| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Pavel Kelih |
Nemška plošča, ki so jo postavili avstrijski komunisti: Hier liegt Ruhe im Frieden Pavel Kelih je povezal Matijo Verdnika- Tomaža s selskimi uporniki. Ustrelili so ga orožniki na vratih doma, kamor se je večkrat vračal. Padlim za svobodo, 27, 28 Pokopališče je bilo opuščeno, ko ga je leta 1996 zasul plaz. Sedaj je na urejeni zelenici samo znamenje, ki spominja na ta dogodek in obeležje posvečeno partizanu Pavlu Kelihu.
|
Na opuščenem pokopališču pred vasjo Bajdiše (Waidisch), levo ob cesti, ki iz Borovelj pelje v Sele.
Hiša v bližini: Waidisch 26, 9170 Ferlach, Avstrija |
PADLEMU PAVEL KELIH ZVEZA DER KÄRNTNER PARTISANEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano |
1.5.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografiji 2 in 3 |
— |
Avstrija |
— |
|
Spomenik NOB, Velika Bučna vas |
Steber, posvečen padlim domačinom, stoji na kvadratnem podstavku in se na vrhu zaključi s stilizirano žaro. Prostor omejujejo betonski stebri in petkotne "stele". Avtor Jože Plečnik, risal Ivan Kocmut, odkrit 29. 11. 1951.
foto123 besedilo123 |
Stoji nad cesto Novo mesto - Karteljevo v Veliki Bučni vasi, v severnem delu Novega mesta. Hiša v bližini: Ljubljanska 77 |
JUNAKOM
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 24. 5. 2020
M. Hladnik 30.5.2022
D. Divjak 10.2.2025 |
10.2.2025. 00:00 |
— |
Dop. M. Hladnik 30. 5. 2022
D. Divjak dodal posnetek z Google.Maps 10.2.2025 |
Obelisk |
Novo mesto |
K. o. 1454 Daljni vrh, parc. št. 778 |
|
KAZLJE-Spomenik ubitim domačinom |
Na cestnem otoku v križišču v naselju Kazlje ceste, Štorje - Štanjel, se na desni strani takoj opazi kamnita gmota, kjer je na obdelani površini marmornata plošča z napisom. Stoji na urejeni s kamnom urejeni površini, kjer sta levo in desno cvetlični koriti ter na desni strani z drogom za zastave ter nastavkoma še za dva zastavna droga. Površino dodatno dopolnjuje košato drevo, ki spomladi s svojo zeleno krošnjo dopolnjuje celoto. 3. marca 1943 so v bližini naselja partizani napadli kamion z italijanskimi vojaki. Pri tem so ubili štiri vojake in jih sedem ranili. Italijani so se maščevali z uboji vaščanov in požigom 29 domačij. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 146. |
Na križišču na vzhodni strani vasi Kazlje, ko se pripeljemo iz naselja Štorje opazimo na desni strani cestni otok z drevesom in spomenikom na travni površini. |
ZVEZDA 3.3.1943 SO FAŠISTI POŽGALI KAZLJE ZVERINSKO MUČILI IN UMORILI TOVARIŠE STANISLAVA PUPISA FRANCA PUPISA ALOJZA VRANA PAVLA VRANA SLAVA ŽRTVAM KRAJANI IN OK O AKTIVISTOV OF KAZLJE 6.3.1983 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 17. 4. 2017, foto 19. 10. 2013, dopolnil D.Divjak 24.3.2019, 10.12.2021 |
10.12.2021. 00:00 |
— |
10.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spomenik-spominska plošča na klesanem kamnu |
Sežana |
— |
|
Šmarje, pokopališče, Baruca Ivan |
. (Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.738) »BARUCA Ivan (r. 16. 6. 1909 – Šmarce), p. 10. 1. 1945 – Srbija« (Srečko Vilhar, Albert Klun, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki, Knjižnica NOV IN POS 38, Ljubljana: Osrednji odbor prekomorskih brigad v Ljubljani in Partizanska knjiga, 1970, str. 316) Opomba: Podatki o dnevu in mesecu rojstva ter o kraju rojstva se v knjigi Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki (16. 6., Šmarce) razlikujejo od podatkov v Sistory in v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo ( 9. 4, Šmarje). Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Šmarje, Koper, po poti od poslovilne vežice, levo 11. vrsta, 1. grob levo od poti. |
[križ, reliefna upodobitev zadnje večerje] BARUCA IVAN 1909 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 11.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič |
23.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
K. o. 2608 ŠMARJE, parc. št. 730/1 |
|
Pokopališče Zavojan, pilot Leopold Ankon |
Kapetan Anton Ankon Rodil se je 16, junija 1910 na Lavrici pri Ljubljani. Že v Kraljevini Jugoslaviji se je izšolal za vojaškega mornariškega pilota. Ob kapitulaciji Jugoslavije je 16. aprila 1941 z mornariškim letalom Do-22H čez Grčijo pobegnil v Aleksandrijo, poleg njega in njegove posadke pa je takrat pobegnilo še osem posadk ter letal. Vseh devet letal je uspešno priletelo in v bližini Aleksandrije pristalo v zalivu Abukirk. Britanci so pilote in člane posadk z letali takoj sprejeli kot prostovoljce v RAF. Ankon je dobil vojaško številko 178169. Ti letalci so sestavljali tako imenovano abukirsko eskadriljo oziroma No. 2 Yugoslav Squadron, kot so jo imenovali Britanci. V tej enoti so leteli do 21. aprila 1942, ko so enoto zaradi izrabljenosti letal ukinili. Ankon je potem letel v drugih enotah RAF do ustanovitve 352 Sq RAF/1. lovske eskadrilje BOV in POJ. Kot vodja skupine je 25. septembra 1944 povedel štiri letala Spitfire v stoto bojno operacijo 1. lovske eskadrilje NOV in POJ, on pa je letel v letalu Spitfire Vb EP 309Y. Poleteli so z letališča Canne v Italiji, cilj napada pa je bilo bombardiranje nemških položajev blizu kraja Ljubuški. Zaradi zelo goste nizke oblačnosti nad ciljem je bilo napad skoraj nemogoče izvesti. Kljub vsemu je Ankon napadel skozi oblake in se zaradi prenizke višine zaletel v tla, tako da je umrl pri opravljanju svoje osme bojne naloge v I. lovski eskadrilji. Po smrti je bil povišan v čin kapetana in odlikovan za hrabrost. Vir:Aleš Bedič, Letalo Spitfire Slovenec, MORS Vojaški muzej SV, Maribor 2023 Posmrtne ostanke kapetana Ankona, katerega truplo je na kraju nesreče našla in zakopala starejša pastirica na planini, so leta 1988 prenesli na pokopališče v Zavojane pri naselju Vrgorac, kjer so mu soborci obenem postavili tudi primeren spomenik. Julija 2014 sta zgodovinarja Helena Jaklič in Iztok Petrič na njegov grob položila venček ter prižgala svečo. https://www.facebook.com/photo.php?fbid=4473234706052904&id=853981087978302&set=a.854489701260774 Geslo: nedokončano123 Geslo: letalci123 |
