982

Marezige - spomenik padlim

Besedilo na spomeniku je sestavil France Bevk.

Avtor spomenika je: Ing. arh. Tea Badjura.

Spomenik so postavile DPO dne 17. 5. 1958.

Pokrovitelj: MO Koper in KS Marezige.

Spomenik je postavljen v spomin žrtvam fašističnega nasilja med obema vojnama, padlim borcem NOV in žrtvam nacifašizma iz vasi in zaselkov: Marezige, Burji, Babiči, Boršt, Bržani, Bučaji, Glem, Labor, Lopar, Kozloviči, Jurasi, Marancini, Montinjan, Trsek, Rojci, Sabadini in Vršič. Ob spomeniku so vklesana imena dveh predvojnih žrtev fašističnega nasilja ter 87 padlih borcev in aktivistov NOB in 9 žrtev nacifašističnega nasilja.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 147.

EŠD 1431

Nasproti zadružnega doma v Marezigah stoji prekrasen spomenik z izrednim razgledom na Koper in slovensko obalo. Hiša v bližini: Marezige 24

Napis na južni, obcestni strani obeliska

                POKLONIMO SE 
       TOVARIŠEM, KI SO PADLI 
        V PRVEM UPORU PROTI 
     FAŠISTOM V SLOVENSKEM 
      PRIMORJU IN BORCEM ZA 
         SVOBODO V NOB. NJIH 
          NAPREDNI DUH JE BIL 
          KOT SEME, KI JE TUDI 
             V NAJTEŽJIH DNEH 
          UPORNO KLILO. NAŠA 
         SRCA, NAŠE MORJE IN 
           NAŠI BREGOVI POJO 
              JUNAKOM SLAVO 
                  IN ZAHVALO.

                       FRANCE BEVK
.
Napis na vzhodni strani obeliska

             ORGANIZATOR KP
             IN VODJA UPORA
           BERNETIČ RUDOLF
.
ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA
.

                       1921
             BABIČ IVAN
            SABADIN JOSIP

                       1935

                1941 – 1945

            BEMBIČ     JOSIP
            BERNETIČ     ANA
            KOREN     ANDREJ
            KOREN     MARIJA
            LOVREČIČ     MONIKA
            SABADIN     IVAN
            ŠTOK     GVIDO
            MARSIČ     IVAN

.
Napis na zahodni strani obeliska

      1941 – 1945

BABIČ     RUDOLF
BABIČ     IVAN
BABIČ     ANGEL
BERNETIČ     STANKO
BABIČ     VIKTOR
BEMBIČ     SREČKO
BEMBIČ     ELJO
BEMBIČ     VALTER
BABIČ     LEOPOLD
BELIČ     OSKAR
BELIČ     MIRKO
BRŽAN     LAZAR
BRŽAN     JOŽE
BONACA     ANTON
BABIČ     VALERIJ
BABIČ     KAREL
BABIČ     JOSIP
BEMBIČ     AKVILINA
BABIČ     JOSIP
BEMBIČ     GROZDAN
BEMBIČ     MARJAN
DOMJO     JOSIP
DOMJO     JOSIP
DOBRINJA     LAZAR
GRIMALDA     ANTON
HRVATIN     KAREL
JERMAN     JORDAN
JERMAN     RAFAEL
JERMAN     GALJAN
JERMAN     ŠTEFAN
JERMAN     JOŽE
JERMAN     SILVESTER
JERMAN     KAREL
JERMAN     LAZAR
JURINČIČ     SILVESTER
JURINČIČ     JOŽE
JURINČIČ     VITKO
JURINČIČ     PETER
JURINČIČ     RUDOLF
JURINČIČ     JOŽE
JERMAN     JUSTIN
JERMAN     IVAN
KOREN     RATKO
KOREN     ERNEST
KODARIN     IVAN
KODARIN     IVAN
KOCJANČIČ     JOŽE
KOCJANČIČ     IVAN
KAVREČIČ     STEFAN
KRMAC     VIKTOR
KOZLOVIČ     KRISTJAN
KOCJANČIČ     ORLANDO
KOCJANČIČ     JULIJAN
KOCJANČIČ     ALOJZ
KOZLOVIČ     ŠTEFAN
KOZLOVIČ     ŠTEFAN
KOZLOVIČ     ANDREJ
KOZLOVIČ     KAREL
LOVREČIČ     FRANC
LOVREČIČ     MARJAN
LOVREČIČ     GAETAN
MARSIČ     RUDOLF
MARANCINA     KAREL
MARANCINA     IVAN
PLAHUTA     GVIDO
PLAHUTA     VITKO
PLAHUTA     RUDOLF
PEROŠA     RATKO
PAVLIČ     ALBIN
SABADIN     GVIDO
SABADIN     SEVERIN
SABADIN     ERMINIJ
SABADIN     RENATO
STARC     RENATO
ŠERGON     PAVEL
ŠERGON     JOSIP
ŠANTIN     ALDO
ŠTOK     LUDVIK
ŠTOK     FRANC
UMER     ANTON
UMER     MARCEL
UMER     MARIJA
VIŽINTIN     JOŽE
VIŽINTIN     ŠTEFAN
VIŽINTIN     IVAN
VIŽINTIN     JOŽE
MARANCINA     EMIL
BABIČ     CIRIL
BABIČ     IVAN
BORDON     RUDOLF
DOMJO     AVGUST
LUKAČ     ALBERT
LUKAČ     JORDAN

