10.2023, dodal fotografije 3/1 do 3/3, dopolnil lokacijo in spremenil status v "obiskan" |
— |
Avstrija |
— |
|
LJ-POLJE - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva, tajni vhod v bolnišnico na Studencu |
V Pot spominov in tovarištva je vključena tudi bolnišnica na Studencu v
Polju. Med NOV so aktivisti OF po vodnem kanalu izpod varovalnega zidu, s
čolnom ali kako drugače, prepeljali v območje bolnišnice številne bolne ali
hudo ranjene partizane. Osebje bolnišnice jih je oskrbelo, aktivisti OF pa
ozdravljene vrnili v njihove enote. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 65. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 34. |
Polje, Zaloška cesta - Pot spominov in tovarištva, ki pelje tako zunaj kot znotraj varovalnega zidu bolnišnice na Studencu in naprej proti Litijski cesti, JZ od bolnice s h. št. 28.
S 46°03.0522' V 014°34.5494' |
NA TEM KRAJU JE BIL V DOBI NOV TAJEN VHOD V BOLNIŠNICO IZPOD ZIDA PO POTOKU - ZA RANJENE IN BOLNE PARTIZANE, KI JIM JE NUDILA VARNO ZA - VETJE IN PA VSO ZDRAVSTVENO POMOČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 4.6.2018, M. Hladnik popr. lokacijo po info M. Župančič 10. 8. 2020 |
13.5.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 13.5.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis s prispevkom v časopisu Moščanska skupnost |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Ljubljana |
k.o.1772 - Slape, parc. št.1121/2 |
|
Ilegalna cinkografija |
Plošča je bila iz marmorja (arh. Vurnik) v velikosti 70x50 cm. Postavila jo je Terenska organizacija ZB NOV Kodeljevo leta 1958. Plošča je odstranjena. EŠD 5710: Na hiši z bunkerjem pod kletnimi prostori v globini petih metrov, kjer sta v času NOB delali ilegalna cinkografija in dokumentna tehnika KPS, je pritrjena pravokotna kamnita plošča z vklesanim napisom. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 55-56. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 34-35. |
Ulica Goce Delčeva 31, Ljubljana. [Še enkrat preveri, popisovalec je ploščo popisal na h. št. 34. -- mh] |
TU JE DELOVALA V ČASU NOB V NAJTEŽJIH OKOLIŠČINAH ILEGALNA CINKOGRAFIJA IN DOKUMENTNA TEHNIKA KPS |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Peter Sinčič, 29. 3. 2018, dop. M. Hladnik |
30.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
UDMAT, 773 |
|
Rebrca |
Prvotni napis je bil V spomin padlim partizanom 9. maja 1945, sledil je
nemški napis 3 unbekannte Jugoslawen, ki še stoji ob cerkveni steni. Padli so
pod streli umikajočih se vlasovcev ob miklavškem mostu. Imena partizanskih
intendantov niso poznana, eden je bil menda iz Mežice, drugi iz Solčave. Četrti
padli partizan, pokopan tu, naj bi bil Mirko Gerdej - Vinko, ki je padel pod
Bukovnikov na Plaznici.
Na cerkvi je plošča s seznamom žrtev nasilja od 12.3.1938 do 8.5.1945 v občini Žitara vas |
Pokopališče ob cerkvi sv. Jerneja, Rebrca, Rechberg, Z od glavne ceste proti Železi Kapli.
Rechberg 1, 9133 Rechberg, Avstrija |
PARTIZANI PADLI V BORBI PROTI FAŠIZMU 1941--1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
31.10.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografiji 2 in 3 |
— |
Avstrija |
— |
|
Prečna, spomenik aktivistu Čampa Antonu |
Spominska plošča, pravokotne oblike, izdelana iz granita in z vklesanim napisom, je pritrjena na klesanem naravnem kamnu kvadraste oblike. Do nega vodijo tri stopnice.
Oče: Jože, Mati: Alojzija, Datum rojstva: 15. 12. 1897, Kraj rojstva:
Cegelnica, Kraj bivanja: Cegelnica, Stara občina: Prečna (Bršljin), Nova občina:
Novo mesto, Poklic (soc. status): železniški delavec, Datum smrti/izginotja: 25.
02. 1944, Kraj smrti/izginotja: pri Bršljinu, Kraj pokopa: Prečna.