Izvoz na cestninski postaji Ravča. Od nje mimo industrijske cone v naselje Zavojane ter nato do do pokopališča, ta pot je dolga okoli 7 km. Pokopališče Zavojan, grob je blizu cerkve. Mesto padca letala je na enem izmed okoliških hribov. |
zvezda KAPETAN PILOT NOVJ LEOPOLD ANKON RODJEN 15.6.1910 U LJUBLJANI POGINUO 25.9.1944 NA IZVRŠAVANJU RATNOG ZADATKA U BORBI ZA OSLOBODJENJE DOMOVINE POSTAVILI KOMANDA RV-PVO VAZDUHOPLOVCI PREKOMORCI |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 10.8.2024, 8.12.2024, 25.1.2025 |
25.1.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodpolnil podatke in dodal fotografiji, 9. 12.2024, dodal povezavo na FB Vrgorac, 25.1.2025 |
Grob |
Zavojane, Vrgorac, Splitsko-dalmatinska županija, Hrvaška |
— |
|
Martin Konšak, Maribor |
Bronasti doprsni kip Martina Konšaka, delavca, ki je bil po osmih mesecih mučenja v mariborskih zaporih kot talec ustreljen 25. januarja 1944 v Velenju, je delo akademske kiparke Vlaste Zorko. Kip, ki ga je v bron odlil zagrebški livar Vladimir Šeb, je bil leta 1981 postavljen na kamnit podstavek pred osnovno šolo, ki nosi Konšakovo ime. Na svečanosti ob odkritju so bili udeleženi tudi Konšakova vodova ter otroka. Kasneje je bil kip prestavljen v notranjost šole.
»Preberimo enega izmed številnih poslovilnih pisem, ki so jih napisali pred
nasilno smrtjo zavedni slovenski ljudje. Pismo je iz knjige Poslovilna pisma za
svobodo ustreljenih. Z ozirom na Tvoje delo in zadržanje ter sigurne informacije Ti pišem to pismo. V mojem srcu si zapisana kot zavedna Slovenka in dobra tovarišica. Zato Ti lahko zaupam nekatere svoje tajne. Vsi ste slišali o meni. toda vsega nobeden ne ve. Mislim, da se ne varam v Tebi, zato Ti zaupam. Obtožen sem bil in osumljen, da sem vodja OF za Štajersko itd. Jaz sem seveda trdno vztrajal na tem, da se sploh nisem mešal v politiko, da ne poznam nobenega, sploh nikogar. Saj me razumeš? Nato so me začeli mučiti. Šestnajst dni brez izjeme so me vsak dan tepli in mučili na najbolj zverske načine, boksali v trebuh, želodec in prsa, tako, da mi je prsni koš pokal; lasali so me tako neusmiljeno, da mi manjka polovica las, pulili so mi brke. brado in obrvi, pikali so me specialno iglo po glavi, iz prstov na roki so mi potegnili vse nohte, na poseben način. Devetkrat so me obesili tako, da so bile noge in spodnji del telesa zgoraj, glava pa spodaj. Potem, so me neusmiljeno bili po nogah in po zadnjici, oprosti mi za izraz, šestnajsti dan so me mučili štiri in pol ure kar skupaj. Na pol mrtev sem prosil za malo vode. Tedaj pa je eden izmed mojih mučiteljev rekel: »Takoj dobiš, – « in mi je v usta napravil malo potrebo. Seveda sem takoj zaprl usta, toda vseeno mi je teklo v usta, nos in oči. Nato so me pustili pol drugi mesec na miru, da so se mi rane zacelile. 62-ti dan so me ponovno, takrat v bunkerju, slekli do nagega, potem pa so mi pokazali vso švabsko kulturo XX. stoletja. Zlomili so mi tri rebra, nalomili hrbtenico, od nog do glave pa sem bil ne plav ampak črn in razmrcvarjen; nohti na nogah so mi vsi odpadli. Stavili so mi pogoj: ali usta odpreti — ali umreti! Zavedal sem se vsega tega in ni mi žal, da krasijo polomljene in obtolčene kosti moje razmrcvarjeno telo. Konšak je ostal samo Konšak — pa če bom šel s temi posledicami tudi v grob, ne bo na mojem grobu pisalo »Izdajalec«, temveč »Junak, ki je za domovino kri prelival in bil pripravljen za njo žrtvovati vse.« Naši organizaciji in bodoči domovini hočem ostati za vsako ceno zvest. Veš, draga tovarišica. za mene to ni nič novega. Sigurno si že kedaj slišala za beograjsko glavnjačo — tam so me tudi mučili, skupaj z mojimi ostalimi tovariši, ki so danes na čelu naše organizacije OF. Na primer: dr. Ivan Ribar je moj osebni dobri prijatelj, isto tako Moša Pijade in drugi. V Jugoslaviji so nas tudi zapirali, mučili in preganjali. V Jugoslaviji sem bil namreč višji funkcionar delavskega pokreta. Ti čarobnica, Ti črnolaska, ali se spominjaš kako si bila huda, kako si me kregala pred jetniškim oknom: »Verdammter Banditenführer!« Metala si skozi okno kamenje na mene, toda to ni bilo kamenje temveč kruh. V bolnico si nosila razne strupe, male stekleničke, v katerih je bil strup za bandite. Ne, to ni bil strup, to so bile kapljice za okrepitev slovenskih borcev! Lepega dne bo sonce zopet sijalo poštenim ljudem, fašistični morilci, izdajalci in mednarodni morilci pa se bodo znašli na obtožniški klopi. Te pozdravlja Tvoj tovariš M. Konšak Martin Konšak je bil mehanik, doma iz Ljubnega. Napisal je ilegalno pismo na dveh koščkih okrvavljenega papirja nekaj dni pred ustrelitvijo. To pismo je M. Konšak napisal Mariji Štampar, paznici v mariborskih sodnih zaporih, ki je pomagala našim ljudem in tudi Konšaku.«
|
Doprsni kip je nekoč stal na tlakovani površini pred vhodom v Osnovno šolo Martina Konšaka na Prekmurski ulici 67. Zdaj se nahaja v šolski avli. |
MARTIN KONŠAK 1910 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić 25. 4. 2020 |
14.1.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 27.11.2024, po predlogi dodal fotografij 3/1 do 3/3, ki jih je pridobila Zdenka Primožič, posredovala pa jih je Jasmina Voršič, prof., ravnateljica OŠ Martina Konšaka Maribor. Dodal katastrske podatke.