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Ivan Zorč 18. 02. 2017 M.Hladnik 29.9.2020 18.maj 2021 dopolnil D.Divjak

30.4.2024. 00:00

—

Dodal še pet slik besedila na spomeniku. -- M. Hladnik 26. 9. 2020 18.5.2021 dopolnil podatke in popravil napis D.Divjak M.Kermavnar, 30.4.2024, dodal kolaža 3/2 in 3/3 Zdenke Primožič in dopolnil napis na spomeniku.

Spomenik

Koper

K.o.: 2611-MAREZIGE

1576

Zgornje Jarše

Na plošči so imena 83 padlih, na talnih ploščah pa datumi in kraji eksekucij. Ob spomeniku so infotable v slovenščini, nemščini in angleščini.

Marmornat obelisk z reliefi in imeni 83 žrtev tovarne iz Jarš. Spomenik je delo kiparja Draga Tršarja. Odkrit je bil 10. maja 1953.

29. avgusta 1941 so ustrelili Nemci 5 talcev v povračilo za poskus likvidacije izdajalca Mladena Halužana, ki sta ga partizana Janko Pelech in Ivan Semen iz taborišča v Palovičah samo obstrelila, ko je prišel v službo, ker so jima zatajile pištole. Eksekucijo je ukazal Marijan Dermastia - Urban. 

• EŠD 10726
• Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 117-118 (slika streljanja talcev).
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 186.
• Avtor ni naveden, Spomenik talcem v Jaršah, Občinski poročevalec, Leto VIII, Posebna številka, Domžale, 15. junija 1969, str. 7/16. [Elektronski vir] Občinski poročevalec, posebna številka 15. 6. 1969, str. 5/16 Dostop: 5. 3. 2024.     

»Vid Ambrožič, 52-letni orožnik v pokoju, pozimi 1941 z družino pobegnil iz Domžal pred nemškimi okupatorji. […] Besedilo je nastalo 29. 8. 1941 v Domžalah. Posvečeno je petim talcem, ki so jih ta dan ustrelili pred tovarno v Zgornjih Jaršah, Tipkopis hrani avtorjev posinovljenec Goran Ambrožič. MH 10.
.
    Jarški mučeniki 
Od Kamnika do Zgornjih Jarš
so naredili zadnji marš;
oj strašna pot, poslednja pot,
oj grozni časi za naš rod!
. 
Tam kolov so zabili pet …
mož k vsakemu je stopil bled;
ko jeknil strel je čez ravan,
klonila glava je na stran. 

.
Pot iz Jarš do Homca nič več njim,
strašna bila je le živim;
za njimi sled je bil rdeč,
a ran čutili niso več …«
. 

• Boris Paternu, Slovensko pesništvo upora, Tretja knjiga, Zaledne, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, str. 136, 137.

V parku ob Kamniški cesti iz Domžal v Kamnik pred tovarno Induplati v Jaršah, h. št. 24.

napis:

                 29. AVGUST 1941 - ZG. JARŠE

napis na plošči:

ARNEŽ STANKO  /  BONE MIRO  /  BELČIČ FRANC  /  BROJAN PAVEL  /  COTMAN FRANC  /  CERAR FRANC  /  CERAR STANE  /  DACAR JAKOB  /  DRAGAR LOVRENC  /  DERMASTIA ANTON  /  DROLC KATARINA  /  GREGORC ANTON  /  GIOVANELLI IVAN  /  GERBEC ANTON  /  HAUPTMAN VALENTIN  /  HRIBAR KAREL  /  JEREB STANE  /  JERŠE LEOPOLD  /  JERETINA VLADIMIR  /  JANEŽIČ MIRKO  /  JERETINA ANDREJ  xxxx/  KREČ MIHAEL  /  KOKALJ FRANC 1914  /  KOKALJ FRANC 1921  /  KOBILICA FRANC  /  KOS FRANC  /  KLEMEN JANEZ  /  KOČAR JOŽE  /  KOČAR ALOJZIJ  /  KMETIČ JANEZ  /  KOSEC CIRIL  /  KOROŠEC KARLO  /  KREGAR FRANC  /  LAMPE JERNEJ  /  MARTINC CIRIL  /  MAV FRANC  /  MERZELJ  /  NAHTIGAL JANEZ  [oljčna vejica]  OSOLNIK MARTIN  /  OSOLNIK STANKO  /  OSOLIN MIHA  /  OREHEK LOVRO  /  PODLESEK PETER  /  PELECH JANKO  /  PELECH EDI  /  PIRNAT VINKO  /  PIRNAT MIRKO  /  PODBEVŠEK ANTON  /  PODBEVŠEK STANE  /  PLESNIČAR VLADIMIR  /  PETERNEL MINKA  /  PETERNEL EDVARD  /  PIRNAT FRANC  /  PETERKA FRANC  /  PETERLIN LOVRO  /  PETERLIN STANE  /  PRAŠNIKAR FILIP  /  RADMELIČ JOŽE  /  RADMELIČ FRANC  /  ROŽIČ VILKO  /  RUČIGAJ ALOJZ  /  ROJC PETER  /  SIVEC JOŽE  /  SKOK JOŽE  /  SEMEN TOMAŽ  /  SVETLIN JAKOB  /  ŠEGATIN VALENTIN  /  ŠPORER IVAN  /  ŠTRUKELJ JOŽEF  /  ŠTANGEL ŠTEFAN  /  VIDMAR FRANC  /  VIDMAR JOSIP  /  VOJSKA MIHA  /  VODOPIVEC JULIJAN  /  VRHOVNIK MIHA  /  VRENJAK SLAVKO  /  VERBIČ STANE  /  ZUPAN PAVEL  /  ZUPAN FRANC  /  JEREB VENCESLAV  /  VOJSKA MIHA  /  GOLIČ ANTON  /  PAVLIN JAKOB