Opomba: Podatek o dnevu rojstva in podatek o dnevu smrti se v Sistory razlikujeta od podatkov v knjigi Zločini okupatorjevih sodelavcev. |
Spomenik stoji na robu gozda na levi strani ceste Novo mesto – Prečna, 450 m od krožišča pri podjetju Adria in ob robu poseke za daljnovod. |
DNE 24. 2. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 28.10.2019 |
12.12.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 12. 12. 2024 dopolnila Opis s podatki iz Sistory in knjige Zločini okupatorjevih sodelavcev. |
Spomenik |
Novo mesto |
K. o. 1455 Bršljin, parc. št. 422/6 |
|
Železna Kapla, pokopališče |
Na spomeniku je 183 imen odpornikov proti fašizmu. Ob spomeniku je relief Franca Pasterka-Lenarta. 28. aprila 2019 so na svečanosti Zveze koroških partizanov na pokopališču v Železni Kapli dali tudi ime Alojziju Krašovcu, ki dosedaj ni bil vklesan na spomeniku. Na pokopališču v Železni Kapli počiva poleg domačina, narodnega heroja Franca Pasterka - Lenarta še 120 partizanov iz okolice kapelških grap in 34 žrtev, pobitih od fašistične policije na njihovih domačijah. Padlim za svobodo 205--211
Geslo: herojgrob1234 |
Pokopališče v Železni Kapli.
N 46°29'23.5248" E 14°35'27.1824"
Seeberg Str. 193, 9135, Avstrija
Čez podhod, na desni strani prva pot levo 3 grob od spodaj. |
Leva stran spomenika: UMRLI PO TABORIŠČIH IN ZAPORIH REMŠENIK: BRICELJ JERNEJ / LIPUŠ KARL / LORBEK KATARINA / MALOVERŠNIK JAKOB / MLAČNIK FERDINAND FLRJ / PAVEL MARGARETA / PRISTOVNIK IGNAC / ROTAR MARIJA / ROTAR ANA / SLUGA JANEZ / SLUGA JURIJ OBIRSKA: KARNIČAR ŠTEFAN / NOVAK FLORIJAN / OLIP MARIJA / OLIP TOMAŽ / PEGRIN MARIJA / PEGRIN MATEVŽ / TRAVNIK ANGELA / ŽUPANC MIHA LOBNIK: BOLTEŽAR KLARA / BOLTEŽAR MARIJA / KNEZ MARIJA / PASTERK JURIJ / PASTERK JAKOB / PERČ PAVLA / PETEK FRANC LEPENA: LESNIK KARL / LESNIK KARL / MIKLAV MIKLAVŽ / MIKLAV KATARINA / PAVEL MARIJA / PAVEL ANA / PEČNIK MARIJA / POLANŠEK MARIJA ŽELEZNA KAPLA: HADERLAP MARIJA / KAŠNIK ROK / LANINŠEK KARL / LANINŠEK HANZI / PREPOTNIK PETER / SCHLÄF JOHAN / VOLBANK JOŽE / BELA: BRUBELNIK KATARINA / PEČNIK ROK / URBANČIČ MATIJA / URBANČIČ FRANC / URBANČIČ FRANC / URBANČIČ ANGELA PODPECA: BOŽIČ MIHA / HABERC MIHA / KOGOJ LUKA / ŠORLI ELIZABETA KOPRIVNA: OSOJNIK LEOPOLD / PAVEL JAKOB / PAVEL FILIP / PAVEL JANEZ SUHA: ŠVARC JOŽE / SVARO LOVRO / WEINZERL FRANC KORTE: HRIBAR ANZELM / HRIBAR JOŽE PLAZNICA: JERLIH LUKA /JERLIH JOŽE POBITI NA DOMOVIH: PODPECA: KOGOJ STANISLAV / KOGOJ ADELGUNDA / SADOVNIK LUKA / SADOVNIK ANA / SADOVNIK FRANČIŠKA / SADOVNIK KATARINA / SADOVNIK ALBIN / SADOVNIK FILIP / SADOVNIK FRANČIŠKA / SADOVNIK VIKTOR / SADOVNIK MIRKO LEPENA: POLANŠEK FLORIJAN / POLANŠEK JOHAN / POLANŠEK ANGELA OBIRSKA: KOŽLAK KATARINA BELA: WAGNER JOŽE Prednja stran spomenika: 1942 – 1945 MOSTOVI RASTO IZ VSEH ČLOVEŠKIH SRC SE PNO IN V VSA SRCA SLAVA NARODNEMU HEROJU FRANCU PASTERK - LENARTU IN TOVARIŠEM Desna stran spomenika: PADLI PARTIZANI LOBNIK: PASTERK FRANC / DEŠMAN JOŽE / HOBEL FRANC / KOGOJ JOHAN / ORAŽE AMALIJA / OSENIK FILIP / PLEŠNIK JOŽE / POLIČNIK JANEZ / RAKITSKI IVAN SSSR / SOLŠNIK JOŽE FLRJ / STANE ELIZABETA / ŠABUTSKI IVAN SSSR / ŠORLI CIRIL / ŠORLI JOŽE / VINOGRADOVA NADJA SSSR / ŽELODEC VOLBENK BELA: CUFAR ANTON / DOLINŠEK ANDREJ / GOLOB KATICA / KERČ FRANC / NAVUM ŠTEFAN / NOVAK JURIJ / PASTERK PAVEL / PASTERK JURIJ / PASTERK PAVEL / PASTERK