Zdenka Primožič 14. 1. 2025 dodala v Opis sestavek iz Šaleškega rudarja. |
Doprsni kip |
Maribor |
K. o. 0680 TEZNO, parc. št. 225 |
|
Šmarje, pokopališče, Francarli Franc |
. Opomba: V Sistory in v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo zapis priimka: FRANKARLI, mesec rojstva 1., na nagrobniku zapis priimka FRANCARLI, mesec rojstva 11. Razlikujejo se tudi podatki o datumu smrti: v Sistory ?? 4. 1945 in knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo aprila 1945, na nagrobniku pa 5. 2. 1945. Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Šmarje, Koper, po poti od poslovilne vežice, levo, ob zidu (v neposredni bližini 5. vrste). |
[fotografija v medaljonu] FRANCARLI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 13.2.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
23.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
K. o. 2608 ŠMARJE, parc. št. 730/1 |
|
Milan Kalan - Klek, Madoni |
Bronasta spominska plošča je pritrjena na skalo. Nad ploščo je simbol Triglava v betonu. Posvečena je sekretarju SKOJ-a, ki je padel na tem mestu. Postavljena je bila 4. 6. 1972.
Ob plošči stoji tudi informativna tabla s pojasnilom. "Milan Kalan-Klek Nakazoval se je dokončen konec vojne, zmaga je bila na dosegu roke, ljudi je prevevalo upanje in veselje, ko je skupina borcev, v kateri je bil tudi skojevec Milan Kalan-Klek, odšla proti Gorici. Domačini so jih sicer opozorili, da so na „vrhu gore“ še vedno Nemci, toda mladi fantje so veselo krenili na pot. Zašli so v nemško zasedo, pet borcev (neznani) in Milan Kalan-Klek so padli pod streli Nemcev, le enemu partizanu je uspelo in si je z begom rešil življenje. Na mestu, kjer se je 27. 4. 1945 zgodila tragedija, je postavljen spomenik komaj 18-letnemu Milanu Kalanu-Kleku, sekretarju RK SKOJ-a Gorje – Bled, ki je bil rojen na Blejski Dobravi. V spomin na ta dogodek sta se leta 1975 krajevni skupnosti Grgarske Ravne-Bate in Blejska Dobrava pobratili ter ohranili stike in prijateljstvo vse do današnjih dni."
|
400 m južno od vasi Madoni, na vzhodni strani ceste. |
NA tem mestu je 27.4.1945 padel sekretar RK SKOJ-a Gorje - Bled tov Kalan Milan - Klek roj. 31. 1. 1927 Na Blejski Dobravi ZB NOV Bl Dobrava |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 28. 5. 2019, obiskal Lanko Marušič, nov. 2019 |
29.9.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 29. 9. 2024 dopolnila Opis s povezavo na spletni vir. |
— |
Nova Gorica |
1289/13 |
|
Štruc Štefan, Ljuba |
— |
Pokopališče Celje |
[zvezda] ŠTRUC ŠTEFAN 1906 - 1988 LJUBA 1940 - |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
11.10.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Celje |
1082 TEHARJE, 904/4 |
|
Mengeš - Kulturni dom |
Vklesana so imena 51 borcev in žrtev fašističnega nasilja iz Mengša, padlih v letih 1941-1945. Zadnja žrtev je že na dan osvoboditve 9. maja 1945. Med padlimi sta tudi častna občana Tomo Brejc - Pavle in dr. Marjan Dermastia - Urban. Ploščo je dala vgraditi mestna organizacija ZZB NOV Mengeš po načrtu arh. Toneta Rusa 29. novembra 1962. EŠD 10703 Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 149. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 189. Ne pozabite nas: obeležja svobode: spomini in spomeniki, Mengeš: Združenje borcev NOB, 2016, str. 34-35. Opomba 1: Jani Luštrek 15. 12. 2024 sporoča: Plošče niso javno dostopne. Kulturni dom je zaklenjen in v avlo je mogoče priti le v času dogodkov njegovega najemnika Špas teatra. Poleg tega je stena s ploščami od stropa do tal zakrita z zavesami, nanje pa gledališče odlaga scenske elemente, ki jih kopiči kar na spominske plošče. foto123 |
V avli Kulturnega doma Mengeš, Slovenska cesta 32. Nasproti kipa partizana. |
ČASTNEMU OBČANU MENGŠA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 7. 2018 |
5.1.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 5. 1. 2024, V Opis dodal Opombo 1 Janija Luštreka in Status postavil na odstranjen zaradi prosto nedostopnega obeležja. |
velika marmornata plošča |
Mengeš |
1938 MENGEŠ, 210/8 |
|
Požig vasi Jamnik |
