Obelisk iz istrskega marmorja z 48 imeni padlih domačinov, borcev NOB in talcev, ustreljenih med drugo svetovno vojno. Spomenik je postavila 27. avgusta 1961 Zveza borcev NOB Ljubno (izvajalec del je bilo podjetje Projekt Kranj), avtor spomenika je Ferdinand Jocif. Obnovljeno 2019.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249 (kot leto odkritja navedeno 1962).

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 146-147.

EŠD 22968

AMBROŽIČ MIRKO

AMBROŽIČ ZORKO

BEGUŠ IVAN

ČEFERIN AVGUST

CVENKEL JANEZ

CVENKEL JOŽA

FAJFAR FRANC

JEGLIČ ANTON

JEGLIČ JOŽA

JESENKO JANEZ

KAVČIČ FELIKS

KOŠIR MATEVŽ

KRISTAN JOŽE

KRIVIC ANTON

KRIVIC ANTON

KRIVIC JOŽE

KRIVIC SLAVKO

NEGRO ANTON

NEGRO ANTON

PEČNIK ALOJZ

PEČNIK VALENTIN

POGAČNIK JOŽEF

POGAČNIK PAVEL

PRAPROTNIK ANTON

PRAPROTNIK FRANC

PRAPROTNIK FRANC

PRESTRL FRANC

PRETNAR LUDVIK

RAVNIK FRANC

RAVNIK JANEZ

SNEDIC ANTON

ŠIVIC ANTON

ŠOLAR JANEZ

ŠTULAR LOVRENC

ŠTULAR MIHA

ŠTULAR MIRKO

TESTEN FRANC

TOMAN VALENTIN

ČEFERIN IVAN

DOLENC FRANC

ROZMAN IVAN

KOTNIK FRANC

GROBOVŠEK CIRIL

GROBOVŠEK SILVESTER

VALJAVEC IVAN

LEBAN STANKO

LEBAN BOGOMIR

OSTERMAN CIRIL

.

    1941 - 1945

• Marija Vrenjak. Sistory.

datum rojstva: 3. 12. 1900, kraj rojstva: Kolovec, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 28. 1. 1944, kraj smrti: Kolovec, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Gorenjska samozaščita - nemške okupacijske enote

• Katarina Vrenjak. Sistory.

datum rojstva: 18. 11. 1923, kraj rojstva: Kolovec, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 28. 1. 1944, kraj smrti: Kolovec, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Gorenjska samozaščita - nemške okupacijske enote

• Srečko Vrenjak. Sistory.

datum rojstva: 18. 5. 1926, kraj rojstva: Kolovec, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 6. 5. 1944, kraj smrti: Kolovec, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Gorenjska samozaščita - nemške okupacijske enote
.
»Jernejevčevi, ki so v smrtnem strahu gledali požar nekoliko oddaljene Bunčkove domačije, so si skušali nekaj imetja skriti v gozd za hišo. Podivjani gestapovci in raztrganci, ki so se s plenom približevali Jernejevčevi domačiji, so začeli streljati v hišo. Domačih fantov Ivana in Srečota, ki sta v zadnjem trenutku stekla z doma po bregu navzdol, niso zadeli in sta srečno ušla. Slabo pa se je končalo z njuno materjo Marijo in sestro Kati, ki je materi prigovarjala, da naj bi skupaj pobegnili, dokler je še čas. Mati se je odločila, da bo ostala doma in tako poskušala obvarovati dom. Kati, ki je bila že v sedmem mesecu nosečnosti, je z doma tekla v hrib, kolikor je mogla. Nemci so jo opazili in jo smrtno ranili. Prišla je še okrog 500 metrov ob potoku navzgor, nato pa izkrvavela. Skupaj z njo je umrlo tudi dete pod njenim srcem.
 Jernejevčevo mamo Marijo Vrenjak so, kot je bilo po sledeh in obupnih klicih mogoče sklepati, pred hišo so našli tudi njen krvav robec, pretepali in mučili. V kotu, kjer je bila prej miza, so naslednji dan v žerjavici našli njene ožgane kosti, poleg nje pa tudi kosti domačega psa. Oba so morda mrtva, ali, gorje! celo še živa vrgli v goreči dom.
  Truplo nesrečne Kati je našel Bergantov France iz Dupeljn, Jazbečev oče pa je naredil krsto; vanjo so dali tudi materine kosti. Pokopali pa so ju pri domačem križu poleg požgane domačije. Njun grob je preraslo bujno rumeno cvetje.170 […]  
.
V NOB PADLI BORCI, TALCI IN ŽRTVE OKUPATORJA
Ime, priimek, hišno ime              Rojen              Preminil              Kraj smrti     
[…]
Kolovec
Marija Vrenjak-Jernejevčeva                              28. 1. 1944           Kolovec
Katica Vrenjak-Jernejevčeva                              28. 1. 1944           Kolovec
[…]]Srečko Vrenjak-Jernejevčev                               28. 1. 1944           Kolovec«               