KARL / PAVLIČ FRIDA / PEČNIK FRANC / PEČNIK JOHAN / PEČNIK MIHA / PISTOTNIK JOHAN / PLANINŠEK ALBIN / ROŠ MIHA / SABLOTNIK FRANC / SERŠEN JOŽA / VIŠJEVSKY KAZIMIR POLJSKA LEPENA: BANDEJ FLRJ / BLAJS JOŽE / DOVJAK FRANC / (prvotno EMIL FLRJ - sedajALOJZIJ KRAŠOVEC junij 2019) / KOLAR FILIP FLRJ / KOSIR KARL FLRJ / KRISTANJČIČ FABJAN FLRJ / LETONJA VLADIMIR FLRJ / LORBEK FILIP / MAKS FLRJ / MALE VINCENC / MALE ANTON / MALE JANEZ / POLANŠEK JOŽE / SVERŠINA LOVRENC / WEINZERL JOHAN REMŠENIK: BEVC FRANC / BUČOVNIK ANDREJ / ERJAVEC FRANC / KNEZ KARL / PAVLIČ KARL / PEČNIK PETER / PODOVŠOVNIK MIHA FLRJ / PROSENC ŠIMAN / ROTAR AMALIJA / SLAPNIK JOŽE / SLUGA JOHAN / SLUGA KATARINA / SVERŠINA FRANC / ŠPORN ROK / VEJNIK KARL OBIRSKA: BRUMNIK MIHA / DOLINŠEK JAKOB / DURNIK MIHA / ELBE LOVRENC / GREGORČIČ FLRJ / IKOVIC MIRKO FLRJ / KARNIČAR GREGOR / ROČNIK ANTON / ŠTEFAN FLRJ / ŠTRUGEL JURIJ / ZUPANC JOHAN IN 26 NEZNANIH
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
Foto in besedilo: N. Plečko 29. julij 2020 |
29.7.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Avstrija, Železna Kapla-Bela |
— |
|
LJUBLJANA- Spominska plošča narodnemu heroju Maksu Percu |
Miro Perc - Maks se je rodil 2. 2. 1912 v Ljubljani. Bil je študent tehnične fakultete. Politično je deloval na univerzi v društvu Triglav in v Slovenskem klubu. Že avgusta 1941 je postal komandir Stiške čete, ki je bila kasneje vključena v II. štajerski bataljon, ustanovljen 15. decembra 1941. Štab bataljona je februarja 1942 Perca poslal v Ljubljano, kjer ga je italijanska policija naključno prijela. Internirali so ga v koncentracijsko taborišče Gonars od koder je avgusta 1942 pobegnil v partizane. Postal je komandant IV. bataljona Soškega odreda in kasneje III. bataljona Severnoprimorskega odreda, zatem načelnik OZNE za Slovensko Primorje. Maks Perc je 1. aprila 1945 v Vogalcah na Primorskem padel v boju z nemškim okupatorjem, ko so le ti v najbolj kritični situaciji obkolili IX. Korpus NOV in PO Slovenije. Spominska plošča se nahaja na zidu ob vhodu v Gimnazijo Moste, Zaloška cesta 49 v Ljubljani. Spominsko ploščo so odkrili 1. 4. 1961. V avli gimnazije je bil postavljen 15. 4. 1957 doprsni kip Maksa Perca, ki ga je izdelal kipar Stane Keržič. Kip so neznanokdaj po letu 1991 uniči neznani vandali. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 35 (kot datum odkritja plošče in doprsnega kipa navaja 15. april 1959). |
GIMNAZIJA MOSTE
Zaloška cesta 49
1000 Ljubljana,
Plošča je pritrjena desno ob vhodu v gimnazijo |
MLADINA, KO VSTOPAŠ SE SPOMNI NA BORBO IN ŽRTEV TOVARIŠEV IN NA- RODNEGA HEROJA MAKSA PERCA ZA TVOJO zvezda SVOBODO 1941 1961 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Sinčič, 29. 6. 2018
Dodal D.Divjak 22. julij 2020 |
22.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
Gimnazija Moste
K.o.: Udmat, št.parc.: 159/1 |
|
Podlipoglav |