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 20. 4. 2017, foto 17. 9. 2012 nedokončano

26.4.2025. 00:00

—

M.Kermavnar, 8.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 3/2 iz časopisa Občinski poročevalec. Zdenka Primožič 26. 4. 2025 dopolnila Opis s pesemskim besedilom Jarški mučeniki iz knjige Slovensko pesništvo upora.

kamnit steber s klesanim reliefom in horizontalna plošča

Domžale

1959 DOMŽALE, 22/56

9617

Anton Žirovnik

Spominska plošča je bila posvečena mizarju in aktivistu OF Antonu Žirovniku, ki so ga 10. septembra 1942 na tem kraju ob preiskavi ustrelili Italijani, ko je v ilegalno tiskarno nosil kliše, skrit v votli deski.

Plošča je bila vzidana na stavbi na naslovu Tržaška cesta 145 (hiša Vrtačnikovih), ki danes ne obstaja več. Že leta 1984 je bila zaradi gradnje obvoznice plošča sneta s stavbe in shranjena na Krajevni skupnosti Stane Sever. Usoda plošče ni znana.

Viri:

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 72. 

Anka Vidovič Miklavčič, Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini, Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Železniško gospodarstvo, 1980, str. 259-260 (vir slike 1) (povezava).

"Poročilo o delu odbora podpisnikov družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja, NOB in socialistične izgradnje za leto 1984", Naša komuna: delegatsko gradivo, 6. 5. 1985, str. 13 (povezava).

Plošča je bila vzidana na stavbi na Tržaški cesti 145 v Ljubljani, ki je ni več. Označena lokacija je približna.

—

—

—

Uničeni spomeniki

—

Ivan Smiljanić

25.4.2025. 00:00

—

—

Spominska plošča

Ljubljana

—

1563

DOBRUNJE, Urh nad Ljubljano - mučilnica pri cerkvi sv. Urha

Mežnarija oziroma ostanek njene kleti: Med vojno je bila urejena kot kasarna okupatorjev, najprej Italijanov, nato Nemcev in njihovih slovenskih kolaboracionistov, domobrancev. V njej so žrtve, pripadnike in sodelavce Osvobodilne fronte, mučili in od tam odvedli na usmrtitev v bližnji gozd. Stene kletnih prostorov naj bi bile večkrat prebeljene, da so prekrili sledove krvi.

V prvi polovici 50. Let so po načrtih arhitekta prof. Borisa Kobeta spomeniško uredili okolico cerkve.

Leta 2005 je bila mežnarija prenovljena.

Leta 2020 je  bila po 28 letih znova postavljena pripovedovala stalna razstava. Mučilnica je za oglede odprta vsak dan od 8. do 13. ure.

EŠD 101

https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/oblikovanje-spomina-na-temacno-dediscino-317689.html

Iz naselja Dobrunje gremo po Cesti na Urh in se ustavimo v neposredni bližini hiše Cesta na Urh 39. Med to stavbo in cerkvijo sv. Urha na Urhu stoji stavba - bivša mežnarija, v kateri je bila mučilnica. Hiša v bližini: Cesta na Urh 39

     napis ob vhodu:
  SV. URH
1941 - 1945
RAZSTAVA
.
     prva plošča:
VHOD V KLET - MUČILNICO, 
KJER SO ŽRTVE PREŽIVELE
      PO VEČ STRAŠNIH DNI,
      NAJVEČKRAT PA SO JIH
MORILCI ŽE PO NEKAJ URAH
           ODGNALI V SMRT.
.
     druga plošča:
NA TEM MESTU JE STALA MEŽNARIJA
             UREJENA ZA KASARNO.
         TESNA KLETNA PROSTORA --
    MANJŠI BREZ LINE, VEČJI Z OZKO
             ZAMREŽENO ODPRTINO --
STA BILA ŠTEVILNIM ŽRTVAM JEČA IN
                       MUČILNICA.
 STENE KLETI SO ZLOČINCI VEČKRAT
           PREBELILI, DA SO PREKRILI
                      SLEDOVE KRVI.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 17.10.2012; 18.4.2017, T.Bizjak - 23.6.18