• Stane Stražar, Ob bregovih Bistrice, Od Rodice do Duplice in Radomlje z okolico, Radomlje: Krajevna skupnost, 1988, str. 867–868, 921 in 925.

Opomba: Srečko Vrenjak po opisu, citiranem zgora,j ni umrl isti dan kot njegova mati in sestra. Tudi v Sistory je drug datum smrti.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

JERNEJUČEVI

MARIJA          * 1900   + 1944
KATARINA      * 1923    + 1944
FELIKS           * 1926    + 1944

Prvi (skromnejši[1]) spomenik borcem Cankarjevega bataljona je stal blizu Javorovice – na košenicah nad vasjo. Odkrit je bil 1. novembra 1946, 10. julija 1966[2], pa so namesto tega, borcem postavili nov spominski steber in belega kamna. Ob postavitvi je potekala tudi slovesnost, za katero so do Javorovice naredili cestno povezavo, ki je bila za ta namen prvič uporabljena.[3]

Spomenik stoji v bližini spominskega hrama, ki je prav tako namenjen borcem 4. bataljona Cankarjeve brigade. Na vrhu je kip oblikovan v zvezdo.

[1] M. »Spomenik junaškemu bataljonu.« Dolenjski list, 14. Julij 1966, 1.

[2] Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Založba borec, 1978.

[3]M. »Spomenik junaškemu...«, 1.

Na ruševinah kapele sv. Ožbolta je bila 1983 urejena spominska kapela. V njej so imena borcev, ki so 16. 3. 1944 izgubili življenja v spopadu z nemško in domobransko vojsko. Severno od nje je obeležje padlim na tem območju.

Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 34-35.

EŠD 2554

CANKARJEVA BRIGADA 

JE V BORBI Z BELOGARDISTI 

16. MARCA 1944 

TUKAJ ŽRTVOVALA

146 BORCEV 

ČETRTEGA BATALJONA.

Bronasta plošča, posvečena 25 domačinom, ki so padli v drugi svetovni vojni. Ploščo je izdelala livarna železarne na Jesenicah. Krajevna organizacija ZB NOV jo je odkrila 20. 4. 1959.

• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 251 (kot leto odkritja navedeno 1950).
• Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 198.
• EŠD 16960

              PADLIM BORCEM 

               NOV IN ŽRTVAM 

         FAŠISTIČNEGA TERORJA

SREDNJA VAS  H. ŠTEV.    ROJ.     PADEL

ARH MARTIN          30         1924.     1944.

ARH MARTIN          54         1926.     1944.

ARH MARTIN          85         1921.     1945.

ARH VIDA                 5          1927.     1945.

BEČAJ IVAN            32         1915 .    1944.

CVETEK JANEZ      60         1906.     1945.

CVETEK JOŽE         52         1912.     1945.

CVETEK VIKTOR     60        1921.     1943.

DOLJAK IVAN           63        1908.     1945.