RKD pozna samo spomenik tiskarni pod št. 22854, za hišo št. 23 na vzhodu vasi. 1. Spomin na tehniko CK KP SLO delovala v hiši Dežmanovih v Sadinji vasi leta 1940-1941. 2. Spomin na ustanovitev Molniške čete na Molniku 13. julija 1941. 3. Spomin na ustanovitev II. štajerskega bataljona 15. 12. 1942 na Kremenjaku. 4. Posvečena bojem II. štajerskega bataljona z Nemci in Italijani dec.41 na Libergi nad Litijo, 23. 3. 42 na Pugledu, na požig Podlipoglava 24. 3. 1942 in boju na Jančah od 19. 5. do 21. 5. 42. 5. Posvečena prihodu članov CK KP Slovenije in OF SLO in glavnega poveljstva Slovenije, partizanskih čet v Podlipoglavu 20. 5. 1942. 6. Spomin na bivanje članov CK KP Slovenije sept. in okt. 1942 v Podlipoglavu. 7. Spomin na zbirni partizanski tabor v Podlipoglavu od aprila do septembra 1942. 8., 9. in 10. Posvečene 48 padlim NOB, ustreljenim talcem in umrlim v taboriščih iz Podlipoglava in okolice. Spominska hiša je bila urejena 22. julija 1959. Pročelje sta uredila arhitekt Marko Šlajmer in kipar Frančišek Smerdu. Obnovljeno 2020/21.
|
Podlipoglav 19, na severni fasadi stavbe, ki je spominska hiša in arhiv, sredi vasi. |
1940-1941 BRGLEZ LUDVIK roj 1925 padel 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 7. 2017, 29.1.2022
D.Divjak 1.4.2022 |
27.4.2025. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 1.4.2022
"Od junija 2023 je v Podlipoglavu (Četrtna skupnost Sostro Mestne občine Ljubljana) odprta SPOMINSKA HIŠA PODLIPOGLAV. Kraji so se ob sotočju dveh rek Ljubljanice in Save razdelili med II. svetovno vojno v dve coni: ena je pripadala Italiji in druga Nemčiji. [...] Spominska hišav je lično urejen arhiv upora proti okupatorju iz lokalne zgodovine bivše Občine Ljubljana Moste-Polje. V prostorih si je mogoče ogledati tudi fotografije spomenikov, zgodovino njihovih postavitev in pa pomen oz. namen postavitve. Na pročelju spominske hiše si je mogoče ogledati tudi spominske plošče.
Vljudno vabljeni na ogled spominske hiše po predhodni najavi na tel. št. 041 684-836." -- iz obvestila ZB Sostro, M. Hladnik 5. 9. 2023
S.Gradišnik, dodal fotografijo spominske sobe z zbirko dokumentov vojne in povojne zgodovine. Vir: SB, september 2023.
M. Kermavnar, 27. 4. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil Besedilo na spomeniku in dodal fotografije 3/1 do 3/4. Združil tri Hladnikove fotografije v kolaž brez izgube ločljivosti fotografij. |
10 plošč, relief, spominska hiša |
Ljubljana |
K.o.: 1775 - SOSTRO, št.parc.: 1979 |
|
Pula, Drago Jerman - Mataša |
Grob narodnega heroja Draga Jermana - Mataše
herojgrob1234
|
Pokopališče Pula, Polje: KN3, Broj: 052 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 1.3.2023 |
11.9.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 11. 9. 2024 dopolnila Opis s podatkom iz knjige Bela krajina skozi viharje k svobodi. |
Grob(išče) |
Hrvaška, Pula |
— |
|
Pupis Stanislav in Franc |
Oče: Marko, Mati: Marija, Priimek matere: Benična, Po domače: NULL, Datum
rojstva: 01.02.1902, Kraj rojstva: Kazlje, Kraj bivanja: Kazlje, Zakonski stan:
poročen, Poklic (soc. status): delavec, PODATKI O SMRTI , Datum smrti /
izginotja: 04.03.1943, Kraj smrti / izginotja: Raša, Kraj pokopa: Tomaj, Država
pokopa: Slovenija
Oče: Marko, Mati: Marija, Priimek matere: Benčina, Po domače: NULL, Datum rojstva: 01.03.1912, Kraj rojstva: Kazlje, Kraj bivanja: Kazlje, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): mehanik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.03.1943, Kraj smrti / izginotja: Raša, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija fotografija 1: Vir:
NOB
Slovenije - pomniki upora 570 Brata Franc in Stanislav Pupis, rojena v letih 1902 in 1912, sta bila sinova gospodarja Marka Pupisa in tako kot Ludvik potomca tomajskega kamnoseka Pavla Puppisa.«
|
Kje je to obeležje?