Spomenik je postavljen padlim borcem, talcem in žrtvam fašističnega terorja, ki je hkrati tudi spomenik zavedni in od sovražnika požgani vasi. Spomenik predstavlja ostanke kmečke hiše z ožganimi bruni in edinim preostalim okencem; pred tem simboličnem ozadjem stoji železen kip borca, ki poziva k uporu. Višina celotnega spomenika je 390 cm, širina pa 326 cm.Na zid je pritrjena pokončna kamnita plošča iz belega istrskega kamna (80 cm x 60 cm). Črke napisa so reliefno izklesane. Načrte za jamniški osrednji spomenik je napravil arh. Nande Jocif. Železno skulpturo so po zamisli slikarja Milana Batiste skovali kroparski kovači. Spomenik je 19. julija 1964 odkril krajevni odbor ZB NOV Jamnik-Podblica. Na pobudo ZB NOB Kranj KO Besnica-Podblica, v sodelovanju s KS Podblica, ZVKDS in MO Kranj, je bil spomenik prenovljen, v oktobru 2014. OPIS DOGODKOV: Jamnik je znan v zgodovini NOV tudi po tem, ker so se tu večkrat spopadli z Nemci borci Cankarjevega bataljona (1941), borci I. in II. grupe odredov (1942) kakor tudi Prešernove brigade. Ker pa se Nemcem nikoli ni posrečilo partizane povsem premagati in jih pregnati z Jamnika, so 27. februarja 1944 vas požgali, domačine pa odpeljali v razna nemška koncentracijska taborišča, od koder se mnogi niso več vrnili. Večino Jamničanov so odpeljali v internacijo že leta 1942. Na območju Jamnika so se stalno zadrževale partizanske vojaške enote in politične formacije. Tu je delovala partizanska tehnika »Jelovica«. Tudi ob požigu vasi 27. februarja 1944 domačini niso izgubili zaupanja v partizanski boj za svobodo. V ofenzivi aprila 1945 pa so se poleg Nemcev in domobrancev pojavili tudi drugi kvizlingi ter v vasi izropali še tisto živino, ki je leto poprej niso odpeljali Nemci. Jamnik je svobodo dočakal porušen in izčrpan, saj so domačini ne glede na to, da so jim Nemci izropali večji del premoženja, prehranjevali še domačo vojsko in aktiviste. VIRI:
EŠD: 20678, memorialna dediščina FOTO: Jože Bešter apr. 2013, Lado Nikšič nov. 2014, Damjan Renko mar. 2015 |
Spomenik se nahaja sredi gorske vasice pod obronki Jelovice na Jamniku. |
1941-1945 27. II. 1944 JE OKUPATOR POŽGAL TO GORSKO VAS VASI JAMNIK, PODBLICA, NJIVICA IN NEMILJE SO ŽRTVOVALE V ČASU NOB 37 ŽIVLJENJ ZB JAMNIK – PODBLICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lado Nikšič, nov 2015 |
8.1.2023. 00:00 |
— |
Po pričevanju okoličanov je bil za požig Jamnika kriv domačin Matevž Resman, p. d. Bindkov (tega hišnega imena na Jamniku sicer ni več), ki je bil pri domobrancih v Kranju. Partizani so imeli v njegovi hiši nekakšen štab, enkrat so se celo srečali, a jim je ušel. Pri požigu ga ni bilo zraven, zato so požgali tudi njegovo hišo. Po vojno so ga trije vaščani s pomočjo RK našli na avstrijskem Koroškem in z njim obračunali. (Janko Potočnik: Požig Jamnika. Svobodna beseda 2023)
Druga razlaga požiga: Povod za požig Jamnika je bil, ker so borci 2. bataljona Prešernove brigade v Kropi zajeli nemškega arhitekta Hansa Moebusa in ga zadrževali v Farjem Potoku. Moebusa so partizani zamenjali za zapornika iz Begunj, Nemci pa so iz maščevanja požgali Jamnik (Janez Šmitek: Kroparska kronika NOB, Radovljica, 1985, 38) . -- M. Hladnik 8. 1. 2023 |
replika ostanka kmečke hiše z ožganimi bruni |
Kranj |
Nemilje, 250/1, Podatek o lastniku ni javen |
|
Štanjel, Spomenik NOB |
Okvir nad nagrobnikom ima napis IHS. Desno je plošča z nečitljivim napisom s pisanimi črkami. Plošča je julija 2024 čitljiva. |
Na križišču pod gradom, na V strani ceste skozi vas, nasproti hiše Štanjel 41. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 27. 5. 2020, foto M. Hladnik 15.7.2020
D.Divjak 8.4.2022 |
1.8.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil napis s spomenika in podatke 8.4.2022
M. Kermavnar, 1.8.2024, dodal manjkajoče/nečitljivo besedilo na spomeniku in fotografiji 3/1 in 3/2. |
Spomenik |
Komen |
K.o.: 2418 - ŠTANJEL, št.parc.: 26 |
|
Peršmanov muzej |
Na gorski kmetiji pri Peršmanu je živela družina Sadovnik in bila od leta 1942 pomembno oporišče odporniškega gibanja na južnem Koroškem. 25. aprila 1945 so pripadniki SS in policijskega regimenta 13 tam ustrelili enajst oseb iz družin Sadovnik in Kogoj. Leta 1965 je Zveza koroških partizanov na nekdanjo stanovanjsko hišo pritrdila spominsko ploščo, leta 1982 pa je spodbudila ureditev majhnega muzeja o zgodovini odpora in preganjanja. Leto pozneje so pred muzej postavili partizanski spomenik, ki je bil na prvotnem kraju v Šentrupertu pri Velikovcu razstreljen. S tem je Peršmanova domačija postala muzejski in spominski kraj. Na pobudo Društva Peršman so leta 2012 na Peršmanovi domačiji odprli prenovljen sodoben muzej. Na razstavni površini 100 m² sta v obeh deželnih jezikih prikazana preganjanje in odpor koroških Slovencev, s posebnim poudarkom na poboju Peršmanove in Kogojeve družine in poteku sodne preiskave poboja. Za muzej skrbita Zveza koroških partizanov in Društvo Peršman. Muzej je odprt od 10. do 17. ure od začetka maja do konca oktobra ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih in po dogovoru. Vstop v muzej je prost, prostovoljni prispevki zaželeni.