26.4.2025. 00:00

—

M. Kermavnar, 25.4.2023, dodal fotografije 3/1 do 3/5, 4/1 in 4/2 ter dopolnil opis. M.Kermavnar, 26. 4. 2025, dodal fotografiji 4/3 in 4/4 Mojce Luštrek

stavba s ploščama, kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina

Ljubljana

k.o.1773 - Dobrunje, parc. št.: 1336/7

2318

Brata Barle

Plošča je bila odkrita 15. julija 1956 na pobudo občinskega odbora ZZB NOV Medvode.

Daljši tekst v knjigi Spomin je moč spomenik, str. 94.
.
»BARLETOVA CESTA, MEDVODE

Avgust Barle – Ambrož, rojen 22. 8. 1901 v Preski pri Medvodah, železničar, predvojni revolucionar, aktivist OF od leta 1941 in organizator narodnoosvobodilnega gibanja v Medvodah in prvi sekretar rajonskega komiteja KPS Medvode, nato sekretar okrajnega komiteja KPS Medvode in član KPS za Gorenjsko. Padel 27. 1. 1944 pri umiku iz nemškega obroča pri napadu na partijsko šolo v Cerknem kot slušatelj partijske šole.
.
Stanko Barle – Savo, rojen 24. 11. 1907 v Preski pri Medvodah, mizar. Aktivist OF od leta 1941 in član terenskega odbora OF v Preski, 9. 3. 1942 je pred aretacijo pobegnil od doma in se kmalu priključil Škofjeloški četi. Pozneje deloval na območju Medvod kot organizacijski sekretar okrajnega komiteja KPS Medvode, 5. 11. 1943 je bil na begu ranjen in nato zajet, zaprt v begunjskih zaporih in 31. 1. 1944 ustreljen v Šentvidu nad Ljubljano kot talec.«

Spominska plošča je bila odkrita 15. junija 1956.

• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 44.
• [Spletni vir]  Občina Medvode, Po kom se imenujejo ulice v Medvodah? 31. 12. 2020 Po kom se imenujejo ulice v Medvodah?  Pridobljeno: 11. 12. 2024.

Preska (historični del Medvod) na glavnem križišču pri kapelici in pokopališču, prva hiša na Barletovi ulici, h.š. 8 Barletova cesta 8 1215 Medvode 46.135055, 14.410512

V tej hiši sta bila rojena brata 

Barle Avgust- Ambrož

roj. 22.VIII.1901 padel 27. I.1944

prvi organizator pokreta OF

član PK KPS za Gorenjsko

Barle Stane_Savo

roj. 24.XI.1907 padel kot talec 31.I.1944

aktivist in borec

Slava

ZB Medvode

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Matjaž in Biba Rebolj, 29.9.2017 (-02)

11.12.2024. 00:00

—

Zdenka Primožič 11. 12. 2024 dopolnila Opis s podatki s spletne strani Občine Medvode.

spominska plošča

Medvode

K.o. Preska parc 84/2 46.135055, 14.410512

4657

GRAD BORL - mučilnica

V gradu Borl so bili med 1941 in 1943 gestapovski zapori z mučilnico. Zapornike so sprva zapirali v grajske hleve, kasneje v grajske prostore.Tu so bili najprej zaprti tisti Slovenci, ki jih je okupator potem izgnal na Hrvaško in v Srbijo, nato pa so tem zapirli tudi pripadnike narodnoosvobodilnega gibanja. Zapornike so gestapovci na razne načine mučili in jih od tod pošiljali na morišče, v koncentracijska taborišča ali na prisilno delo.

Poleti 1942 je bil zansovan za osvoboditev jetnikov. Borl naj bi najprej napadla Slovenjegoriška četa, obenem pa bi se uprli zaporniki. Do te akcije ni prišlo, ker so bile priprave izdane in Slovenjegoriška četa uničena.

Leta 1956 je bila urejena spominska soba in odkrita spominska plošča na gajskem dvorišču.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana 1978.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 207.

EŠD 6659

Dolane 1, grad Borl nad reko Dravo.

 TA GRAD SO NEMŠKI FAŠISTI SPREMENILI
    V LETIH 1941 - 1943 V HIŠO TRPLJENJA -
    KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE - OD -
     - KODER SO POŠILJALI SLOVENSKE
RODOLJUBE PRED PUŠKE, V IZGNANSTVO,
DRUGA KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA
                      IN MUČILIŠČA.
8.7.1956           OBČ. ODBOR ZB NOV BORL

—

—

Neobiskani spomeniki

—

M. Hladnik nedokončano Dopolnil D.Divjak, 3.maj 2020

25.12.2023. 00:00

—

M. Kermavnar, 25.12.2023, dodal napis na plošči in fotografiji 1 in 2 iz "Kamre"

Spominska soba in plošča

Cirkulane

K.o.: 462-DOLANE, št. parc.: *4/3

3164

Gestapovski zapori v Dravogradu

Zaporniške celice in granitni obelisk z grobnico padlih med NOB ter spominska plošča iz leta 1958.