nedokončano xxxx |
V spomin |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 9.10.2024 |
28.12.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 28. 12. 2024 v Opis dodala podatke iz knjige Božidarja Premrla Kraški kruh. |
— |
— |
— |
|
Golovica |
Plošča je bila dodana pozneje, grobove označujejo štirje izrezljani leseni križi ob cerkvenem zidu. Padlim za svobodo, 72--74
|
Pokopaliišče pri cerkvi v vasi Golovica / Wölfnitz v podnožju Svinške planine, S od Grebinja.
Wolfnitz 24, 9104 Wölfnitz, Avstrija |
V čast in spomin |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.3.2023. 00:00 |
— |
V nedeljo, 30.10. 2022 ob 14.00 bomo izpred restavracije Mohoritsch v Grebinju (Gewerbestraße 11, A – 9112 Griffen / Grebinj) skupno odšli k obnovljenemu partizanskemu grobišču v Golovici/Wölfnitz na Svinški planini udeleženci komemoracije ZKP – Zveze koroških partizanov ob Dnevu mrtvih. Pozdravu predsednika ZKP Milana Wutteja bo sledil govor Stanka Ovniča, zapel pa bo Mešani pevski zbor Lipa iz Velikovca. -- J. Stergar
Fotografija 2 Vir Svobodna beseda februar 2023, stran 7. |
Nagrobnik |
Avstrija |
— |
|
Šmarjeta v Rožu |
Poleg partizanov, vpisanih na spomeniku, so tu pokopani še partizan Mirko,
padel 11. 5. 1945, in dva neznana partizana, padla v Trebljah nad Kuharjem.
Najprej je na grobu pisalo Unbekannte Partisanen, potem so napravili nov napis
Unbekannte Jugoslawen. Zadnji štirje so padli 15. 3. 1945 v Zavrhu nad Šmarjeto.
[nedokončano]
|
Pokopališče pri cerkvi sv. Marjete, Šmarjeta v Rožu
St. Margareten 28, 9173 St. Margareten im Rosental, Avstrija |
PARTIZANI PADLI V BORBI PROTI FAŠIZMU 1941--1945 na drugi strani bloka: BOREC MIRKO 2 NEZNANA 2 UNBEKANNTE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
1.11.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografije 2, 3, 4/1 |
— |
Avstrija |
— |
|
Žrelec |
Padli so 17. 9. 1944 v bližini Žrelca, sprva pokopani izven pokopališkega zidu. Prvotni napis, ki ga je postavila organizacija Schwarze Kreuz: M. Matuschewski 14. 10. 1942, Alex Lipinsi 30. 4. 1943, Friedrich Karule 17. 9. 1944 und zwei unbekannte Soldaten. Poljaka sta bila brez sodbe obešena 30. 4. 1944. Spomenik je bil oskrunjen. Od tod so 14. in 15. 4. 1942 izgnali 1000 koroških Slovencev v izgnanstvo. V
taboriščih se je rodilo 34 otrok, v koncentracijska taborišča so deportirali 84
izgnancev, v nemško vojsko so jih mobilizirali 108, 101 pa jih je padlo.
|
Pokopališče Žrelec / Ebental. blizu SZ predela.
Hiša v bližini: Schloßstraße 26, 9065 Ebenthal in Kärnten, Avstrija |
na osrednjem kvadru spomenika: PADLIM PARTIZANOM 1941--1945 DEN GEFALLENEN PARTISANEN . na nizkem kamnu ob osrednjem kvadru spomenika, na vrhu: FRIDERIK KARULE NEZNANA SLOVENSKA PARTIZANA . na nizkem kamnu ob osrednjem kvadru spomenika, s strani: ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV 1971 VERBAND DER KÄRNTNER PARTISANEN . na križih desno od spomenika: M. MATUSCHEFSKI +14.10.1942 . FRIEDR. KARULE 2 UNBEK. SOLDATEN +17.9.1944 . ALEX LIPINSKI +30.4.1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
11.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 11.10.2023, dopolnil napis na spomeniku, dodal fotografije 3/1 do 3/4, popravil lokacijo in spremenil status v "obiskan". |
— |
Avstrija |
— |
|
Bekštanj - Padlim partizanom |
Spomenik je iz treh kamnitih kvadrov (dveh manjših in enega večjega), na katerih so izklesana imena padlih borcev. Na območju Bekštanja je padlo med drugo svetovno vojno 9 partizanov. Spomenik je leta 1970 postavila Zveza koroških partizanov. Grabnar ima spominsko ploščo na rojstni hiši na Jezerskem. [nedokončano, dopolni]
|
Na občinskem pokopališču v Bekštanju (v Maloščah), zahodno od vasi.