|
Muzej in spominski kraj Pri Peršmanu, Koprein-Petzen/Pod peco 3, A-9135 Bad Eisenkappel/Železna Kapla
|
25. APRILA 1945 SO VOJAKI SS Spominska plošč na podstavku spomenika: V SPOMIN NA SVINJŠKI PLANINI PADLIM PARTIZANOM - PRIPADNIKOM OSMIH NARODNOSTI - SO KOROŠKI PARTIZANI LETA 1947 OB NAVZOČNOSTI ZASTOPNIKOV ZAVEZNIŠKIH SIL ODKRILI TA SPOMENIK V ŠENTRUPERTU PRI VELIKOVCU. NEZNANI STORILCI SO SPOMENIK V NOČI OD 10. NA 11. SEPTEMBER 1953 RAZSTRELILI. AVSTRIJSKE OBLASTI GA NISO OBNOVILE V PRVOTNI OBLIKI, ZATO GA JE ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV LETA 1983 OBNOVILA IN POSTAVILA NA TO MESTO. Napis je dvojezičen |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, |
25.10.2020. 00:00 |
— |
— |
muzej, spominski plošči, kip |
Avstrija |
— |
|
Spominska plošča NOB Kamnje |
Spominska plošča padlim domačinom je bila odkrita 23. septembra 1959 (po drugem viru 1950). Izdelana je bila v livarni Železarne Jesenice na pobudo Občinskega odbora ZZB NOV Bohinjska Bistrica in vaški odbori OF.
|
Na obcestni fasadi Gasilskega doma, Kamnje 26a. |
[zvezda v lovorovem vencu] ŽRTVE ZA SVOBODO 1941—1945 BROD ROJEN KOŠNIK STANKO 1916 SAVICA JENSTERLE ANTON 1899 RIBČEV LAZ BOLTAR FELIKS 1913 ŽLAN PODLIPNIK FRANC 1915 KAMNJE CERKOVNIK ANTON 1919 POLJE CVETEK JANEZ 1907 SKROMNI TIHI SO NAM PRIBORILI ZMAGO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 4. 2017 nedokončano |
20.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.7.2024, dodal fotografiji 3/1 do 3/3, dopisal katastrske podatke in status določil: obstoječ, uredil besedilo na plošči. |
Spominska plošča |
Bohinj |
K. o. 2199 Savica, parc. št. 264 |
|
Tatre, Spomenik 3. bataljonu Šercerjeve brigade |
Na pokopališču naselja Tatre je grob v katerem leži 27 padlih ali pobitih borcev 3. bataljona Šercerjeve brigade.ki so padli pod streli Nemcev. Po izdaji so nemški vojaki napadli partizane, ki so v vas prišli 14. novembra 1943 ter po spopadu požgali vas, domačine pa odpeljali na sodišče v Ilirsko Bistrico. Od tam so nekatere ospeljali v zapor, starešine pa pobili na dvorišču sodišča. vir: http://www.hrpelje-kozina.si/wp-content/uploads/2020/01/Glasilo-JANUAR-2020-web.pdf str.: 5 (8) Foto: iz občinskega glasila Hrpelje-Kozina jan. 2020. |
Tatre, pokopališče, JV vogal pokopališča.
Hiša v bližini: Tatre 3
|
1941 [zvezda] 1945 BARTOL FRANC GOTENICE 8.09.1974 SAMSA ANTON PRELOŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 10.3.2021
29.5.2021 dopolnil D.Divjak |
8.9.2023. 00:00 |
— |
29.5.2021 dopolnil podatke in dodal posnetek D.Divjak
M. Kermavnar, 8.9.2023, obiskal, dodal fotografije 3/1 do 3/3 |
— |
Hrpelje-Kozina |
K.o.: 2563 Tatre, št.parc.: 1031/5 |
|
Kotmara vas |
Prvotni spomenik je pričal, da so trije partizani padli 9. 5. 1945.
|
Ob severnem zidu nasproti vzhodnega konca cerkve. Pokopališče v Kotmari vasi, Köttmansdorf
Kirchenstraße 8, 9071 Köttmannsdorf, Avstrija |
PADLIM PARTIZANOM DEN GEFLLENEN PARTISANEN TRIJE NEZNANI BORCI DREI UNBEKANNTE KAMPFER ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV 1971 VERBAND DER KÄRNTNER PARTISANEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
10.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 10.10.2023, dodal fotografije 3/1 do 3/3, dopolnil lokacijo in spremenil status v "obiskan" |
— |
Avstrija |
— |
|
LJ-POLJE - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva, tajni vhod v bolnišnico na Studencu |
V Pot spominov in tovarištva je vključena tudi bolnišnica na Studencu v
Polju. Med NOV so aktivisti OF po vodnem kanalu izpod varovalnega zidu, s
čolnom ali kako drugače, prepeljali v območje bolnišnice številne bolne ali
hudo ranjene partizane. Osebje bolnišnice jih je oskrbelo, aktivisti OF pa
ozdravljene vrnili v njihove enote. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 65. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 34. |
Polje, Zaloška cesta - Pot spominov in tovarištva, ki pelje tako zunaj kot znotraj varovalnega zidu bolnišnice na Studencu in naprej proti Litijski cesti, JZ od bolnice s h. št. 28.