OBLAK JANEZ          96        1900 .    1944.

OBLAK VALENTIN    57       1885.     1944.

PREŽELJ JANEZ       17       1911.     1944.

PREŽELJ JOŽA           8        1918.    1944.

SODJA ANTON        108        1913.    1944.

SODJA ANTON          27        1927.    1945.

SODJA ANTON          18        1912.   1945.

SODJA JANKO          18        1928.    1944.

SODJA JOŽE             10        1912.    1944.

ŠEST JOŽE                70        1918.    1942.

ŠKANTAR JOŽE        46        1910 .   1945.

ŠKANTAR MARTIN    31       1921.    1944.

ŠKANTAR STANKO   38       1927.    1945.

VIŠOVNIK SLAVKO   72       1923.    1945.

ŽVAN ANTON             78       1909.   1946.

ŽVAN IGNACIJ           83       1926.    1943.

                            SLAVA JIM.

Pristopniki med vojno

30. 5. 1944 Oto Vrhunc (Blaž Ostrovrhar), martin Škantar (Žvan), Miro Pavlin, Srečko Perhavec

2. 8. 1944 Lev Svete (Zorin), Danilo Turk (Joco) Jožko Erjavec, Jože Šebenik, Tilka Lojk (Žarka), Herman Srebrnič (Loški Trentar)

20. 10. 1944 Ivan Gradišek (Dimitrij), Bogo Tavčar, Ivanka Gracelj (Tanja), Angelca Vidic (Vlasta), Jože Rožman (Peter), Anton Pretnar, Bernard Rekelj.

Ploščo je izdelala Livarna Železarne Jesenice, montirali na Aljažev stolp in odkrili so jo borci 7. SNOUB Franceta Prešerna in borci Jeseniško-bohinjskega odreda ob prvem spominskem pohodu borcev na Triglav avgusta leta 1986.

Zvezdo so na vrh stolpa montirali namesto prvotne zastave z letnico v 1950. letih. Zvezda se je polomila, leta 1983 so jo nadomestili s kopijo prvotnega znamenja, ko so snemali film o Juliusu Kugyju. Tone Urbas iz TNP-ja jo je deponiral na Planiki, okrog 1994 je bila odnesena v popravilo, vendar nič več montirana na stolp. Fotografija stolpa z zvezdo je iz leta 1968.

Spominsko ploščo razvitju slovenske zastave med drugo svetovno vojno so odstranili poleti 1991 ob pleskanju stolpa, jo montirali nazaj, potem pa je bila ponovno odstranjena; nekaj časa se je nahajala v upravnikovi sobi na Kredarici, kje je zdaj, ni znano. Na fotografiji 3 iz leta 2011 je plošča, ki je nadomestila prvotno. Kdaj je bila montirana na stolp, ni podatka.  

Med obnovo stolpa v dolini septembra 2018 so ploščo po odločitvi ZVKD sneli s stolpa in jo 13. in 14. oktobra 2019 pričvrstili vzhodno od stolpa na mesto, kjer je bil mejnik Italija - Nemčija in Kraljevina Jugoslavija. V medijih ni bilo o prestavitvi zaslediti nobenega poročila.

V RKD plošče ob prestavitvi niso vpisali. Kolaž je iz fotografij Jerneja Hudolina, ZVKD.

• Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 205, 206.

• Danica Sedej: Aljaž turna ni postavil v svojo čast in slavo. Gorenjski glas 10. 4. 1992.

• Misija uspela, 'pleh z dušo' je spet nazaj na vrhu Triglava. 24ur.com 3. okt. 2018.

• Nadaljevanje celovite prenove Aljaževega stolpa v letu 2019. ZVKDS.

• M. Hladnik: Triglavske partizanske plošče. Wikiverza.

Opomba 1: Na fotografiji stolpa z zvezdo (slika 1) plošča, ki se za silo vidi na stolpu, ni partizanska, pač pa je starejša plošča prvopristopnikom.