EŠD 7459.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 208.

 Matija Matvoz: Spomenik in grobnica padlih med NOB

Od jeseni leta 1942 in vse do konca nemške kapitulacije je bil v prostorih sedanje občinske zgradbe v Dravogradu gestapovski center, kjer so izvajali nacistično nasilje. V kleti so bili prvotno štirje jetniški prostori, leta 1944 pa so dogradili še petega. Na železnih vratih so ohranjeni napisi: 1.Zelle, 2.Zelle, 3.Zelle, 4.Zelle in 5.Zelle. Slednja je bila najstrašnejša, zato so jo imenovali "celica smrti". Bila je brez oken, ob nalivih je vdirala vanjo voda in bil je mraz. V 1., 2. in tretji celici so ohranjeni nekateri podpisi, želje in druge izpovedi, ki so jih jetniki pisali po stenah z nohti ali špičastimi predmeti. Med zapisi najdemo tudi cirilico, kar je dokaz, da so bili jetniki tudi ujetniki iz Rusije in to tisti, ki so pomagali graditi hidroelektrarno na Dravi. 

Najhuje se je razbesnelo gestapovsko gnezdo v Dravogradu leta 1943. Njegovi kremplji so zajeli vso Mislinjsko, Mežiško, Dravsko, Laboško dolino in Podjuno.

Ob osrednjem spomeniku NOB in na plošči nad gestapovsko grobnico je navedeno, da tu počivajo ostanki 17.koroških borcev iz leta 1919 in 20 ter 42 borcev, talcev in mučenikov NOB v letih 1941 do 45. Njihovi posmrtni ostanki so preneseni s pokopališča Dravograd in z bojišč v Podklancu, z morišč v črneškem gozdu, v Dularjevem lesu ter z vrta gestapovskih mučilnic v Dravogradu.

Vir: Ludvik Pušnik, Po poteh spomina.

V pritličju občinske zgradbe Trg 4. julija 7, spomenik stoji pred stavbo, plošča je na stavbi.

MUZEJSKA

ZBIRKA

O NACISTIČNEM NASILJU

GESTAPOVSKA MUČILNICA 

1941--1945

spominska plošča:

TU KRAJ JE STRAŠNIH MUK

NAJ POMLJE VNUK

KAJ JE SVOBODE CENA

spomenik:

NA TEM PROSTORU POČIVAJO

POSMRTNI OSTANKI 17 KOROŠKIH

BORCEV, PADLI V LETIH 1919 IN

1920 TER 42 BORCEV, TALCEV IN

MUČENIKOV NARODNOOSVOBODILNE

BORBE V LETIH 1941 DO 1945

SLAVA ŽRTVAM!

na podstavku:

GROBOVOM

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dopolnil M. Hladnik, S. Gradišnik

27.11.2021. 00:00

—

S. Gradišnik, dodal fotografijo, 27. 11. 2021. Dodal še fotografije M. Matvoza. M. Hladnik 27. 11. 2021. S.Gradišnik dodal opis in vir 3.3.2023

- muzej - spominska plošča - spomenik in grobnica

Dravograd

829 DRAVOGRAD, 722/1

5473

Grobišče talcev, Spodnje Radvanje

Spominski obelisk iz temnega kamna spominja na več sto talcev, ki so bili ustreljeni aprila 1945, tik pred koncem vojne. Spomenik, odkrit leta 1955, je zasnoval arhitekt Jaroslav Černigoj.

• Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 229.
• Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag.
• EŠD 6415

"Aprila 1945 so Nemci pobili v Mariboru veliko več žrtev, kot pa so objavili z zadnjim razglasom o streljanju talcev. Ko so praznili mariborske zapore, so številne politične jetnike odpeljali v Spodnje Radvanje pod Pohorje. Tam so jih razdelili na skupine in jih na na hitro postrelili na tamkajšnjem strelišču. Žrtve so postavili na rob bombnih lijakov, tako da so same padale v grob. Po osvoboditvi so junija 1945 ob prekopavanju bombnih lijakov našli 104 trupla vendar je bilo več ustreljenih, a tedaj iz higienskih razlogov niso mogli preiskati vseh bombnih lijakov. V Spodnjem Radvanju so Nemci pobili okoli 200 ljudi. Večina ustreljenih žrtev počiva tam, kjer so jih gestapovci ustrelili, nekaj pa so jih pokopali v skupni grob na radvanjskem pokopališču.

Tem žrtvam fašističnega nasilja stoji levo od starega strelišča ob grobišču spomenik. Spomenik je postavljen tudi na radvanjskem pokopališču."