S 46°03.0522' V 014°34.5494' |
NA TEM KRAJU JE BIL V DOBI NOV TAJEN VHOD V BOLNIŠNICO IZPOD ZIDA PO POTOKU - ZA RANJENE IN BOLNE PARTIZANE, KI JIM JE NUDILA VARNO ZA - VETJE IN PA VSO ZDRAVSTVENO POMOČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 4.6.2018, M. Hladnik popr. lokacijo po info M. Župančič 10. 8. 2020 |
13.5.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 13.5.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis s prispevkom v časopisu Moščanska skupnost |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Ljubljana |
k.o.1772 - Slape, parc. št.1121/2 |
|
Ilegalna cinkografija |
Plošča je bila iz marmorja (arh. Vurnik) v velikosti 70x50 cm. Postavila jo je Terenska organizacija ZB NOV Kodeljevo leta 1958. Plošča je odstranjena. EŠD 5710: Na hiši z bunkerjem pod kletnimi prostori v globini petih metrov, kjer sta v času NOB delali ilegalna cinkografija in dokumentna tehnika KPS, je pritrjena pravokotna kamnita plošča z vklesanim napisom. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 55-56. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 34-35. |
Ulica Goce Delčeva 31, Ljubljana. [Še enkrat preveri, popisovalec je ploščo popisal na h. št. 34. -- mh] |
TU JE DELOVALA V ČASU NOB V NAJTEŽJIH OKOLIŠČINAH ILEGALNA CINKOGRAFIJA IN DOKUMENTNA TEHNIKA KPS |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Peter Sinčič, 29. 3. 2018, dop. M. Hladnik |
30.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
UDMAT, 773 |
|
Rebrca |
Prvotni napis je bil V spomin padlim partizanom 9. maja 1945, sledil je
nemški napis 3 unbekannte Jugoslawen, ki še stoji ob cerkveni steni. Padli so
pod streli umikajočih se vlasovcev ob miklavškem mostu. Imena partizanskih
intendantov niso poznana, eden je bil menda iz Mežice, drugi iz Solčave. Četrti
padli partizan, pokopan tu, naj bi bil Mirko Gerdej - Vinko, ki je padel pod
Bukovnikov na Plaznici.
Na cerkvi je plošča s seznamom žrtev nasilja od 12.3.1938 do 8.5.1945 v občini Žitara vas |
Pokopališče ob cerkvi sv. Jerneja, Rebrca, Rechberg, Z od glavne ceste proti Železi Kapli.
Rechberg 1, 9133 Rechberg, Avstrija |
PARTIZANI PADLI V BORBI PROTI FAŠIZMU 1941--1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
31.10.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografiji 2 in 3 |
— |
Avstrija |
— |
|
Prečna, spomenik aktivistu Čampa Antonu |
Spominska plošča, pravokotne oblike, izdelana iz granita in z vklesanim napisom, je pritrjena na klesanem naravnem kamnu kvadraste oblike. Do nega vodijo tri stopnice.
Oče: Jože, Mati: Alojzija, Datum rojstva: 15. 12. 1897, Kraj rojstva:
Cegelnica, Kraj bivanja: Cegelnica, Stara občina: Prečna (Bršljin), Nova občina:
Novo mesto, Poklic (soc. status): železniški delavec, Datum smrti/izginotja: 25.
02. 1944, Kraj smrti/izginotja: pri Bršljinu, Kraj pokopa: Prečna.
Opomba: Podatek o dnevu rojstva in podatek o dnevu smrti se v Sistory razlikujeta od podatkov v knjigi Zločini okupatorjevih sodelavcev. |
Spomenik stoji na robu gozda na levi strani ceste Novo mesto – Prečna, 450 m od krožišča pri podjetju Adria in ob robu poseke za daljnovod. |
DNE 24. 2. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 28.10.2019 |
12.12.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 12. 12. 2024 dopolnila Opis s podatki iz Sistory in knjige Zločini okupatorjevih sodelavcev. |
Spomenik |
Novo mesto |
K. o. 1455 Bršljin, parc. št. 422/6 |
|
Železna Kapla, pokopališče |
Na spomeniku je 183 imen odpornikov proti fašizmu. Ob spomeniku je relief Franca Pasterka-Lenarta. 28. aprila 2019 so na svečanosti Zveze koroških partizanov na pokopališču v Železni Kapli dali tudi ime Alojziju Krašovcu, ki dosedaj ni bil vklesan na spomeniku. Na pokopališču v Železni Kapli počiva poleg domačina, narodnega heroja Franca Pasterka - Lenarta še 120 partizanov iz okolice kapelških grap in 34 žrtev, pobitih od fašistične policije na njihovih domačijah. Padlim za svobodo 205--211
Geslo: herojgrob1234 |
Pokopališče v Železni Kapli.