Hiša v bližini: Birkenweg 9, 9584 Finkenstein am Faaker See, Avstrija |
PARTIZANI PADLI V BORBI PROTI FAŠIZMU 1941–1945/ JOŽE HODIŠEK JANKO JABER - KAZIMIR OTO VINČEK BORCA JOŽE IN STANKO LJUBO GRABNAR - VRHAN FRANC GREGORI FELIKS HOBEL - JANKO TONČEK HOBEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 3. 5. 2019, 24. 10. 2020 |
12.8.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Avstrija, Bekštanj/Finkenstein |
— |
|
Celovec, Deportiranim koroškim Slovencem |
V bližini železniške postaje Celovec-Žrelec je bilo na Ebenthaler Strasse zbirno taborišče Žrelec. 14. in 15. aprila 1942 je bil višek deportacij koroških Slovencev, ko so oblasti deportirale v več kot 220 slovenskih družin iz Koroške v nacistična taborišča. Njim v spomin je bil 27.10.2012 odkrit ta spomenik. Avtor: Valentin Oman
|
Na robu zelenice med železniško postajo Celovec-Žrelec / Klagenfurt-Ebenthal in cesto na vzhodnem robu Celovca. Hiša v bližini: Ebenthaler Str. 106 |
besedilo v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku na podstavku pred spomenikom: . DENK MAL : DEPORTATION Nacistična oblast je hotela uničiti koroške Slovence.Z napadom Hitlerjeve Nemčije na Jugoslavijo 6. aprila 1941 se je pričel pregon koroških Slovenk in Slovencev. Višek je bila deportacije več kot 220 slovenskih družin iz južne Koroške 14. in 15. aprila 1942. Prva postaja na njihovi poti v nacistična taborišča je bilo zbirno taborišče Žrelec v Celovcu. Mnogi se niso več vrnili. Pregon so nadaljevali do konca vojne 1945. Zveza slovenskih pregnancev |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
11.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 11.10.2023, preimenoval spomenik, dodal fotografije 3/1 do 3/5, dopolnil opis in lokacijo ter spremenil status v "obiskan". |
— |
Avstrija |
— |
|
Rodbina Klemenc |
Oče: Anton, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 26. 10. 1919, Kraj rojstva: Črnomelj, Kraj bivanja: Črnomelj, Stara občina: Črnomelj, Nova občina: Črnomelj, Poklic (soc. status): mizar, Datum smrti/izginotja: 08. 01. 1943, Kraj smrti/izginotja: Mavrlen, Kraj pokopa: Vojna vas. »KLEMENC Stanko, partizan Cankarjeve brigade. Rodil se je 26. oktobra 1919 v Črnomlju št. 153, mizarski pomočnik. Januarja 1943 je bil doma na Doblički Gori na bolezenskem dopustu. Ker je bil izdan, so ga 5. januarja 1943 ujeli pripadniki MVAC iz Črnomlja in ga ubili.«
Opomba: Podatek o dnevu smrti je v navedenih virih drug kot na nagrobniku.
Oče: Anton, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 25. 02. 1926, Kraj rojstva: Črnomelj, Kraj bivanja: Črnomelj, Stara občina: Črnomelj, Nova občina: Črnomelj, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 09. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Vinkov Vrh, Kraj pokopa: Črnomelj. »KLEMENC Joško, partizan 1. slovenske artilerijske brigade. Rodil se je 25.
februarja 1926 v Črnomlju.