• Vodnik po partizanskih poteh, str. 524

Seznama ustreljenih ni niti niso bili vsi ekshumirani in uradno pokopani.

Spomenik stoji na samotni lokaciji pod Pohorjem južno od Maribora, na koncu Ledine 3. aprila.

NAD DVESTO TALCEV TU LEŽI POBITIH

TIK PRED POBEGOM V BESU ONEMOGLEM

ZLOČINSKO JIH POBIL JE OKOPATOR -

MRTVI NAM KLIČEJO NE POZABITE!

ŽRTVAM 

PADLIM 

SPOMLADI

1945

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Ivan Smiljanić Dopolnil ( opis obnove spomenika ) -Gorazd Stopinšek

26.4.2020. 00:00

—

Slike in vir Bor1974, 27.VI.2021 Avgusta 2022 je Spomenik v organizaciji MO MAribor odpeljan h kamnoseku, kjer so ga očistili in obnovili napis s simbolom. Po izvedenih gradbenih delih je bil očiščen spomenik ponovno postavljen na isto mesto.

obelisk, grobišče

Maribor

—

867

Ptuj - Narodni heroj Jože Lacko

Spomenik narodnega heroja Jožeta Lacka, stoji na starem ptujskem mestnem pokopališču. Spomenik je po naročilu ptujske sekcije Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne (ZB NOV), izdelal znan slovenski kipar Jakob Savinšek.

Kip Jožeta Lacka stoji na podstavku. Na sprednji strani podstavka, vidimo napis: »Narodni heroj Jože Lacko 1894-1942«. Na zadnji strani podstavka pa je napisan naročnik spomenika in datum njegove postavitve: »Mestni odbor zveze borcev NOV Ptuj, 5. 8. 1956«. Nad podstavkom stoji bronasti kip Jožeta Lacka. Lacko stoji vzravnano v razkoraku. Glavo ima nagnjeno naprej in rahlo desno. Desno roko ima dvignjeno nad glavo, levo pa le do pasu. Dlani in prsti so ukročeni navzdol proti tlom. Savinšek je s tem kipom prikazal mučeniško pojavo Jožeta Lacka, ki trpi in se bori za življenje.

Jože Lacko je bil kmet iz Nove vasi pri Ptuju, ki je v času druge svetovne vojne prevzel vodenje partizanskih enot na Ptuju. Znan je predvsem po tem, da je umrl v zelo hudih mukah, ki so mu jih zadajali pripadniki nemške tajne policije (Gestapo), ker ni hotel izdati svoj soborcev.

Lacko se je rodil 17. novembra 1894, v Kicarju v Slovenskih goricah.[1] V času prve svetovne vojne se je boril na italijanski fronti, kjer so ga zajeli Italijani. Iz ujetništva se je vrnil šele leta 1921.[2] Tekom dvajsetih let se je močno zagrel za komunistično idejo. Leta 1932 je postal član Komunistične partije. Lacko je kmalu postal vodilna osebnost in promotor komunistične partije na območju Ptuja. Pri njem doma, so bili organizirani številni sestanki komunistov. Leta 1939 je pri njem potekala pokrajinska konferenca KP za mariborsko, ptujsko in prekmursko okrožje.[3] Jože Lacko je postal zelo pomembna osebnost za KP na območju Ptuja in Slovenskih goric. Ravno zato ne preseneča dejstvo, da je bil Lacko eden izmed prvih organizatorjev NOB na Ptuju. Oktobra 1941 je postal celo sekretar odbora OF na Ptuju. Sodeloval je pri ustanavljanju t. i. slovenskogoriške partizanske čete, ki je delovala na območju Slovenskih goric od aprila 1942 pa vse do 8. avgusta 1942, ko so jo zaradi izdajstva uničili Nemci.[4]

Dva dni po tem dogodku so Nemci, v Spodnjem Velovleku, ujeli Jožeta Lacka. Od tam so ga pripeljali v ptujske zapore, kjer so ga na brutalen način mučili in sramotili po ptujskih ulicah. Jože Lacko, kljub mučenju ni Nemcem izdal nobene informacije povezane z delovanjem OF. Po osmih dneh grozovitega mučenja je Jože Lacko umrl.[5]

Status narodnega heroja mu je bil priznan šele leta 1951.[6] Vodstvo ptujskega odbora ZB NOV se je takrat tudi odločilo za izdelavo in postavitev kipa Jožeta Lacka na Ptuju.

[1] Vida Rojic, Jože Lacko, (Maribor: Založba Obzorja, 1963), 7.

[2] Prav tam, 10.

[3] Ljubica Šuligoj, »Revolucionarna pot Jožeta Lacka«, v Spomini živijo – Jože Lacko, (Ptuj: KS heroja Lacka Rogoznica, 1985), 14-17.

[4] Prav tam, 19.

[5] Prav tam, 19-20.

[6] Rojic, 91.

.

Geslo: herojgrob1234

Spomenik narodnega heroja Jožeta Lacka, stoji na starem ptujskem mestnem pokopališču.