N 46°29'23.5248" E 14°35'27.1824"
Seeberg Str. 193, 9135, Avstrija
Čez podhod, na desni strani prva pot levo 3 grob od spodaj. |
Leva stran spomenika: UMRLI PO TABORIŠČIH IN ZAPORIH REMŠENIK: BRICELJ JERNEJ / LIPUŠ KARL / LORBEK KATARINA / MALOVERŠNIK JAKOB / MLAČNIK FERDINAND FLRJ / PAVEL MARGARETA / PRISTOVNIK IGNAC / ROTAR MARIJA / ROTAR ANA / SLUGA JANEZ / SLUGA JURIJ OBIRSKA: KARNIČAR ŠTEFAN / NOVAK FLORIJAN / OLIP MARIJA / OLIP TOMAŽ / PEGRIN MARIJA / PEGRIN MATEVŽ / TRAVNIK ANGELA / ŽUPANC MIHA LOBNIK: BOLTEŽAR KLARA / BOLTEŽAR MARIJA / KNEZ MARIJA / PASTERK JURIJ / PASTERK JAKOB / PERČ PAVLA / PETEK FRANC LEPENA: LESNIK KARL / LESNIK KARL / MIKLAV MIKLAVŽ / MIKLAV KATARINA / PAVEL MARIJA / PAVEL ANA / PEČNIK MARIJA / POLANŠEK MARIJA ŽELEZNA KAPLA: HADERLAP MARIJA / KAŠNIK ROK / LANINŠEK KARL / LANINŠEK HANZI / PREPOTNIK PETER / SCHLÄF JOHAN / VOLBANK JOŽE / BELA: BRUBELNIK KATARINA / PEČNIK ROK / URBANČIČ MATIJA / URBANČIČ FRANC / URBANČIČ FRANC / URBANČIČ ANGELA PODPECA: BOŽIČ MIHA / HABERC MIHA / KOGOJ LUKA / ŠORLI ELIZABETA KOPRIVNA: OSOJNIK LEOPOLD / PAVEL JAKOB / PAVEL FILIP / PAVEL JANEZ SUHA: ŠVARC JOŽE / SVARO LOVRO / WEINZERL FRANC KORTE: HRIBAR ANZELM / HRIBAR JOŽE PLAZNICA: JERLIH LUKA /JERLIH JOŽE POBITI NA DOMOVIH: PODPECA: KOGOJ STANISLAV / KOGOJ ADELGUNDA / SADOVNIK LUKA / SADOVNIK ANA / SADOVNIK FRANČIŠKA / SADOVNIK KATARINA / SADOVNIK ALBIN / SADOVNIK FILIP / SADOVNIK FRANČIŠKA / SADOVNIK VIKTOR / SADOVNIK MIRKO LEPENA: POLANŠEK FLORIJAN / POLANŠEK JOHAN / POLANŠEK ANGELA OBIRSKA: KOŽLAK KATARINA BELA: WAGNER JOŽE Prednja stran spomenika: 1942 – 1945 MOSTOVI RASTO IZ VSEH ČLOVEŠKIH SRC SE PNO IN V VSA SRCA SLAVA NARODNEMU HEROJU FRANCU PASTERK - LENARTU IN TOVARIŠEM Desna stran spomenika: PADLI PARTIZANI LOBNIK: PASTERK FRANC / DEŠMAN JOŽE / HOBEL FRANC / KOGOJ JOHAN / ORAŽE AMALIJA / OSENIK FILIP / PLEŠNIK JOŽE / POLIČNIK JANEZ / RAKITSKI IVAN SSSR / SOLŠNIK JOŽE FLRJ / STANE ELIZABETA / ŠABUTSKI IVAN SSSR / ŠORLI CIRIL / ŠORLI JOŽE / VINOGRADOVA NADJA SSSR / ŽELODEC VOLBENK BELA: CUFAR ANTON / DOLINŠEK ANDREJ / GOLOB KATICA / KERČ FRANC / NAVUM ŠTEFAN / NOVAK JURIJ / PASTERK PAVEL / PASTERK JURIJ / PASTERK PAVEL / PASTERK KARL / PAVLIČ FRIDA / PEČNIK FRANC / PEČNIK JOHAN / PEČNIK MIHA / PISTOTNIK JOHAN / PLANINŠEK ALBIN / ROŠ MIHA / SABLOTNIK FRANC / SERŠEN JOŽA / VIŠJEVSKY KAZIMIR POLJSKA LEPENA: BANDEJ FLRJ / BLAJS JOŽE / DOVJAK FRANC / (prvotno EMIL FLRJ - sedajALOJZIJ KRAŠOVEC junij 2019) / KOLAR FILIP FLRJ / KOSIR KARL FLRJ / KRISTANJČIČ FABJAN FLRJ / LETONJA VLADIMIR FLRJ / LORBEK FILIP / MAKS FLRJ / MALE VINCENC / MALE ANTON / MALE JANEZ / POLANŠEK JOŽE / SVERŠINA LOVRENC / WEINZERL JOHAN REMŠENIK: BEVC FRANC / BUČOVNIK ANDREJ / ERJAVEC FRANC / KNEZ KARL / PAVLIČ KARL / PEČNIK PETER / PODOVŠOVNIK MIHA FLRJ / PROSENC ŠIMAN / ROTAR AMALIJA / SLAPNIK JOŽE / SLUGA JOHAN / SLUGA KATARINA / SVERŠINA FRANC / ŠPORN ROK / VEJNIK KARL OBIRSKA: BRUMNIK MIHA / DOLINŠEK JAKOB / DURNIK MIHA / ELBE LOVRENC / GREGORČIČ FLRJ / IKOVIC MIRKO FLRJ / KARNIČAR GREGOR / ROČNIK ANTON / ŠTEFAN FLRJ / ŠTRUGEL JURIJ / ZUPANC JOHAN IN 26 NEZNANIH
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
Foto in besedilo: N. Plečko 29. julij 2020 |
29.7.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Avstrija, Železna Kapla-Bela |
— |
|
LJUBLJANA- Spominska plošča narodnemu heroju Maksu Percu |
Miro Perc - Maks se je rodil 2. 2. 1912 v Ljubljani. Bil je študent tehnične fakultete. Politično je deloval na univerzi v društvu Triglav in v Slovenskem klubu. Že avgusta 1941 je postal komandir Stiške čete, ki je bila kasneje vključena v II. štajerski bataljon, ustanovljen 15. decembra 1941. Štab bataljona je februarja 1942 Perca poslal v Ljubljano, kjer ga je italijanska policija naključno prijela. Internirali so ga v koncentracijsko taborišče Gonars od koder je avgusta 1942 pobegnil v partizane. Postal je komandant IV. bataljona Soškega odreda in kasneje III. bataljona Severnoprimorskega odreda, zatem načelnik OZNE za Slovensko Primorje. Maks Perc je 1. aprila 1945 v Vogalcah na Primorskem padel v boju z nemškim okupatorjem, ko so le ti v najbolj kritični situaciji obkolili IX. Korpus NOV in PO Slovenije. Spominska plošča se nahaja na zidu ob vhodu v Gimnazijo Moste, Zaloška cesta 49 v Ljubljani. Spominsko ploščo so odkrili 1. 4. 1961. V avli gimnazije je bil postavljen 15. 4. 1957 doprsni kip Maksa Perca, ki ga je izdelal kipar Stane Keržič. Kip so neznanokdaj po letu 1991 uniči neznani vandali. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 35 (kot datum odkritja plošče in doprsnega kipa navaja 15. april 1959). |