Opomba: Podatek o dnevu smrti se v navedenih virih razlikuje od podatka na nagrobniku. |
Pokopališče Vojna vas, Črnomelj |
RODBINA KLEMENC- ODAMOVI - JOŠKO * 25. 2. 1926 PADEL 8. 9. 1944 FRANCELJ * 9. 2. 1924 PADEL 22. 10. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
20.11.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 20. 11. 2024 v Opis dodala podatke iz Sistory in knjige Zločini okupatorjevi sodelavcev. |
Nagrobnik |
Črnomelj |
— |
|
Janez Dežman in Martin Benedičič |
Poleti 2020 smo v spomeniški okrožnici in potem še v SB objavili poizvedbo o fotografiji otvoritve spomenika. Odgovor je prispel tri leta pozneje v SB; govornik je bil Franc Golmajer iz Zg. Lipnice, deklici sta otroka padlega Janeza Dežmana z Brd, Mici in Helena, v črnem je Mici Okorn (Jurčkova) iz Vošč; Martin Benedičič je bil fant njene sestre Jožefe. Spomenik je dal postaviti Vinko Berce iz Mlake pod Radovljico leta 1956. Ploščo so izdelali v livarni Železarne Jesenice.
|
Vzhodno od ceste Lipnica-Talež, 150 m v smeri ceste na Ledinico, 20 m s ceste levo v gozdu, ob robu čistine. Mimo gre pot iz Vošč na Goško planino. |
[zvezda] V spomin umrlima borcema v NOV tov Dežman Janezu tov Benedičič Martinu Slava jim! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 7. 2017 |
15.10.2023. 00:00 |
— |
— |
plošča na betonskem podstavku |
Radovljica |
K. o. 2164 Lancovo, parc. št. 871/24 |
|
Spomenik NOB Cetore |
Božič Evgen je bil žrtev nemške oktobrske ofenzive 1943, s katero so Nemci hoteli uničiti partizansko gibanje. Spomenik so postavili lokalna skupnost in družbeno-politične organizacije leta 1948. Sodi v prvo povojno skupino spominskih obeležij, ki so jih postavljali domači mojstri po svoji zamisli.
.
Opomba: Podatek o dnevu rojstva je v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo drug (13.) kot na spomeniku (23.). |
Ob cesti Šared - Korte, desni strani, nekoliko naprej od odcepa za igrišče na Maliji. |
NA TEM MESTU SO NACISTI DNE 2. X. 1943 UBILI BOŽIČA EVGENA, ROJENEGA V ŠAREDU 23. XII. 1915 ZA KAR SEM UMRL, BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI. (KAJUH) |
— |
— |
— |
— |
Vlasta Beltram, 2. 3. 2017 |
12.10.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 12. 10. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Slovenska Istra v boju za svobodo. |
Stoječe spominsko obeležje |
Izola |
2628 MALIJA, 5865/2 |
|
Spominska plošča kurirski javki in Angeli Hvaletovi-Zgornja Jevnica
|
Pravokotna granitna plošča z vklesanim napisom, odkrita leta 1967, posvečena kurirski javki, Angeli Hvaletovi ter partizanskemu gospodarskemu centru, ki je deloval novembra 1944 v požgani stavbi, ki je bila na tem mestu.
ZASAVCI -Spominska plošča 'Vas pa ni bilo med vojno tukaj,' je rekel Lado. 'Res ne. Jaz sem Lenkin polbrat, če ste jo poznali,' je rekel gospodar. 'Kaj je ne bi poznal! Kolikokrat sem bil tukaj. Nazadnje je šla pa v partizane.' 'No, no, tista Lenka, ja. Zdaj živi v Polju. […] Nam pa je pustila tukaj zemljo in tole bajto.' Gledala sem leseno barako in si nekako nisem mogla predstavljati, da nekdo dvajset let po vojni še vedno živi v takem. 'Kako pa ste prišli do take bajte?' sem vprašala. 'Nekdaj je bila tu dobra kmečka hiša,' je začel razlagati Lado. 