NARODNI HEROJ

JOŽE LACKO

 1894-1942

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Mitja Mesarič, januar 2017 M.Hladnik dopolnil16.5.2020 22.maj 2021 dopolnil D.Divjak

2.7.2021. 00:00

—

Spomenik velikemu revolucionarju in narodnemu heroju Jožetu Lacku, odkrit 5. 8. 1956, je sprva stal sredi mesta na Slovenskem trgu. -- Vodnik 559 -- M. Hladnik 16. 5. 2021 22.5.2021 dopolnil podatke D.Divjak 2. 7. 2021 dodal 4 slike M. Hladnik

Kip

Ptuj

K.o.: 400-PTUJ, št.parc.: 601

5100

Spomin na težke borbe 14.divizije za posest Paškega Kozjaka.

Spomenik je bil delo arhitekta Petra Trpina. Odstranili so ga ob urejanju dvorišča okrog cerkve. Vir: Spominska obeležja v občini  Dobrna.

facebook.com/photo/NOB_Slovenije-pomniki_upora

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 225.

Med prebojem je divizija nekaj hudo ranjenih borcev poskrila pri kmetih na Paškem Kozjaku. Nemci so ranjene borce našli in skoraj vse pobili. Pokopani so v skupni grobnici na Ramšakovi kmetiji, nekaj pa tudi v Strmcu nad Dobrno. 

Fotografija 3/1: Avtor ni naveden, Vabilo planincem, Planinski vestnik, Glasilo Planinske zveze Slovenije, (št.) 4, 1969, str. 184.

Spomenik je Spomenik je prestavljen na skalno brežino poleg podružnične osnovne šole Kozjak 93. (Vir)

Spomenik je stal zahodno od cerkve nad skalnim previsom. Spomenik je bil odstranjen pri urejanju cerkvenega zemljišča zahodno od cerkve Sv. Jošta.

V SPOMIN NA SRDITE IN TEŽKE BORBE XIV.DIVIZIJE OD 17.-19. FEBRUARJA 1944 Z NEMCI ZA POSEST PAŠKEGA KOZJAKA.

—

—

Uničeni spomeniki

—

Stane Gradišnik S.Gradišnik, popravek besedila. Vir:Spomeniki revolucije 1966.

17.6.2024. 00:00

—

S.Gradišnik, popravek lokacije. Spomenik je stal v občini Dobrna. S.Gradišnik, dodal opis, 15. 10. 2023 M.Kermavnar, 17.6.2024, dodal fotografijo 3/1 po prilogi Zdenke Primožič, prestavil opis dogodka iz Besedila na spomeniku v Opis. Dodal povezavo na novo lokacijo spomenika.

Spomenik iz granitnega kamna.

Velenje

1044 BRDCE NAD DOBRNO, 7

4939

Sagadinova vila, Pečke

V pritlični podeželski vili je delovala prehodna partizanska bolnišnica. 1945 so jo Nemci zažgali, umrlo je 7 članov družine, ki so pokopani pred hišo, kjer je spomenik iz 1951. Hiša je bila obnovljena 1959, odprta spominska soba ter skrivni  bunker.

• EŠD 7067
• Zbornik spomenikov ... Slovenska Bistrica, 62, 63
• Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 232.

Vir: Google Maps

https://www.google.com/maps/@46.3450112,15.6793812,3a,75y,169.06h,91.18t/data=!3m6!1e1!3m4!1sCJ7zYWk7Pp-wj997XJjbKg!2e0!7i16384!8i8192?authuser=0&entry=ttu

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Pečke 66 (Srece oz. Sredce pri Makolah), Sagadinova vila. Spomenik stoji ob cesti, na trati, ograjeni z živo mejo, Z pred domačijo.

[zvezda]

Sagadin Ludvik

Sagadin Marija

Dr. Sagadin Rožica, roj. 1913

Sagadin Gojmir, roj. 15. IX. 1913 v Ptuju
Sagadin Jože, roj. 2. III. 1883 Sp. Polskava

Sagadin  Miran, roj. 10. VIII. 1928 v Ptuju

Dr. Lavickij Mile, roj. 20. III. 1901 v Sarajevu

Dr. Sagadin Bojko.

Zažgani dne 12. IV. 1945.

Plošča na hiši:

KRAJEVNI MUZEJ

SAGADINOVA

DOMAČIJA

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik in že prej nekdo 24.7.2020 D.Divjak 24.7.2022

13.7.2023. 00:00

—

Dodal posnetek z Google Maps, D.Divjak, Dodal sveže posnetke. Hiša je ograjena, zaprta in v slabem stanu, spominske sobe očitno ni več. M. Hladnik 13. 7. 2023

spomenik in spominska soba

Makole

773 PEČKE, 881/96

2799

Spomenik 47 padlim gojencem partijske šole, Cerkno

Spomenik je kamnit valjast obelisk, na katerem je vklesanih sedeminštirideset imen 27. 1. 1944 padlih gojencev partijske šole v Cerknem. Postavljen je bil 22. 9. 1957. Avtor je Franci Šubelj.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 249.