GIMNAZIJA MOSTE
Zaloška cesta 49
1000 Ljubljana,
Plošča je pritrjena desno ob vhodu v gimnazijo |
MLADINA, KO VSTOPAŠ SE SPOMNI NA BORBO IN ŽRTEV TOVARIŠEV IN NA- RODNEGA HEROJA MAKSA PERCA ZA TVOJO zvezda SVOBODO 1941 1961 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Sinčič, 29. 6. 2018
Dodal D.Divjak 22. julij 2020 |
22.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
Gimnazija Moste
K.o.: Udmat, št.parc.: 159/1 |
|
Podlipoglav |
RKD pozna samo spomenik tiskarni pod št. 22854, za hišo št. 23 na vzhodu vasi. 1. Spomin na tehniko CK KP SLO delovala v hiši Dežmanovih v Sadinji vasi leta 1940-1941. 2. Spomin na ustanovitev Molniške čete na Molniku 13. julija 1941. 3. Spomin na ustanovitev II. štajerskega bataljona 15. 12. 1942 na Kremenjaku. 4. Posvečena bojem II. štajerskega bataljona z Nemci in Italijani dec.41 na Libergi nad Litijo, 23. 3. 42 na Pugledu, na požig Podlipoglava 24. 3. 1942 in boju na Jančah od 19. 5. do 21. 5. 42. 5. Posvečena prihodu članov CK KP Slovenije in OF SLO in glavnega poveljstva Slovenije, partizanskih čet v Podlipoglavu 20. 5. 1942. 6. Spomin na bivanje članov CK KP Slovenije sept. in okt. 1942 v Podlipoglavu. 7. Spomin na zbirni partizanski tabor v Podlipoglavu od aprila do septembra 1942. 8., 9. in 10. Posvečene 48 padlim NOB, ustreljenim talcem in umrlim v taboriščih iz Podlipoglava in okolice. Spominska hiša je bila urejena 22. julija 1959. Pročelje sta uredila arhitekt Marko Šlajmer in kipar Frančišek Smerdu. Obnovljeno 2020/21.
|
Podlipoglav 19, na severni fasadi stavbe, ki je spominska hiša in arhiv, sredi vasi. |
1940-1941 BRGLEZ LUDVIK roj 1925 padel 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 7. 2017, 29.1.2022
D.Divjak 1.4.2022 |
27.4.2025. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 1.4.2022
"Od junija 2023 je v Podlipoglavu (Četrtna skupnost Sostro Mestne občine Ljubljana) odprta SPOMINSKA HIŠA PODLIPOGLAV. Kraji so se ob sotočju dveh rek Ljubljanice in Save razdelili med II. svetovno vojno v dve coni: ena je pripadala Italiji in druga Nemčiji. [...] Spominska hišav je lično urejen arhiv upora proti okupatorju iz lokalne zgodovine bivše Občine Ljubljana Moste-Polje. V prostorih si je mogoče ogledati tudi fotografije spomenikov, zgodovino njihovih postavitev in pa pomen oz. namen postavitve. Na pročelju spominske hiše si je mogoče ogledati tudi spominske plošče.
Vljudno vabljeni na ogled spominske hiše po predhodni najavi na tel. št. 041 684-836." -- iz obvestila ZB Sostro, M. Hladnik 5. 9. 2023
S.Gradišnik, dodal fotografijo spominske sobe z zbirko dokumentov vojne in povojne zgodovine. Vir: SB, september 2023.
M. Kermavnar, 27. 4. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil Besedilo na spomeniku in dodal fotografije 3/1 do 3/4. Združil tri Hladnikove fotografije v kolaž brez izgube ločljivosti fotografij. |
10 plošč, relief, spominska hiša |
Ljubljana |
K.o.: 1775 - SOSTRO, št.parc.: 1979 |
|
Pula, Drago Jerman - Mataša |
Grob narodnega heroja Draga Jermana - Mataše
herojgrob1234
|
Pokopališče Pula, Polje: KN3, Broj: 052 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 1.3.2023 |
11.9.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 11. 9. 2024 dopolnila Opis s podatkom iz knjige Bela krajina skozi viharje k svobodi. |
Grob(išče) |
Hrvaška, Pula |
— |
|
Pupis Stanislav in Franc |
Oče: Marko, Mati: Marija, Priimek matere: Benična, Po domače: NULL, Datum
rojstva: 01.02.1902, Kraj rojstva: Kazlje, Kraj bivanja: Kazlje, Zakonski stan:
poročen, Poklic (soc. status): delavec, PODATKI O SMRTI , Datum smrti /
izginotja: 04.03.1943, Kraj smrti / izginotja: Raša, Kraj pokopa: Tomaj, Država
pokopa: Slovenija
Oče: Marko, Mati: Marija, Priimek matere: Benčina, Po domače: NULL, Datum rojstva: 01.03.1912, Kraj rojstva: Kazlje, Kraj bivanja: Kazlje, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): mehanik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.03.1943, Kraj smrti / izginotja: Raša, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija fotografija 1: Vir:
NOB
Slovenije - pomniki upora 570 Brata Franc in Stanislav Pupis, rojena v letih 1902 in 1912, sta bila sinova gospodarja Marka Pupisa in tako kot Ludvik potomca tomajskega kamnoseka Pavla Puppisa.«
|
Kje je to obeležje?
nedokončano xxxx |
V spomin |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 9.10.2024 |
28.12.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 28. 12. 2024 v Opis dodala podatke iz knjige Božidarja Premrla Kraški kruh. |
— |
— |
— |