'V njej je gospodarila Angela Hvala, najzavednejša in najodločnejša ženska daleč naokrog. Partizani smo vedeli, da smo na varnem, kadar smo prišli k njej. Po sto jih je naenkrat prespalo v hiši in na skednju. Tu je bila tudi postojanka kurirjev, obveščevalcev in terencev ter gospodarska baza, kot smo rekli takrat. To se pravi, da so tu klali živino za bataljone. Tod mimo so šli vsi, ki so prihajali prek Save. Ustavili so se že pri Štengarju, kjer sva bila prej, tule pa so dobili jesti in navodila, kod naj hodijo dalje proti Dolenjski. Tudi vodstvo jih je čakalo tukaj. Hiša stoji na vrhu in tako je že po naravi nekako primerna za glavno razgledno točko proti Štajerski in na drugi strani proti Jančam. Čez Savo so prevažali ljudi dva do trikrat na dan. Redna zveza se je začela po janški bitki leta 1942. Prvi partizani, kot recimo Bor in drugi, so seveda prišli v Dolgo nogo že leta 1941. Zanimivo je, da so prevažali ljudi prek Save komaj dobrih sto metrov stran od nemške postojanke. Najprej so imeli brod, potem pa čoln. Nemci jih niso odkrili. Poleg matere Angele je živela tu še hčerka Lenka, sin Aleksander pa je šel v partizane. Bil je ranjen. Zdaj je menda nekje poštar.' […] Kar zaželeli smo mu, da bi nekako dobil še toliko denarja, da bi dogradil začeto hišo in zagospodaril na zemlji, ki je med vojno dajala hrane tolikim partizanom. 'Saj bi morali dobiti denar za hišo, ki je med vojno pogorela,' se je gospodarsko oglasil Lado. […] Toliko časa smo že govorili o požgani hiši in tako smo se izogibali požiga, da nisem več strpela. Vprašala sem naravnost: 'Kako je bilo takrat, ko so požgali hišo?' 'Več kot dve leti smo bili partizani tako rekoč noč in dan pri tej hiši. Nemci so to slutili, ne pa vedeli. Moža so že odgnali v taborišče, a zavoljo tega se ni nič spremenilo. Za 29. november leta 1944 pa je prišlo veliko Nemcev. Menda je bilo takrat še posebej izdano ali kaj. Vse so preiskali in tudi dosti partizanskega našli. – Ženska, pojdi iz hiše! Zažgali bomo. Tako so rekli. – Nikoli nisem nikamor bežala, pa tudi ne bom, je odgovorila Angela. – Mati, pojdite! je prosila Lenka. – Kdor me je iskal, me je dobil v tej hiši. Nikoli nisem bežala, tudi danes ne bom. Ni se ganila, ne na mirno prigovarjanje, ne na ostre besede. Lenka je bežala, bežala pred materinim obupnim pogledom in pred smrtjo. Šla je v partizane in bila v gozdovih do zadnjega. Nemci so zažgali hišo. Zgorela je do tal. Sosedje so potem v pepelu našli kosti matere Angele. Nekateri pravijo, da so našli poleg tudi debelo verigo in sklepajo, da so Nemci v onemoglem besu privezali mater Angelo v hišo, da se ne bi zadnji hip premislila. Gotovega pa ni nič. Kajti zadnjo uro svojega življenja je bila sama – kot le redko kdaj prej. Ne partizanov ne domačih ni bilo blizu. Sama z Nemci in ognjem. Več ne bi vedel povedati o njeni smrti, Mogoče so jo mučili, mogoče je hitro izdihnila. Nihče ne ve. Samo ugibljemo.' Vsem nam je bilo prav, da je Lado hitro pletel besede, kajti misel na samotno ognjeno smrt je bila moreča. 'O njenem prejšnjem življenju pa bi lahko govoril celo popoldne. Govorila je zbranim partizanom ter ljudem, ki so prišli s Štajerskega, jim z ognjevitimi besedami slikala nemško pogoltnost in našo sveto dolžnost, da se borimo za svojo zemljo, za svoje življenje in svoje otroke. Govorila je tako tekoče in lepo, kot ne prej ne kasneje nisem slišal nobenega političnega govornika. Meni je rada rekla: Lado, ti boš še smrt prespal! – Oh, mati, pa me zbudite, kadar bo prišla, sem ji rekel. – Jaz te bom že zbudila, a če boš kdaj sam v gozdu, kdo te bo pa potlej zbudil, a? Skrbi me zate, ko kar naprej spiš. Pa tudi za druge me skrbi. Kadar ste pri meni, se mi zdite še najbolj na varnem. Res nas niso Nemci nikoli zalotili v njeni hiši.«
|
Spominska plošča je na severozahodni fasadi hiše Zgornja Jevnica 5. |
[zvezda] V HIŠI, KI JE STALA NA TEM MESTU DO 29.11.1944, KO JO JE POŽGAL OKUPATOR, JE BIL PARTIZANSKI GOSPODARSKI CENTER IN KURIRSKA JAVKA. V NJEJ JE ŽIVA ZGORELA MATI ANGELA HVALA. ZB JEVNICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 17.5.2020
19.9.2021 D.Divjak |
14.2.2025. 00:00 |
— |
19.9.2021 dodal tekst s plošče D.Divjak
14. 2. 2025 Zdenka Primožič v Opis dodala besedilo iz knjige Neže Maurer Zveza mora ostati.
Dodal sliko "1"-Bor1974, 25.V.2025. |
Spominska plošča |
Litija |
1837 KRESNIŠKI VRH, 1177 |