     Prvotna plošča:

Na tem mestu so med NOV pripadniki NOVJ izobesili slovensko zastavo in sicer:
30. maja 1944 borci II. SNOUB Ivana Gradnika po neuspelem napadu Nemcev na Titov štab v Drvarju 
2. avgusta 1944 partizani kulturne skupine IX. korpusa in soški aktivisti ter odstranili mejni kamen med Italijo in Tretjim rajhom
20. oktobra 1944 borci Jeseniško-bohinjskega odreda in mladinci okrajnega komiteja SKOJ Bohinj v počastitev osvoboditve Beograda
.

     Nadomestna plošča (na sliki):

NA TEM MESTU SO MED NOB L. 1944
PARTIZANI: GRADNIKOVE BRIGADE,
KULTURNIKI IX. KORPUSA, JES.-BOH.
ODREDA IN MLADINCI OK BOHINJ
PODRLI MEJNIK ITALIJA-NEMČIJA
IN IZOBESILI SLOVENSKO ZASTAVO.
                                            ZZB NOVS

Spomenik štirim talcem, ustreljenim na tem mestu, je bil odkrit leta 1952 na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Begunje na Gorenjskem. Izdelal ga je kamnosek Alojz Vurnik.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 246.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 209.

Za svobodo slovenskega naroda so 21. 1. 1945 nas tem mestu žrtvovali svoja mlada življenja

PEVC ANTON iz Škofje Loke star 30 let.

VESTER VINKO iz Otoka star 25 let.

RAMOVŠ MARJAN iz Kranja star 23 let.

RAVNIKAR JOŽE iz Križne gore star 21 let.

Čast in slava jim!

Posvečen je 11 borcem, ki so padli v okolici, ploščo so napravili v Železarni Jesenice, spomenik je bil na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Gorje odkrit 1982.

Spomenik je bil leta 2017 vandaliziran in na njem ni bilo več plošče z napisom. Od jeseni 2017 je na mestu odstranjene plošče infotabla s prepisom imen padlih in slovenskim ter angleškim pojasnilom.

Dne 1. 10. 2023 je na spomeniku ponovno bronasta plošča. Datum postavitve mi ni znan. Info table ni.

EŠD 13193 (lokacija je tu označena narobe)

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 217.

1941--1945

V TEJ OKOLICI SO V BORBI Z NEMŠKIM 

OKUPATORJEM PADLI

BORCI GORENJSKEGA ODREDA

MATEVŽ MANDELC -- KRNICA         1920 - 1943

JANEZ ZALOKAR-- GORJE               1921 - 1943

STANKO AMBROŽIČ -- SP. GORJE   1909 - 1944

BORCI OBVEŠČEVALNE ENOTE VOSA

ADOLF JAKOPIČ -- PODHOM           1909 - 1944

JANEZ JAKOPIČ -- SP. GORJE         1915 - 1944

JULKA ERŽEN -- SP. GORJE             1915 - 1944

BORCI JESENIŠKO-BOHINSJKEGA ODREDA

MARTIN ŽEMVA -- BLED                    1914 - 1944

IVAN BURGER -- LJUBLJANA            1909 - 1944

RUDOLF BENEDIK -- LJUBLJANA     1926 - 1944

MARJAN RUPAR -- LJUBLJANA        1926 - 1944

MASKS MAUSER -- HRUŠICA           1913 - 1944

1982

ZB NOV GORJE

Livarna Železarne Jesenice, 1959, odkrito na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Blejska Dobrava. Zajčeve koče, ki naj bi stala v bližini, ni videti nikjer. Lokacija ima v EŠD ime Majen, na zemljevidu pa Majane.

• Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 221.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 247 (kot leto odkritja navedeno 1956).
• EŠD 13204

Prvoborcu tov.
Finžgar Jožetu
roj. 26. VIII. 1891
na Breznici

Padel v borbi za svobodo
19. IX. 1941

Člani ZB NOV Bl. Dobrava