EŠD 4811

Cerkno je v celoti kulturni spomenik iz časa NOB (EŠD 4806: od kapitulacije Italije do osvoboditve so tu delovale pomembne vojaške, politične, gospodarske in kulturne ustanove NOV (sedež IX. korpusa, delavnice.)

»Vinko Šumrada-Radoš Ivanov, 26–29 letni trgovski pomočnik, l. 1942 v rajonskem odboru OF Loške doline, politkomisar 2. bataljona Šercerjeve brigade, Vojkove brigade, vodja kadrovskega oddelka IX. korpusa, l. 1945 politkomisar ilegalne komande mesta Trst.

[…]

Besedilo je nastalo 28. januarja 1944 v Zakrižu, dan potem, ko je nemški lovski planinski bataljon Heine pobil sedeminštirideset udeležencev partijske šole v Cerknem. Objavljeno v več partizanskih glasilih, najprej v glasilu Slovenke pod Karavankami, št. 4, 23. 3. 1944, str. 3. Rokopis, zapisan v zvezek pesmi, hrani avtor.

R 124, CT 195, Lo 200, 201, Ce D 100, var. RI 124A, PI 268, MŠ 33.     

    Sedeminštirideset   

Sedeminštirideset novih krst,

sedeminštirideset svežih grobov,

sedeminštirideset mladih ljudi zakrila je prst,

da zrasel naš dom bo lepši in nov.

 

Sedeminštirideset

src mater slovenskih

na Gorenjskem, Primorskem in Beneškem

je zadrhtelo v bolesti.

Sedeminštirideset

novih žrtev tolovajev besnih

v našem boju težkem

ima fašizem na vesti.

 

Čakala bo mati:

»Sin moj,

čemu ni od tebe več glasu?
Mogoče si se prehladil,

ko bredel si Idrijco do pasu,

in ležiš bolan pri tujih ljudeh?«

»Hčerka, sreča moja, vrni se,

težko pogrešam tvoj smeh,

ljubezen in skrb v teh samotnih dneh,

odkar si me pustila samo!«

 

Molk. Nikogar ni nazaj,

samo strašna vest

je prišla do njenih ušes:     

  

Prestreljena in strta

sta padla pod streli krvnikov.

Skupni grob cerkljanskega božjega vrta

je sprejel sedeminštirideset mučenikov."

(Slovensko pesništvo upora 1941–1945, Druga knjiga, Partizanske, Izbral in uredil Boris Paternu, sodelovala Irena Novak-Popov, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba, V Ljubljani: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995, str. 50, 64)

 

 

 

 

 

Nad Cerknim, na griču Brdca, približno 200 m navkreber od hiše Cvetkova 10.

V TEM KRAJU JE 27. JANUARJA 1944 LETA PADLO 47 SLUŠATELJEV PARTIJSKE ŠOLE V CERKNEM [zvezda] MLADIH PARTIZANOV IN AKTIVISTOV IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA ISTRE  BENEŠKE SLOVENIJE GORICE TRSTA IN GORENJSKE. BILI SO ŽRTVE NEMŠKOFAŠISTIČNEGA NAPADA.

SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU 

.

AVGUŠTIN BARLE

ALOJZIJA BEVK

MARKO BEVK

CVETKA BONČINA

MATEVŽ ČERNILOGAR

JANEZ DOBRAVEC

JOŽE FLANDER

JANEZ GATEJ

REZKA GOLOB

FRANC HOJS

FRANC HAFNER

ANTON HABJAN

JANKO KOVAČIČ

HRAST ŠTEFAN

IVAN OŽBOT

ADOLF KOS

JANEZ LOTRIČ

JAKOB MAKUC

JANEZ MARKEŽ

ROZINKA MAZEK

STANE NEŽMAN

JOSIP OMAN

LUKA PERČIČ

VIKTOR PERČIČ

ANTON PETROVČIČ

JOSIP POLIČAR

STEVO POTOČNIK

MATIJA GERŽINA

MEDMEŠ IVAN

MIRO ČERNILOGAR

CVETKO GOTIČ

IVAN SEDEJ

FRANC SMERKE

MILOJKA ŠTRUKELJ

FRANC TIRINGER

VIKTOR TUŠAR

SLAVICA UDOVIČ

IVAN UMEK

JOŽE URŠIČ

STANISLAV VOVK

KALIST ZIDARIČ

ANTON ZORE

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 17.2.2018

19.1.2024. 00:00

—

Brez sprememb. M. Luštrek 28. maja 2022 M. Kermavnar, 1.11.2022, imena na spomeniku M. Kermavnar, 19.1.2024, po informaciji Zdenke Primožič dodal zgodovinsko fotografijo iz časopisa Slovenski Jadran, 28.1.1955. Zdenka Primožič 17. 8. 2024 dodala besedilo pesmi Sedeminštirideset avtorja Vinka Šumrade-Radoša Ivanova.

Kamnit valjast obelisk

Cerkno

K. o. 2344 Cerkno, parc. št. *365